Eva Arnold je bila prva ženska, ki je bila leta 1951 sprejeta v združenje fotografov Magnum agency, v 65 letih dela pa je v svoj objektiv ujela kar nekaj legend, ki so se pred njo razgalile kot nikoli prej. "Z ljudmi je treba biti previden. Spoštovati je treba njihovo zasebnost. Ko to upoštevaš, ti sami pokažejo delček sebe, ki so ga prej morda skrivali,“ je umetnica o svojem pristopu povedala v intervjuju leta 2002. Arnoldova, ki je zaradi svojega dela prepotovala domala ves svet, je 4. januarja umrla v domu za ostarele, stara 99 let.

Intenzivni fotografski tečaj in Marilyn Monroe

Ena najbolj priznanih fotografinj današnjega časa je bila pred 99 leti, natančneje 21. aprila 1912, rojena v Philadelphii kot Eva Cohen. Njena starša, ruska emigranta Velvel Sklarski in Bosya Laschiner, sta domovino zapustila v želji po boljšem življenju, čez lužo pa sta le s težavo preživljala devet otrok, med njimi tudi Evo. Slednja se je s fotografijo prvič srečala leta 1946 med honorarnim delom v newyorškem fotostudiu. Dve leti pozneje se je udeležila šesttedenskega tečaja fotografije, ki je potekal na Manhattnu, vodil pa ga je umetniški vodja prestižne revije Harper's Bazaar Alexey Brodovitch. Začela je kot fotografinja za tiskane medije, leta 951 pa je skozi objektiv začela spremljati kariero takrat rosno mlade Marilyn Monroe. S slednjo sta se še posebej zbližali leta 1961 na snemanju filma Misfits, kjer je nastalo kar nekaj fotografij Monroejeve, ki jih je Eva leta 2005 pokazala na razstavi v londonski galeriji Halcyon, istega leta pa so izšle  tudi v knjigi fotografij Marilyn Monroe - An Appreciation.

Selitev v London in serija priznanj

Arnoldova se je skupaj s sinom Frankom v začetku šestdesetih preselila v London, kjer je ustvarjala do smrti. Fotografirala je za Sunday Times, ves čas pa je iskala nove izzive in zvezdniške obraze, ki so ji vedno z veseljem pozirali. Njen bogat fotografski opus tako poleg fotografij Marilyn Monroe vsebuje tudi portrete Jacqueline Kennedy, Malcolm X-a, Elizabeth Taylor, železne dame Margaret Thatcher ter angleške kraljice Elizabete II. Leta 1980 je pripravila prvo samostojno razstavo, na kateri je z javnostjo delila fotografije, ki jih je kot ena prvih ameriških fotografov posnela na Kitajskem. Istega leta je od ameriške zveze fotografov prejela tudi nagrado za življenjsko delo, potem pa so se podobna priznanja vrstila eno za drugim.

Bolezen, Dostojevski in neprecenljiva zapuščina

Zadnja leta svojega življenja je preživela v londonskem predelu Mayfair, dokler je bolezen ni prisilila, da se je preselila v dom za ostarele. Malo pred smrtjo jo je ameriška igralka Anjelica Houston, ki je kot rosno mlada pozirala Arnoldovi, vprašala, ali še fotografira, umetnica pa ji je žalostno razložila, da so ti časi mimo. "Ne morem več držati kamere, " je priznala in dodala, da zdaj, ko ima več časa, predvsem veliko bere, največ Dostojevskega, Tolstoja in Manna. 4. januarja je izgubila boj z boleznijo, za njo pa so najbolj žalovali sin Frank ter trije vnuki. Za sabo je pustila nešteto fotografij, na katere je lovila vse, kar se jo je v življenju dotaknilo. "V mojem delu se ves čas pojavljajo določene teme. Ko sem bila revna, sem želela v objektiv ujeti revščino. Ko sem izgubila otroka, sem bila obsedena z rojstvom. Zanimala me je politika in želela sem pokazati, kako delovanje velikih mož vpliva na naša življenja. In na koncu sem bila ženska, zato me je zanimalo vse, povezano z nežnejšim spolom,“ je svoje delo nekaj let pred smrtjo strnila Arnoldova.