Ljudje, ki dočakajo 90 let, imajo teh 7 skupnih navad

Zakaj nekateri v poznih osemdesetih ali devetdesetih letih še vedno ostajajo aktivni, medtem ko se drugi z zdravstvenimi težavami srečajo veliko prej? Znanstveniki vse pogosteje ugotavljajo, da odgovor ni le v genih. Na dolgoživost namreč pomembno vplivajo vsakodnevne navade, ki lahko odločilno prispevajo k boljšemu zdravju in kakovosti življenja.

Raziskovalci že leta preučujejo tako imenovane modre cone, območja sveta z nadpovprečno visokim deležem stoletnikov. Med najbolj znanimi so Okinava na Japonskem, Sardinija v Italiji in Ikaria v Grčiji. Čeprav se njihove kulture razlikujejo, imajo prebivalci teh območij več skupnih navad: veliko se gibajo, jedo pretežno rastlinsko hrano, ohranjajo močne družbene vezi in živijo počasneje kot večina sodobnega sveta.

Čeprav čudežnega recepta za dolgo življenje ni, raziskave kažejo, da imajo ljudje, ki dočakajo visoko starost, pogosto več skupnih značilnosti. Od prehrane in gibanja do spanja in družbenih odnosov, vse to lahko vpliva na to, kako se staramo.

Ena najpogostejših navad ljudi, ki živijo dolgo in kakovostno življenje, je prehrana, bogata z rastlinskimi živili. Kot navaja Healthline, številne raziskave povezujejo uživanje sadja, zelenjave, stročnic, polnozrnatih živil, oreščkov in semen z manjšim tveganjem za prezgodnjo smrt ter kronične bolezni.

Še posebej pogosto se v raziskavah dolgoživosti omenjajo tako imenovane modre cone, območja sveta, kjer ljudje živijo nadpovprečno dolgo. Njihova prehrana praviloma temelji na preprostih, manj predelanih rastlinskih živilih.

Ni treba, da vsak dan pretečete maraton. Že redna hoja, kolesarjenje, vrtnarjenje ali druge oblike zmerne telesne aktivnosti lahko pomembno vplivajo na zdravje in pričakovano življenjsko dobo.

Po priporočilih World Health Organization naj bi odrasli tedensko opravili vsaj 150 minut zmerne telesne aktivnosti ali 75 minut intenzivnejše vadbe. Poleg tega strokovnjaki priporočajo tudi vadbo za moč vsaj dvakrat na teden.

Tudi pri Healthline poudarjajo, da je redno gibanje povezano z nižjim tveganjem za številne kronične bolezni, boljšo telesno pripravljenostjo in boljšim počutjem.

Ena najbolje raziskanih povezav z dolgoživostjo je nekadilstvo. Kajenje je povezano z večjim tveganjem za bolezni srca in ožilja, pljučne bolezni ter številne vrste raka.

Kot navaja Healthline, opustitev kajenja pomembno zmanjša tveganje za prezgodnjo smrt, koristi pa se pojavljajo ne glede na starost, pri kateri posameznik preneha kaditi.

Spanec je eden najbolj podcenjenih stebrov zdravja. Med spanjem se telo obnavlja, možgani pa predelujejo informacije in odstranjujejo presnovne odpadke.

Po podatkih, ki jih povzema Healthline, je tako premalo kot tudi preveč spanja povezano z več zdravstvenimi tveganji. Pomembna ni le dolžina spanca, temveč tudi njegova kakovost in reden spalni ritem.

Občasni stres je normalen del življenja, dolgotrajen oziroma kroničen stres pa lahko negativno vpliva na srce, imunski sistem in splošno zdravje.

Raziskovalci zato med ključne dejavnike dolgoživosti uvrščajo tudi učinkovito obvladovanje stresa. Med priporočene tehnike sodijo meditacija, sprostitvene vaje, redno gibanje, čas v naravi in dovolj počitka.

Morda presenetljivo, vendar na dolgoživost ne vplivata le prehrana in gibanje. Pomembno vlogo imajo tudi medosebni odnosi.

Kot poudarjajo pri Healthline, so močne socialne vezi povezane z boljšim duševnim in telesnim zdravjem. Ljudje, ki imajo podporno družino, prijatelje ali aktivno družabno življenje, pogosto poročajo o večjem zadovoljstvu in boljšem počutju.

Tudi dolgoletne raziskave Harvard Health med najpomembnejše dejavnike zdravega staranja uvrščajo kakovostne medosebne odnose.

Strokovnjaki danes vse pogosteje govorijo o pojmu 'healthspan' oziroma obdobju življenja, ki ga preživimo v dobrem zdravju, brez večjih omejitev zaradi bolezni.

Kot pojasnjujejo pri Healthline, cilj ni zgolj podaljševanje življenjske dobe, temveč predvsem čim več zdravih in aktivnih let. Prav zato imajo največji učinek navade, ki jih lahko vzdržujemo dolgoročno, ne pa hitre rešitve ali kratkotrajne diete.

Strokovnjaki opozarjajo, da se po 40. letu začne izguba mišične mase, zato postane redna vadba za moč pomembnejša kot kadarkoli prej. Poleg hoje in kardio vadbe je priporočljivo vključiti tudi vaje za krepitev mišic, saj te pomagajo ohranjati gibljivost, ravnotežje in samostojnost v poznejših letih. WHO odraslim priporoča vaje za moč vsaj dvakrat tedensko.

Po ugotovitvah strokovnjakov je poleg zdravih navad pomembno tudi to, čemu se izogibamo. Med dejavnike, ki jih raziskave najpogosteje povezujejo s slabšim zdravjem in krajšo življenjsko dobo, sodijo kajenje, dolgotrajno sedenje, pomanjkanje gibanja, kroničen stres ter prehrana z veliko ultra predelanih živil.

Mnogi verjamejo, da je dolgoživost predvsem stvar genov, vendar strokovnjaki poudarjajo, da imajo življenjske navade večji vpliv, kot si večina predstavlja. Kot navaja Healthline, genetika sicer igra pomembno vlogo, vendar pomemben del dolgoživosti določajo tudi prehrana, gibanje, spanje in drugi dejavniki življenjskega sloga.

Čeprav genetika vpliva na naše zdravje, strokovnjaki poudarjajo, da ima življenjski slog pomembnejšo vlogo, kot si marsikdo predstavlja. Redno gibanje, prehrana z veliko rastlinskih živil, kakovosten spanec, nekadilstvo in močni medosebni odnosi so med navadami, ki jih raziskave najpogosteje povezujejo z dolgoživostjo.

Viri: Healthline, Harvard Health, World Health Organization (WHO)