Dora Domajnko se ukvarja z razvojem rotacijskih in linearnih senzorjev pomika ter zasuka. Kljub temu da je približno polovica zaposlenih v podjetju žensk, je razvojni kolektiv, kjer dela Domajnkova, pretežno moški. Kot je dejala, se je na pretežno moško družbo popolnoma navadila, zato tega niti ne opazi. Že na fakulteti za elektrotehniko, kjer je Domajnkova zaključila dodiplomski in magistrski študij, so bile ženske v manjšini, kar po mnenju Domajnkove pomeni, da so bili ljudje nanje bolj pozorni. To ni nujno slabo, celo nasprotno, meni. "Če pridno delaš in si pozitivna oseba, je pozornost prednost," je prepričana mlada inženirka.

Odločitev za študij ni bila lahka

Odločitev za študij elektrotehnike po besedah Domajnkove ni bila lahka. Zanimala jo je namreč tudi fizika, zato je skozi celoten prvi letnik študija pri kolegih na ljubljanski fakulteti za matematiko in fiziko ves čas preverjala, kaj se učijo, če je bila morda prikrajšana za kakšno pomembno informacijo. "Ni bilo samoumevno, da je bila to pravilna odločitev. Vendar sčasoma, ko se znanja, ki so sprva nepovezana in težka, začnejo sestavljati, takrat začne postajati lepo," je dejala Domajnkova.

Inženirsko delo

Po mnenju Domajnkove je dobra stvar inženirskega dela v tem, da ni delo z ljudmi, saj "ljudje zanjo biti kar naporni". "V kakšnih življenjskih situacijah si rečem, da hvala bogu, da se poklicno ukvarjam s senzorji, ki so bolj predvidljivi. Če senzor ne dela, poiščeš, kje je težava, ter rešiš problem. Konec cirkusa!"

Po njenem mnenju je zmotno prepričanje, da inženirski, tehnični in strogo matematični poklici ne dopuščajo prostora za izražanje ustvarjalnosti. "Res je, da mora biti vse znotraj fizikalnih zakonov, tega se ne da kršiti, vendar ta pravila še vedno dovoljujejo veliko. Celo zelo pomembno je, da znotraj teh pravil znamo najti nove pristope k problemom."

Lastnosti dobrih inženirjev so po njenem mnenju te, da imajo strokovno znanje, da obvladajo matematične principe in tehnični oziroma naravoslovni načina razmišljanja. "Da se zavedamo, da je dejstva treba preverjati, da nobena stvar ni gotova, dokler je ne dokažemo ali ovržemo. Če želimo napredovati, pa mora biti prisotna želja, da spoznavamo vedno nove stvari, da poslušamo ostale ter znamo sodelovati v skupini, saj čedalje manj lahko naredimo sami."

Prepričana je, da jo čaka še dolga pot do kvalitetne inženirke, saj ji manjka še veliko znanja in izkušenj. Končna krona znanja pa je po njenih besedah "inženirska modrost", "da tudi za tisto, česar še ne znamo narediti, lahko ocenimo, ali bo možno, ali imamo dovolj znanja, sredstev in časa ter ali je to sploh smiselno. "To je cilj, ki ga še iščem," je dejala mlada inženirka.

Poleg službe še doktorski študij

Ob delu se je Dora leta 2016 vpisala tudi na doktorski študij na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko. "Zdelo se mi je, da še ne znam vsega, kar bi si želela, da bi rada še naprej dopolnjevala knjižnico znanja, s katero delam," je dejala Domajnkova. Kot je pojasnila, so knjižnice običajen izraz tudi na področju programiranja. "Gre za bazo stvari, ki jih že znamo ter jih le še vzamemo in uporabimo. Dobro je, da je ta čim večja, preden se lotimo tehničnih problemov," je svojo motivacijo za vpis na doktorski študij pojasnila Dora.

Tema njenega doktorata je pojav magnetne histereze, ki se dogaja v feromagnetnih materialih, ki jih uporabljajo v senzorjih. Feromagnetnost materiala je lastnost, ki pove, kako se material odziva na magnetno polje. "Žal ta lastnost med drugim pomeni, da material del dela, ki ga opravi navor magnetnega polja, da postavi magnetne domene v pravo stanje, pretvori tudi v svojo notranjo energijo. Za nas je to neželen efekt, saj se te energetske izgube kažejo kot nepravilno delovanje senzorja. Stanje, ki naj bi ga v senzorju povzročilo polje, je doseženo le delno, " je pojasnila.

Prosti čas nameni športu in glasbi

Kot pravi mlada inženirka, se v prostem času ukvarja z vsem, za kar se najde čas, še posebej velik poudarek pa daje športu. Ker je inženirsko delo razmeroma statično in zahteva veliko sedenja, je pomembno, da si "najdejo ventil za sprostitev in zdravje". Nekdanja kajakašica je med drugim učiteljica kajaka na divjih vodah in smučanja, poleg tega pa se poleti veliko ukvarja tudi s surfanjem. Svojo kreativno energijo in inovativne ideje izraža tudi prek glasbe, saj v skupini ViaEntropia igra klavirsko harmoniko.

Postala je inženirka leta 2018

V prvem slovenskem izboru za inženirko leta so Doro, ki pravi, da je delo, ki ga opravlja, njen sanjski poklic, prepoznali kot navdih mladim za inženirske študije in ustvarjalce prihodnosti. Kot so zapisali v obrazložitvi, odlične uspehe niza že vse od osnovne šole, kjer je dosegla številna zlata in srebrna priznanja, Gimnazijo Bežigrad pa je zaključila kot zlata maturantka. Na študiju elektrotehnike na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani je ob nizu obštudijskih in raziskovalnih ter tekmovalnih aktivnosti kar štirikrat prejela nagrado dekana za učni uspeh.

Namen izbora je čim širša in učinkovita družbena promocija inženirk, med katerimi ena prejme priznanje Inženirka leta 2018. V Evropi je namreč na študijskih področjih STEM (znanost, tehnologija, inženirstvo in matematika) le dobra četrtina deklet, v Sloveniji ena tretjina. Med pomembnimi vzroki, da se dekleta ne odločajo za inženirske poklice, sta tudi pomanjkanje zgledov in neustrezna obrazložitev pomena vloge in prispevka inženirjev k razvoju družbe. Cilj izbora Inženirka leta, ki je potekal v organizaciji revije IRT3000, družbe Mediade in drugih partnerjev, je s spoznavanjem slovenskih inženirk pokazati, kako zanimive stvari počnejo in kako s svojim znanjem ter delom prispevajo k napredku.