Kaj je beta karoten?

Beta karoten je rdeče-oranžen pigment, ki ga najpogosteje najdemo v sadju in zelenjavi, nekateri pa ga uživajo v obliki prehranskih dodatkov. Njegovo ime izhaja iz latinskega imena za korenček, to je namreč živilo, v katerem najdemo beta karotena največ. Omenjeni pigment daje sadju in zelenjavi barvo, uporablja pa se tudi za umetno barvanje živil, kot je margarina. 

Beta karoten je antioksidant

Beta karoten spada v skupino karotenoidov, vsi karotenoidi pa so tudi antioksidanti. Primarna funkcija antioksidantov je zaviranje oksidacije drugih molekul in ščitenje telesa pred prostimi radikali, ki lahko z oksidacijo poškodujejo telesne celice. Poškodovane telesne celice lahko povzročijo nastanek različnih kroničnih bolezni.

Antioksidanti, ki jih zaužijemo s hrano, nam torej pomagajo zaščititi naš imunski sistem, mnogi viri navajajo celo, da antioksidanti zmanjšujejo tveganje za nastanek bolezni srca in rakavih celic.

Beta karoten in vitamin A

Beta karoten se v telesu pretvori v vitamin A (retinol), ki je potreben za dober in zdravje oči, pripomore pa tudi k bolj zdravi koži.

Jemanje prevelikih odmerkov vitamina A je sicer škodljivo, vendar vaše telo iz beta karotena pretvori le toliko vitamina A, kot ga potrebuje. To pomeni, da beta karoten v osnovi velja za varen vir vitamina A, toda mnogi strokovnjaki kljub temu opozarjajo, da je prekomerno uživanje beta karotona lahko škodljivo za kadilce.

Beta karoten in koža

Ker je beta karoten obogaten z vitaminom A, je zelo koristen tudi za našo kožo. Pozitivno vpliva tako na zgornje kot na spodnje plasti kože, mnoge ženske pa prisegajo na beta karoten tudi v borbi proti staranju. Pomaga pri regeneraciji celic in produkciji kolagena, hkrati pa zmanjšuje možnosti za nastanek gub in aken. Beta karoten pomaga tudi pri rdečici in srbečici, lahko pa nas celo zaščiti pred alergijami na sonce in UV-žarki.

V katerih živilih najdemo največ beta karotena?

Če se držite zdrave prehrane, bogate z beta karotenom, ne potrebujete prehranskih dodatkov, obogatenih z beta karotenom. Kot je navedeno zgoraj, lahko dodatki povzročijo nezaželene presežke ravni vitamina A, to pa se ne more zgoditi, če beta karoten dobivate direktno iz hrane, ki jo jeste.

Živila obogatena z beta-karotenom so: korenje, sladki krompir, paprike, buča, šparglji, brokoli, kitajsko zelje, ohrovt, grah, drobnjak, slive, marelice, melona in grenivka.

Pozitivni učinki beta karotena

Raziskave kažejo, da beta karoten lahko upočasni upad kognitivnih funkcij, pozitivno pa vpliva tudi na spomin. Raziskava, ki so jo izvedli raziskovalci s Harvardske medicinske šole, je primerjala dve skupini moških, ena skupina je jemala dodatke beta karotena, druga skupina pa je prejemala placebo. 

Kratkoročno sicer niso ugotovili nobene razlike v tveganju za upad kognitivnih sposobnosti, toda po 18. letih jemanja dodatkov beta karotena pa je postalo jasno, da so dodatki beta karotena pomembno vplivali na upočasnjevanje upada kognitivnih sposobnosti posameznikov. Raziskovalci so sicer poudarili, da verjetno obstajajo tudi drugi dejavniki, ki so dodatno prispevali k počasnejšemu upadu kognitivnih sposobnosti v skupini beta-karotena. 

Antioksidanti, kot je beta karoten, so lahko zelo koristni tudi pri zmanjševanju simptomov Alzheimerjeve bolezni.

Prekomerno uživanje beta-karotena

Kronično prekomerno uživanje vitamina A lahko povzroči omotico, slabost, bolečine v sklepih, komo in celo smrt. Tudi količine, ki so le malo višje od priporočenega prehranskega vnosa, so povezane z zmanjšano mineralno gostoto kosti in visokim tveganjem za zlome. 

Francoska študija, ki je vključevala odrasle ženske, je pokazala, da imajo kadilke z visokimi ravnmi beta karotena večje tveganje za nastanek pljučnega raka, hkrati pa so ugotovili, da imajo nekadilke z visoko ravnjo beta karotena manjše tveganje za nastanek pljučnega raka.

Tudi prekomerno in dolgotrajno uživanje alkohola lahko v kombinaciji z visokimi ravnmi beta karotena še poveča možnosti za nastanek težav z jetri. 

Vir: medicalnewstoday.com, webmd.com, mountsinai.org