Pred tedni je svetovna javnost obnemela ob posnetku, na katerem so se vojaki fizično znesli nad mlado muslimanko. Dekle je mirno protestiralo z nekaj sto ostalimi, ko jo je obstopila gruča vojakov, jo začela s pendreki tolči po glavi in jo porivati sem in tja. Z rokami se je poskušala obvarovati pred težkimi udarci, a so postali še bolj nasilni, z nje so strgali oblačila in jo vlekli po tleh. Nazorno je prikazano, kako mladenko tolčejo s palicami, jo brezčutno brcajo, skačejo po njej in jo na koncu pustijo nezavestno ležati sredi ceste. Nekaj moških, ki je dogajanje spremljalo iz neposredne bližine, je poskušalo nezavestno protestnico odnesti s kraja 'zločina', a so jih vojaki ujeli in tudi njih pretepli, pretolkli in zbrcali. Vseh 150 protestnikov je bilo pridržanih zaradi „uporabe sile in nasilnega obnašanja nad vojsko ter zaviranja njihovega dela in dolžnosti“. Vsi so se dan potem znašli pred preiskovalnim sodnikom, tudi tisti, ki so jih zaradi hudih poškodb morali hospitalizirati. Kaj se je zgodilo z njimi, ne ve nihče. Ker je pretepena muslimanka imela oblečen moder modrček, je video dobil naslov 'Dekle z modrim modrčkom' (Blue Bra Girl), mladenka pa je postala simbol nove, ženske, revolucije proti nasilju in kratenju pravic.

Vojaške sile so sicer že večkrat zelo nasilno z udarci, elektrošoki in streli zatrle vsakršni poskus upora, tolpe moških pa so tudi ob pomoči vojakov množično posiljevale ženske protestnice. Moško krutost popolnoma patriarhalno naravnane države niso izkusile samo domačinke, pretepenih in posiljenih je bilo tudi veliko tujk, večinoma novinark, ki so poročale s kraja 'rojstva revolucije'. Med njimi je bila Lara Logan, novinarka ameriške televizijske mreže CBS, ki je pozneje v intervjuju dejala, da sploh ne ve, kako se je vse skupaj sploh začelo. Kar naenkrat jo je nekdo odrinil in ločil od svojih novinarskih kolegov, že naslednji trenutek pa je ležala na tleh, kjer je skupina podivjanih moških grobo z nje strgala vsako krpico oblačila in jo začela otipavati po vsem telesu. Nekateri so celotni prizor snemali s svojimi mobilnimi telefoni, medtem ko so drugi svoje prste in spolne ude vtikali povsod, kamor se je dalo. Ko je že mislila, da je to konec njenega življenja, se je spomnila svojih otrok in zaradi njih je zbrala ves pogum in moč ter se rešila iz primeža tolpe ter se zatekla k skupini žensk, ki so poskrbele zanjo.

Ženske 'na Zahodu' si zelo težko predstavljamo bedo in ponižanje, ki ga morajo trpeti Arabke. Čeprav so vedno bolj ozaveščene in si prizadevajo uveljaviti svoje osnovne pravice, jih tamkajšnja moška populacija vedno kruto zatre in popolnoma dotolče njihovo samozavest. Tudi 24-letna Aya Emad je bila udeležena pri protestih in je bila hudo poškodovana. Vojaki so ji zlomili nos in obe roki, posledice krutega pretepanja pa čuti še danes. Med mirnim pohodom po ulici jo je nenadoma nekdo zgrabil za naglavno ruto in jo poskušal zadaviti. Ker se je upirala in poskušala zbežati, so jo neznani moški podrli na tla, jo brcali, vanjo spuščali elektrošoke in jo pretepali po glavi in obrazu. Še danes ima hude psihične težave, za katere ne verjame, da se jih bo kdaj znebila. To pa ni edina tragična zgodba. Iz kairskih bolnišnic poročajo o množici do nezavesti pretepenih in posiljenih žensk, ki se poleg bolečine soočajo tudi s hudimi travmami, številne so poskušale narediti samomor. S strahom pričakujejo, kaj bo prinesel nov dan in ali bodo uspele ubežati udarcem in poniževanju očetov, mož ali celo otrok.

Zakaj?

Marsikatera izmed nas se sprašuje, zakaj se ne zoperstavijo? Zakaj pustijo, da ves čas hodijo po njih? Zakaj se ne združijo ter se skupaj borijo za svoje pravice? Odgovor je sila preprost: ker jih je strah. Zavedajo se, da so popolnoma odvisne od moških, saj nimajo svojega denarja in same ne smejo niti po nakupih osnovnih živil, kaj šele oblačil ali česa drugega. Brez dovoljenja moškega, ki je njihov gospodar, ne smejo zapustiti hiše, številne se še vedno ne smejo šolati, tudi rojevajo praviloma doma. Volilno pravico so si sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja sicer uspele izboriti, a kaj, ko številnim njihovi možje ne dovolijo voliti. A zaradi pritiska svetovne javnosti ter vedno večjega dostopa do spleta se je v zadnjih dvajsetih letih marsikaj spremenilo. Arabke so preko medijev videle, kako živijo ženske po svetu in si jih vzele za zgled. Začele so se zanimati za modo in se naglas pogovarjati o svojih pravicah, ki jih imajo kot ženske, ne kot sužnje svojih moških. Tudi zaradi tega so se pridružile protestom, saj to za njih pomeni upanje, da nekoč vendarle postanejo enakopravne članice družbe. S to potezo pa so očitno žal tvegale tudi svoje življenje in znova padle pod udarci moških. Le upamo lahko, da bo nova vlada prinesla spremembe in da bosta tudi v arabskih državah zavladali enakopravnost in demokratičnost.