Ena izmed držav z največjim odstotkom najstniških mamic je tudi Kolumbija. Tamkajšnja vlada je v letnem poročilu zapisala, da je bilo leta 2011 kar 20 odstotkov deklic med 15. in 19. letom že mamic ali pa so bile v veselem pričakovanju. V državi, kjer kar tretjina prebivalstva živi pod pragom revščine, imajo te matere skoraj nične možnosti za izboljšanje svojih življenj. Catalina Escobar, uspešna kolumbijska podjetnica iz premožne družine, je v popoldanskem času večkrat delala kot prostovoljka v porodnišnici v domačem mestu Cartagena. Oktobra leta 2000 ji je na rokah umrl hudo bolan 12 dni star dojenček. Dogodek ne bi bil tako presenetljiv (umrljivost novorojenčkov na tem območju je bila takrat namreč zaradi prostorske stiske, pomanjkanja finančnih sredstev ter posledično tudi zdravnikov zelo visoka), če ne bi pozneje ugotovila, da je otročiček moral umreti, ker njegova najstniška mama ni mogla zbrati denarja za zdravljenje, ki bi mu rešilo življenje. Ta informacija jo je močno pretresla. Najstnica bi za zdravljenje namreč potrebovala le skromnih 30 ameriških dolarjev, ki jih je Catalina vedno imela v žepu. Življenje nedolžnega bitja bi torej z malo truda in pomoči lahko rešili.

Prisegla si je, da bo pomagala

Manj kot teden dni zatem je Escobarjeva utrpela še eno, tokrat bolj osebno izgubo: njen 16-mesečni sinček Juan Felipe je namreč padel z domačega balkona in kljub hitremu posredovanju mu zdravniki niso mogli več pomagati. Dogodek jo je pahnil v globoko žalost in več mesecev se je spopadala s hudo depresijo. „Počutila sem se grozno. Takrat sem si prisegla, da moram storiti vse, kar je v moji moči, da materam prihranim to grozno bolečino, ki nastane ob izgubi otroka,“ si je dejala in stopila v akcijo. Prodala je svoje uspešno mednarodno podjetje in se popolnoma posvetila pomoči obubožanim najstniškim mamicam ter njihovim otrokom. V desetih letih je njena fundacija 'Juan Felipe Gomez Escobar Foundation' do ustrezne zdravniške oskrbe pomagala več deset tisoč otrokom najstniških mamic v Cartageni. Najprej se je osredotočila predvsem na znižanje visokega odstotka umrljivosti novorojenčkov v bolnišnici, v kateri je delala kot prostovoljka. Pripeljala je strokovnjake, ki so izurili bolnišnično osebje in ustanovila fond za kritje stroškov zdravniške oskrbe otrok revnih mamic. Trud se je izplačal. V naslednjih petih letih je s pomočjo Catalinine fundacije stopnja umrljivosti novorojenčkov v tej bolnišnici namreč padla za kar 67 odstotkov.

Kar 70 odstotkov mamic, ki jim je Catalina takrat pomagala, je bilo starih od 14 do 16 let. Večina jih je živela v ubožnih naseljih v predmestju, ki so v zadnjem desetletju zrasla kot posledica bega ljudi pred nasiljem na severu Cartagene. Srce ji je narekovalo, da mora pomagati. V mladih mamicah je videla otroke, ki so v naročju držali svoje otroke. Spoznala je, da je edini način, kako dolgoročno zagotoviti zdravje malčkov, v izhodu iz revščine njihovih mladih mamic. Večina deklic je namreč po porodu pustila šolo in enemu otroku je že čez leto dni sledil drugi, tako da se nikoli več niso mogle vrniti v šolske klopi. „Ta vzorec so videle pri svojih mamah in babicah, zato se jim je zdelo povsem običajno, da se tako hitro postavijo v vlogo mater,“ je medijem zaupala Catalina.

Escobarjeva upa, da bo s svojim programom za najstniške mamice, katerega cilj je mlade matere naučiti, kako pomagati sebi in otrokom, spremenila njihov pesimistični pogled na svet in jim vrnila upanje. Ko je Catalina pred desetimi leti začela z uresničevanjem programa, se je vanj vključilo le 30 deklet, danes pa je vesela, da lahko letno pomaga kar 400 nosečim najstnicam in mladim mamicam. V ta namen je pred nekaj meseci v eni izmed revnih četrti v predmestju Cartagene svoja vrata odprl center Catalinine fundacije, ki nudi dnevno varstvo otrok, v njem pa je tudi zdravstveni dom, prostorna kavarna in učilnice, v katerih najstniške mamice obiskujejo pouk. Na prvi pogled se zdi, da sodobna zgradba niti približno ne sodi v obubožan svet mladoletnih mamic, a Escobarjeva je prepričana, da ravno sodoben dizajn močno pripomore k temu, da se odločijo spremeniti svoje življenje, kar je bistvo projekta. „Ko pridejo sem, jim iz oči sije prav posebna radost, kot da bi prišle v nebesa. In takrat sem prepričana, da sem na pravi poti,“ razlaga optimizma polna Catalina.

Dekletom zagotavljajo izobraževanje in varstvo otrok

Mlade mamice s svojimi otroki v center prihajajo vsak dan. Medtem ko so one pri pouku, so njihovi otroci v vrtcu, kjer za njih skrbijo strokovno usposobljene vzgojiteljice. Dekleta najprej dobijo navodila o osnovni higieni. Številne namreč še nikoli prej niso videle vodovoda, prav tako večina niti približno ne ve, kako pravilno skrbeti za otroka. Ker doma vlada hudo pomanjkanje, dekletom ponudijo tudi obilno kosilo. V prvih šestih mesecih najstnice obiskujejo terapije, ki naj bi jim pomagale razumeti odgovornost do svojih otrok. Escobarjeva pravi, da je bilo veliko teh deklet v preteklosti žrtev spolne zlorabe, zato je nujno potrebno, da z vsako izmed njih intenzivno delajo strokovni svetovalci s ciljem, da bi jim pomagali sprijazniti se s svojo preteklostjo in se osredotočiti na izzive v prihodnosti.

Center najstnice ozavešča o varni spolnosti in pomembnosti kontracepcije. „Dekleta mi večkrat povedo, da sploh ne morejo razumeti, kako so lahko zanosila, saj ne vedo, da bi se lahko zaščitile z uporabo kondoma, diafragme ali kontracepcijskih tabletk,“ zgrožena ugotavlja Catalina. Poleg preprečevanja nezaželenih nosečnosti je cilj programa dekletom ponuditi možnosti, da spremenijo svoje življenje. Tako jim je omogočeno zaključiti osnovno- in srednješolsko izobraževanje, organizirane imajo tečaje računalniškega opismenjevanja, prav tako pa lahko pridobijo tudi ročne spretnosti, kot so šivanje ali izdelovanje nakita. Center jih ponuja optimalno priložnost, da zaživijo odgovorno in pošteno ter prevzamejo kontrolo nad svojim življenjem. Fundacija mladim materam po zaključku šolanja aktivno pomaga pri iskanju zaposlitve in jim zagotavlja štipendije za univerzitetno izobraževanje. Ob tem budno spremljajo njihov napredek in jim pomagajo pri reševanju morebitnih težav.

Yerlis je uspelo

Yerlis Bautista je ena izmed mnogih kolumbijskih najstnic, ki je zanosila pri 16 letih in bila zato prisiljena pustiti šolo. Oče otroka ni bil pripravljen sprejeti odgovornosti za svoja dejanja, prav tako so ji hrbet obrnili tudi obubožani starši. Tako rekoč čez noč je ostala popolnoma sama – brez izkušenj, brez podpore, brez navodil, kako se znajti v življenju. Tavala je v temi in večkrat pomislila na samomor. Ko je slišala za Catalinino fundacijo, je najprej mislila, da gre za še eno kvazi organizacijo, ki so je bolj usta kot dejanja. A ko jo je prijateljica vseeno prepričala v obisk, je Yerlisino življenje spet dobilo smisel. Ugotovila je, da bi rada postala kozmetičarka, zato se je začela zagrizeno učiti in danes se lahko pohvali z diplomo – dosežkom, na katerega je še kako ponosna. Zaposlena je v lepotnem salonu, za vestno delo redno prejema dobro plačilo, tako da sta si s hčerkico lahko privoščili majhno spodobno najemniško stanovanje. S trdno voljo in borbenostjo sta se v njen vsakdan vrnila veselje in optimizem.

Motivacije ji ne manjka

Escobarjeva je prepričana, da lahko za ta dekleta veliko stori tudi okolje – tako, da spremeni odnos do njihovih težav in jim prisluhne. „Če bi naokrog hodili z odprtimi očmi in bi bili sposobni pravilno dojemati stvarnost, ki nas obdaja, bi videli žalost in bedo teh nesrečnih mladostnic, ki v večini primerov niso same krive, da so se znašle v težki situaciji. Te deklice ne potrebujejo veliko. Velikokrat je dovolj že beseda spodbude, ki jim vlije upanje na boljši jutri,“ pravi Catalina, ki je odločena, da je to šele začetek njene vojne proti revščini in glede na strast, s katero se je podala v boj, ter izrazito odločnost pomagati pomoči potrebnim, dvoma o njeni zmagi ne more biti.