Možganska megla v menopavzi je resnična. Bo minila?

Kognitivne težave so v obdobju menopavznega prehoda precej pogoste. Zanje se je uveljavil izraz "brain fog" oziroma možganska megla, s katerim ženske opisujejo različne spremembe v kognitivnem delovanju, predvsem pozabljivost, slabšo zbranost, težje priklicevanje besed in občutek, da razmišljajo počasneje kot običajno.

Da je pojav resničen, pritrjuje tudi mag. Mili Lomšek Vidmar, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva. "Brain fog" ali možganska megla je eden pomembnejših motečih simptomov perimenopavze in zgodnjega pomenopavzalnega obdobja, ki vpliva na vsakdanjo kakovost življenja ženske v tem obdobju," je pojasnila. Po njenih besedah gre za biološko utemeljen pojav, ki se pojavi pri približno 65 odstotkih žensk.

Perimenopavza je obdobje hormonskih sprememb, v katerem niha raven spolnih hormonov, predvsem estrogena, ki se pozneje ustali na nižji ravni. Estrogen ima v možganih pomembne funkcije in njegovi receptorji so prisotni tudi v predelih, ki sodelujejo pri spominu, pozornosti in drugih kognitivnih procesih.

Estrogen deluje kot "gorivo", je pojasnila sogovornica. Med drugim spodbuja presnovo glukoze v možganih, vpliva na pretok krvi in podpira delovanje predelov, ki so odgovorni za spomin in izvajalne funkcije, predvsem hipokampusa in prefrontalnega korteksa. Ko začne raven estrogena v perimenopavzi močno nihati in nato upadati, lahko možgani začasno izgubijo stabilen vir podpore, kar povzroči nihanja v nevrološki učinkovitosti.

Hormoni praviloma niso edini razlog. "Vzroki so prepleteni; delimo jih na neposredne (hormonske) in posredne, ki so posledica drugih simptomov perimenopavze," je pojasnila ginekologinja. Če ženska zaradi nočnega potenja ali vročinskih oblivov slabše spi, je nenehno utrujena. Zato je težje zbrana in ima lahko tudi več težav s spominom.

K slabšemu počutju in zbranosti lahko pripomoreta tudi stres in tesnoba. Menopavzno obdobje namreč pogosto sovpada z življenjskim obdobjem, polnim izzivov, ko ženska usklajuje družino, skrb za otroke ali ostarele starše, delo in druge obveznosti.

Stres, motnje spanja in nihanje razpoloženja lahko dodatno vplivajo na kognitivno delovanje, zato pri možganski megli pogosto ne gre za en sam vzrok, temveč za preplet različnih dejavnikov.

Za optimalno delovanje možganov so izjemno pomembni redna telesna dejavnost, kakovosten in zadosten spanec, uravnotežena prehrana in skrb za splošno zdravje.

Mag. Mili Lomšek Vidmar priporoča ženskam v menopavznem obdobju predvsem zdrav način življenja. Kot primer prehrane za podporo kognitivnim sposobnostim svetuje mediteranski način prehranjevanja, pri katerem je poudarek na kakovostnih živilih in zadostnem vnosu hranil. "Pomembno je, da prehrana vsebuje dovolj proteinov, mineralov, vitaminov in fitoestrogenov ter da je energetsko primerna obdobju, ki ga spremlja upočasnjena bazalna presnova in večja rezistenca na inzulin," je poudarila.

Izpostavila je tudi pomen redne telesne aktivnosti. Aerobna vadba, kot so hitra hoja, tek ali kolesarjenje, je koristna za zdravje srca in ožilja ter lahko ugodno vpliva tudi na zdravje možganov, saj povečuje dotok krvi v možgane in spodbuja nevronske povezave. Kakovosten spanec in dovolj počitka sta pomembna za regeneracijo telesa in možganov. Če je noč za nočjo prekinjena zaradi vročinskih oblivov, potenja ali nespečnosti, se težave s koncentracijo čez dan lahko še okrepijo.

Za ženske z izrazitimi menopavznimi simptomi je smiseln posvet z ginekologom, ki lahko oceni, ali je zanje primerno hormonsko nadomestno zdravljenje. Učinkovito je pri lajšanju številnih menopavznih simptomov, zlasti vročinskih oblivov in nočnega potenja, pri nekaterih pa se lahko ob izboljšanju teh simptomov, predvsem spanja in počutja, izboljša tudi subjektivni občutek kognitivnega delovanja. "Z nadomeščanjem upada lastnih spolnih hormonov lahko močno zmanjšamo pojav možganske megle ali pa jo povsem odpravimo," je pojasnila mag. Mili Lomšek Vidmar.

Za ženske je seveda pomembno vprašanje, ali se kognitivne težave po prehodu v menopavzo umirijo.

"Da, brain fog je prehoden," je odgovorila mag. Mili Lomšek Vidmar. Po prehodu v postmenopavzo se možgani običajno prilagodijo novemu hormonskemu okolju, kognitivne težave pa se pri mnogih ženskah sčasoma "umirijo in vrnejo v normalne okvire. Znanstvene raziskave potrjujejo, da menopavza na dolgi rok ne povzroča trajnega upada inteligence ali splošnih umskih zmožnosti."

Težave so lahko resnične in moteče, vendar same po sebi še ne pomenijo trajnega upada sposobnosti. Pri mnogih se kognitivne težave po menopavznem prehodu sčasoma umirijo.

Vseeno pa velja, da izrazitih ali novih kognitivnih težav ne gre avtomatično pripisati menopavzi. Če težave pomembno vplivajo na odnose, delo ali vsakodnevno funkcioniranje, je smiseln pogovor z zdravnikom. Prav tako je treba biti pozoren, če se stanje izrazito in vztrajno slabša.

"Ko brain fog pomembno vpliva na kakovost življenja in delo ženske, je prav, da obišče zdravnika, ki bo določil, ali so težave posledica kakšnega bolezenskega dogajanja," je opozorila mag. Mili Lomšek Vidmar. "Ko kognitivne težave nihajo glede na utrujenost in stres in ženska še vedno lahko opravlja svoje delo in vsakodnevne obveznosti, je brain fog posledica perimenopavze. Če pa so težave izrazite in se progresivno slabšajo, pa so verjetno posledica bolezni," je dodala.

Pomembno je, da izrazitih ali novih kognitivnih sprememb ne pripišete samodejno menopavzi. Zdravnik lahko presodi, ali gre za običajne težave menopavznega prehoda ali pa je treba poiskati drug vzrok. Še posebej pomemben je pregled, če težave napredujejo, izrazito vplivajo na vsakodnevno življenje ali se jim pridružijo drugi netipični simptomi.

Dodatna težava možganske megle je lahko tudi občutek, ki spremlja žensko: "Z menoj je nekaj narobe. Nisem več jaz. Nesposobna sem."

Ženska, ki je dotlej dolga leta učinkovito usklajevala številne obveznosti, praviloma težko sprejme, da potrebuje več časa, počitka ali nekoliko drugačen način organizacije dneva. Tukaj mag. Mili Lomšek Vidmar svetuje skrb zase: "Ženska naj v tem obdobju ne zahteva od sebe popolnosti v trenutku utrujenosti. Naj bo prizanesljiva do sebe. Naj si vzame čas za skrb zase."

"Dobro je, da ve, da je stanje prehodno ter da si lahko pomaga z zdravim življenjskim slogom in s hormonskim nadomestnim zdravljenjem. Zato naj obišče ginekologa za posvet, kako si lahko pomaga sama in za morebitni predpis hormonskega nadomestnega zdravljenja, ki ima malo kontraindikacij in lahko močno izboljša kakovost ženske v obdobju perimenopavze in tudi v pomenopavzi," je dodala.