Skodelica kave je za mnoge nepogrešljiv del jutranje rutine. Dolga leta smo poslušali opozorila, naj z njo ne pretiravamo, nove raziskave pa kažejo nekoliko drugačno sliko. Strokovnjaki namreč ugotavljajo, da je lahko zmerno pitje kave povezano z nekaterimi koristmi za zdravje srca in jeter. Kje pa je meja med zmernim uživanjem in pretiravanjem?
Koliko kave lahko spijemo na dan?
Kot poroča ameriško združenje za srce American Heart Association (AHA), je za večino zdravih odraslih varno zaužiti do 400 miligramov kofeina dnevno, kar ustreza približno trem do petim skodelicam kave. Na te ugotovitve opozarja tudi portal Medical News Today, ki je povzel najnovejše raziskave o vplivu kave na zdravje.
Prehranska strokovnjakinja Michelle Routhenstein poudarja, da je lahko do pet skodelic filtrirane kave na dan združljivih z dobrim zdravjem srca, vendar to ne pomeni, da je takšna količina idealna za vse posameznike. Kot poroča Medical News Today, se odziv na kofein od človeka do človeka precej razlikuje.
Kava in zdravje srca
V zadnjih letih se je več raziskav osredotočilo na povezavo med pitjem kave in zdravjem srca. Kot navaja Medical News Today, so nekatere študije pokazale povezavo med zmernim uživanjem kave in manjšim tveganjem za določene srčno-žilne bolezni. Med njimi so atrijska fibrilacija, koronarna srčna bolezen, srčno popuščanje in možganska kap.
Posebej zanimiva je raziskava iz leta 2025, v kateri je sodelovalo 200 odraslih z vztrajajočo atrijsko fibrilacijo. Kot poroča Medical News Today, so imeli tisti, ki so vsak dan spili vsaj eno skodelico kave s kofeinom, kar 39 odstotkov manjše tveganje za ponovitev motnje srčnega ritma v primerjavi s skupino, ki se je kofeinu izogibala.
Glavni avtor raziskave dr. Gregory M. Marcus je ob tem poudaril, da gre za eno prvih dolgoročnih randomiziranih raziskav na tem področju, zato so rezultati še posebej zanimivi.
Presenetljive koristi za jetra
Koristi kave naj bi segale tudi do jeter. Kot poroča Medical News Today, je raziskava, objavljena v strokovni reviji Clinical Gastroenterology and Hepatology, analizirala podatke več kot 354.000 odraslih oseb iz projekta U.K. Biobank.
Po besedah nutricionistke Meridan Zerner je eden od možnih razlogov bogata vsebnost antioksidantov in drugih rastlinskih spojin v kavi. Ti lahko pomagajo zmanjševati kronična vnetja v telesu, izboljšujejo občutljivost na inzulin in prispevajo k boljšemu uravnavanju krvnega sladkorja.
Ni vsak organizem enak
Čeprav so ugotovitve spodbudne, strokovnjaki opozarjajo, da kava ne vpliva na vse ljudi enako.
Kako kava deluje na različne ljudi?
Kot navaja Medical News Today, lahko pri posameznikih, ki kofein presnavljajo počasneje, že nekaj skodelic povzroči povišan krvni tlak, razbijanje srca ali motnje spanja.
S čim so povezane koristi?
Prehranska terapevtka Claire Cohen poudarja, da so največje koristi najpogosteje povezane s črno kavo oziroma kavo z zelo malo dodanega sladkorja. Različni sladki kavni napitki namreč pogosto vsebujejo velike količine sladkorja in kalorij, kar lahko zmanjša ugodne učinke same kave.
Torej, koliko kave je preveč?
Če ste zdrava odrasla oseba, strokovne smernice še vedno kažejo, da je do približno pet skodelic kave dnevno za večino ljudi varna količina. Vendar to ne pomeni, da bi morali količino povečevati, če vam zadostuje ena ali dve skodelici.
Vir: tportal.hr, Medical News Today, American Heart Association, Clinical Gastroenterology and Hepatology
Atrijska fibrilacija je najpogostejša oblika srčne aritmije oziroma motnje srčnega ritma, pri kateri srčni preddvori (atriji) utripajo hitro in neredno. Namesto da bi se učinkovito krčili in potiskali kri v srčne prekate, se le trepetajo, kar lahko vodi do slabšega pretoka krvi in povečanega tveganja za nastanek krvnih strdkov ali možganske kapi. Čeprav so simptomi lahko različni, od razbijanja srca do utrujenosti, sodobne raziskave preučujejo, kako lahko določeni življenjski slogi, vključno z zmernim uživanjem kofeina, vplivajo na obvladovanje te bolezni.
Presnova oziroma metabolizem kofeina je proces, pri katerem jetra s pomočjo specifičnih encimov, predvsem encima CYP1A2, razgradijo kofein v telesu. Hitrost te presnove je genetsko pogojena; nekateri ljudje kofein razgradijo zelo hitro, zaradi česar se učinki kave hitro izničijo, medtem ko ga drugi razgrajujejo počasi. Pri tistih s počasnejšo presnovo kofein ostane v krvnem obtoku dlje časa, kar lahko povzroči dolgotrajnejše občutke tesnobe, povišan srčni utrip ali težave pri večernem uspavanju.
Ciroza jeter je napredovala oblika bolezni jeter, pri kateri se zdravo jetrno tkivo nadomešča z brazgotinastim tkivom (fibrozo). To brazgotinjenje otežuje pretok krvi skozi jetra in zmanjšuje njihovo sposobnost opravljanja ključnih nalog, kot so filtriranje toksinov iz krvi, presnova hranil in proizvodnja beljakovin. Vzroki za cirozo so lahko dolgotrajne bolezni, kot so virusni hepatitis, zamaščenost jeter ali prekomerno uživanje alkohola, zato raziskave o zaščitnih učinkih kave na jetra predstavljajo pomemben del sodobne hepatologije.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV