Zadovoljna.si
Haifa Al Mansur je prva Savdijka, ki ji je v domovini uspelo posneti celovečerni film.

Novice

Haifa Al Mansur – fenomen iz Savdske Arabije

M.K.
10. 10. 2012 09.19
11

Savdska Arabija je patriarhalna dežela, ki je polna skrivnosti in omejitev za nežnejši spol. Ženskam ni dovoljeno voziti avtomobila, prav tako se brez moške družbe ne smejo pojaviti na javnih mestih ali se v družbi prijateljic odpraviti po nakupih. Poleg tega tu filmska produkcija tako rekoč ne obstaja, posledično ni niti kinematografov. A skoraj nič od tega ne velja za Haifo Al Mansur, 38-letno filmsko režiserko, ki je ena najbolj znanih žensk v domovini in obenem prva Savdijka, ki se je lotila filmske režije v tej konservativni arabski državi. Vendar je bila njena pot vse prej kot lahka …

Haifa Al Mansur je prva Savdijka, ki ji je v domovini uspelo posneti celovečerni film.
Haifa Al Mansur je prva Savdijka, ki ji je v domovini uspelo posneti celovečerni film.FOTO: Reuters
Haifa Al Mansur – sinonim za uporništvo in potencial uspeha arabskih žensk. Ženska, ki je naredila vse, da bi jo lokalna in svetovna javnost slišala ter jo dojemala kot enakovredno članico družbe. Je hčerka pesnika Abdula Rhaman Mansurja in ravno oče jo je seznanil s filmsko industrijo ter jo podprl pri odločitvi za študij primerjalne literature na ameriški univerzi v Kairu. Odraščala je v majhnem mestecu na obrobju Riada skupaj s še 11 brati in sestrami. Njena družina je bila že takrat precej nepriljubljena, saj mati ni nosila naglavne rute, oče pa ji je to mirno dovolil. Danes je vesela, da so jo starši vedno podpirali pri njeni karieri, čeprav je oče prejemal veliko elektronskih sporočil ogorčenih sorodnikov in someščanov, češ, kako si drzne svoji hčerki pustiti, da se pojavlja v medijih. A na srečo nikoli ni klonil pod pritiskom družbe, ki je v tej deželi še posebej močan, predvsem nad moškimi, ki naj bi bili varuhi in zaščitniki ženskih predstavnic družine. „Starši so sicer tradicionalisti, a so mi vedno dali ves prostor za kreativno ustvarjanje, za kar sem jim še posebej hvaležna. Bila sem namreč ena redkih deklic, ki je imela to možnost,“ pravi Haifa, ki je bila kot otrok sicer zelo osamljena – zaradi svobodomiselnih nazorov njene družine je namreč prijateljice niso smele obiskovati.

Mlada Vadžda si v istoimenskem filmu želi zeleno kolo.
Mlada Vadžda si v istoimenskem filmu želi zeleno kolo. FOTO: Reuters
Želela je, da ji prisluhnejo

Preden je postala režiserka, je Haifa delala v naftni družbi, vendar pa ji delo ni nudilo zadovoljstva, ki bi si ga želela. Na sestankih družbe je namreč nikoli niso jemali resno, prav tako zaradi spola ni imela pravice do predlogov ali vprašanj. Njen glas ni imel veljave. Obupana se je nato odločila popolnoma predati filmskemu ustvarjanju. Čeprav je šlo za veliko tveganje, se je lotila snemanja prvega kratkega filma in takoj začutila svobodo – takoj je vedela, da je našla pravi poklic. Sledila sta še dva in že njeno začetno režijsko udejstvovanje je naletelo na odlične odzive tujega občinstva. Haifa si je tako denimo prislužila filmske nagrade v Združenih arabskih emiratih in na Nizozemskem. Sledil je dokumentarec 'Ženske brez senc' ('Women Without Shadows'), ki govori o skritem življenju žensk v Perzijskem zalivu. S tem izdelkom se je predstavila na 17 mednarodnih festivalih, odzivi pa so bili naravnost fantastični. Haifa 'zategnjenosti' v domovini ni zdržala. Poročila se je z Američanom, s katerim sta dolga leta živela v Združenih državah Amerike, pred kratkim pa sta se preselila v Bahrajn.

'Vadžda' – deklica, ki si želi kolo

Ena Haifinih najvidnejših stvaritev je zagotovo film 'Vadžda' ('Wadjda'), ki je svetovno premiero doživel na letošnjem beneškem filmskem festivalu. Poseben pa je zato, ker je Haifa zanj napisala tudi scenarij. Gre za prvi celovečerec, ki je bil v celoti posnet v Savdski Arabiji, pripoveduje pa o zgodbi 11-letne Vadžde, ki si obupano želi novega sijočega zelenega kolesa. Morda se sliši precej banalno, a za ta podvig se mora deklica upreti verskim oblastem in njenim učiteljem v šoli. V močno patriarhalni družbi, kot je Savdska Arabija, ženske namreč nimajo identitete in zato ni običajno, da bi se deklice naokrog vozile s kolesom. A Vadžda je odločena, da si želi kolo, zato se udeleži tekmovanja v recitiranju Korana ter zmaga, vendar pa ji konservativna ravnateljica noče predati denarne nagrade. Vzporedno z njeno zgodbo se razpleta tudi zgodba njenih staršev: oče zapusti mater in se poroči z drugo žensko. Na premieri filma je Haifa medijem povedala, da glavna junakinja v njenem filmu preizkuša meje vloge žensk v izredno konservativni družbi, kjer jo ljubezen do zahodne glasbe in mode hitro spravita v težave. Navihana osebnost in vztrajnost, ki ju deklica ohranja kljub hudi stiski, ter njena šokantna zgodba so številne obiskovalce premiere ganili do solz. „Vadžda je poosebitev savdske mladine z vso svojo ranljivostjo,“ je povedala Haifa in dodala, da je s filmom želela pokazati napetosti med tradicijo in sodobnimi trendi.

Haifa je prepričana, da je svet pripravljen prisluhniti žalostnim zgodbam Savdijk.
Haifa je prepričana, da je svet pripravljen prisluhniti žalostnim zgodbam Savdijk.FOTO: Reuters
Delati je morala na daljavo

Haifa Al Mansur je bila prisiljena številne prizore nadzorovati iz kombija ekipe preko voki-tokija, saj je v nekaterih najbolj konservativnih predelih mesta niso smeli videti v družbi moške posadke in igralcev. Kot pravi, je ponekod lokalno prebivalstvo kričalo nanje, slišali so se celo streli. Z ekipo so dobili dovoljenje za snemanje niza kadrov v enem izmed savdskih nakupovalnih centrov, vendar pa je Haifa natanko vedela, da se tam ne smejo zadržati predlogo, da ne bi ujezili konservativnih domačinov. To bi jim namreč lahko kljub dovoljenju nakopalo resne težave. „Gre za izolirano državo. Ljudje nočejo videti žensk, ki delajo z moškimi, zato je bilo moje delo zelo naporno, saj sem vedno rada v bližini igralcev. Vez med režiserjem in igralcem se mi namreč zdi vznemirljivo mistična ter v procesu dela ne želiš, da te kaj zmoti. Zato sem velikokrat dobesedno oddivjala iz kombija,“ je spomine na premieri obujala vedno pozitivno naravnana Haifa.

Prepovedan ali ne?

Haifa je imela ob nastajanju filma veliko težav tudi pri iskanju finančnih sredstev, saj vsak tovrstni posel predstavlja poslovno tveganje, sploh če upoštevamo dejstvo, da so kinodvorane uradno prepovedane. 'Vadžda' bo tako v Savdski Arabiji na ogled zgolj na DVD-ju ali na katerem izmed televizijskih programov, kar pa je glede na tematiko filma precej malo verjetno. V Savdski Arabiji ima sicer 'Vadžda' izredno ambivalenten status. Po eni strani gre za prepovedan film, po drugi pa je bil narejen z blagoslovom (v obliki finančnih sredstev) savdskega princa Alvaleda Bin Talala. Film ni striktno ilegalen, saj ni šlo za gverilsko produkcijo. Kljub temu pa za žensko ni bilo sprejemljivo, da bi bila videna v množici ljudi, še manj pa, da bi nadzorovala in vodila snemanje.

Režiserka in glavna igralka na premieri v Benetkah
Režiserka in glavna igralka na premieri v BenetkahFOTO: Reuters
Po pomoč je šla v Nemčijo

Film 'Vadžda' je nastal v koprodukciji nemške družbe Razor Film ter v sodelovanju s številnimi savdskimi podjetji. „V Nemčijo sem se odpravila, da bi filmu dala večjo prepoznavnost in ga predstavila na globalni ravni, ne zgolj na Bližnjem vzhodu. Nemška zakonodaja je bila v veliko pomoč, saj omogoča koprodukcijo z arabskimi zalivskimi državami,“ je povedala Haifa. Pravice za predvajanje filma so bile sicer že prodane v številne države, med drugim v Francijo, Nemčijo in Švico. Film šteje za prvi celovečerec, ki je v celoti posnet v Savdski Arabiji. Igralska ekipa, ki jo je lahko dobila v tej državi, se spozna samo na televizijsko delo, zato so rabili kar nekaj časa, da so se navadili na filmsko produkcijo. „V Savdski Arabiji ni filmov. Predvajanje filma v javnosti je ilegalno, tako da nimamo izdelane kulture filmske produkcije,“ je povedala simpatična Haifa.

Stvari se izboljšujejo

Sicer se Haifa na začetku kariere ni nameravala osredotočiti na problematiko žensk, a je ugotovila, da je ta tema preveč pomembna, da bi jo kar spregledali in ji ne namenili pozornosti. Očitno pa je s svojim delom dregnila v osje gnezdo, zato so postale sovražna pošta in stalne kritike nekaj običajnega. Prepričana je, da mora Savdska Arabija na svojo kulturo gledati bolj kritično. Očitno se je s svojim delom dotaknila dovzetnih Savdijcev, ki so jo pohvalili zaradi spodbujanja razprav o temah, ki v tej muslimanski državi veljajo za tabuje. Uspešna režiserka je prepričana, da se področje pravic žensk v Savdski Arabiji počasi spreminja, prav tako so Savdijci vedno bolj dojemljivi tudi za umetnost. „Menim, da si želijo tudi oblasti ogledati več filmov,“ pravi prodorna režiserka in v isti sapi doda, da se situacija spreminja zelo počasi. Še vedno namreč prevladujejo konservatizem, plemenska družba in verska pripadnost, ki ženskam ne pustijo svobodnega izražanja. Ravno zaradi tega bi se po mnenju številnih strokovnjakov morale zbirati v skupine in se skupaj boriti za svoje pravice, česar pa si mnoge ne upajo, saj se bojijo odziva svoje družine.

Pomagati želi Savdijkam

Haifa vedno znova poudarja, da je svoji domovini naklonjena in da njeno filmsko ustvarjanje ni mišljeno kot polemični napad na savdsko patriarhalno družbo, temveč je njen namen snemati zgodbe, ki se ljudi dotaknejo in jih navdihnejo s pozitivizmom. Želi si delati v domovini in pomagati pri tem, da se konservativne oblasti sprostijo in dajo ženskam več možnosti izražanja ter delovanja. Kot žrtve namreč ne vidi samo ženskih predstavnic družbe, temveč tudi moške, ki so ujeti v primež okrutnega tradicionalizma in zato vsako njihovo liberalno dejanje naleti na krute kritike družbe. Pravi, da ne želi dajati vtisa, da je Savdska Arabija raj za ženske, prepričana pa je, da je zdaj pravi trenutek, da spregovorijo, saj je svet pripravljen prisluhniti njihovim težavam, njihovim žalostnim zgodbam.

Haifa želi opozoriti na težave žensk.
Haifa želi opozoriti na težave žensk. FOTO:

KOMENTARJI (11)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
ISSN 2630-1679 © 2021, Zadovoljna.si, Vse pravice pridržane Verzija: 471