Mnoge ženske po 40. letu ugotovijo, da se njihovo telo začne spreminjati, čeprav jedo podobno kot prej. Posebej opazna je sprememba okoli pasu, kjer se začne kopičiti maščoba, ki je prej morda ni bilo. Raziskave kažejo, da je to zelo pogost pojav v obdobju perimenopavze in menopavze.
Zakaj se maščoba po 40. letu kopiči predvsem okoli trebuha?
Eden glavnih razlogov je upad estrogena. Ko se raven tega hormona začne zniževati, se spremeni tudi način razporejanja maščob v telesu. Pred menopavzo se maščoba pogosteje nalaga na bokih in stegnih, po menopavzi pa se začne izraziteje kopičiti okoli trebuha.
Strokovni pregled, objavljen v medicinski reviji Journal of Mid-life Health, ugotavlja, da je menopavza povezana s povečanim deležem visceralne oziroma trebušne maščobe, kar lahko poveča tveganje za srčno-žilne bolezni in presnovne motnje.
Kriv ni samo hormon estrogen
Čeprav hormoni igrajo pomembno vlogo, niso edini dejavnik. S staranjem začne telo izgubljati mišično maso, kar pomeni, da porabi manj kalorij tudi v mirovanju. Posledično se metabolizem upočasni, kilogrami pa se lahko začnejo nabirati hitreje kot prej.
Po podatkih klinike Mayo se mišična masa s starostjo zmanjšuje, kar vpliva na hitrost presnove in otežuje ohranjanje prejšnje telesne teže.
Slabši spanec ima večji vpliv, kot si mislite
Perimenopavza in menopavza pogosto prineseta motnje spanja, nočno potenje in pogostejše prebujanje. Posledica je utrujenost, ki lahko vpliva na apetit, količino gibanja in izbiro hrane.
Raziskovalci opozarjajo, da slab spanec povečuje verjetnost poseganja po energijsko bogati hrani ter hkrati zmanjšuje motivacijo za telesno aktivnost.
Tudi stres spodbuja nabiranje maščobe
Obdobje po 40. letu je za številne ženske zelo zahtevno. Skrb za družino, kariera, starajoči se starši in hormonske spremembe predstavljajo dodaten stres. To lahko poveča raven stresnega hormona kortizola, ki je povezan z nabiranjem maščobe okoli trebuha.
Strokovnjaki z univerze Johns Hopkins opozarjajo, da kronično povišan kortizol povečuje apetit, spodbuja skladiščenje trebušne maščobe ter lahko vpliva na inzulinsko odpornost.
Zakaj je trebušna maščoba bolj problematična?
Trebušna maščoba ni zgolj estetska težava. Del maščobe okoli pasu predstavlja visceralna maščoba, ki obdaja notranje organe. Po navedbah klinike Mayo je večja količina visceralne maščobe povezana s povečanim tveganjem za bolezni srca, sladkorno bolezen tipa 2, povišan krvni tlak in druge zdravstvene težave.
Zato strokovnjaki poudarjajo, da je pomembneje kot številka na tehtnici predvsem to, kje se maščoba kopiči.
Kaj lahko storite?
Dobra novica je, da spremembe niso neizogibne. Strokovnjaki priporočajo:
redno telesno aktivnost,
vaje za moč vsaj dvakrat tedensko,
zadosten vnos beljakovin,
kakovosten spanec,
zmanjševanje stresa,
omejevanje ultra predelane hrane in sladkih pijač.
Posebej pomembne so vaje za moč, saj pomagajo ohranjati mišično maso in s tem podpirajo delovanje presnove.
Kdaj je smiselno obiskati zdravnika?
Če se telesna teža hitro povečuje, če opazite izrazite hormonske spremembe ali če vas poleg pridobivanja telesne teže pestijo utrujenost, motnje spanja in neredne menstruacije, se je smiselno posvetovati z osebnim zdravnikom ali ginekologom. Nekatere težave so lahko povezane tudi s ščitnico ali drugimi zdravstvenimi stanji, ne le s perimenopavzo.
Viri: Mayo Clinic, Johns Hopkins Medicine, PubMed, National Library of Medicine, British Menopause Society
Visceralna maščoba, pogosto imenovana tudi 'globoka' maščoba, je maščobno tkivo, ki se kopiči globoko v trebušni votlini in obdaja vitalne organe, kot so jetra, trebušna slinavka in črevesje. Za razliko od podkožne maščobe, ki jo lahko otipamo pod kožo, je visceralna maščoba presnovno zelo aktivna. Izloča snovi, imenovane citokini, ki spodbujajo vnetne procese v telesu, vplivajo na inzulinsko odpornost in povečujejo tveganje za kronične bolezni, kot so bolezni srca in ožilja ter sladkorna bolezen tipa 2.
Kortizol je steroidni hormon, ki ga proizvajajo nadledvične žleze in ga pogosto imenujemo 'stresni hormon'. Njegova glavna naloga je pomagati telesu pri odzivanju na stresne situacije, saj v trenutku nevarnosti mobilizira energijske zaloge, zviša krvni tlak in poveča raven sladkorja v krvi. Čeprav je v kratkih obdobjih koristen za preživetje, kronično povišane ravni kortizola, ki so posledica dolgotrajnega stresa, vodijo do negativnih učinkov, kot so kopičenje maščobe okoli pasu, oslabljen imunski sistem in motnje v presnovi glukoze.
Perimenopavza je prehodno obdobje pred menopavzo, v katerem se raven hormonov, predvsem estrogena in progesterona, začne postopoma spreminjati, kar vodi do nerednih menstruacij in različnih simptomov. Menopavza pa je točno določen mejnik v življenju ženske, ki je uradno potrjen, ko ženska 12 mesecev zapored nima menstruacije. To pomeni, da so jajčniki prenehali s sproščanjem jajčec in trajno zmanjšali proizvodnjo reproduktivnih hormonov.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV