Kljub vsem opozorilom obupane Uzbekistanke se takrat ni zgodilo prav nič. Njen glas je kar naenkrat zamrl in še danes se ne ve, kje je. A pred dnevi je britanski BBC ponovno odprl to perečo tematiko s poročilom o prikriti sterilizaciji uzbekistanskih žensk po navodilu tamkajšnje vlade. Poročal je o še eni žrtvi, katere življenje so s prisilno in prikrito sterilizacijo prav tako zaznamovali za vedno. Adolat si je namreč vedno želela imeti veliko družino, ki je v Uzbekistanu znamenje prestiža in osebnega uspeha. Še več, želela si je dva fantka in dve punčki. A njene sanje so se končale pri številki dve. Pri drugem porodu je bil zaradi težav potreben carski rez. Adolat ga je dobro prestala in na srečo je bilo tako z njo kot s hčerko vse v najlepšem redu. A kmalu se je izkazalo, da to ni popolnoma res. Ker Adolat ni mogla ponovno zanositi, se je odpravila na pregled in tam ugotovila vzrok svojih težav: ob carskem rezu so jo zdravniki namreč sterilizirali. In to brez njene privolitve in brez pravega razloga. Začela je jokati in edino, kar je še uspela iztisniti iz sebe, je bilo: "Ampak zakaj? Kako so mogli?" In odgovor zdravnika: "Tak je zakon v Uzbekistanu." To seveda niti približno ni res, vsaj na papirju ne.

Uzbekistanske oblasti naj bi pred nekaj leti sklenile in odločile, da je treba po vsej državi ženske sterilizirati, če je potrebno, tudi brez njihove vednosti. Tako ne preseneča dejstvo, da tuji novinarji v tej državi niso dobrodošli. A s pomočjo žensk, ki so iz razočaranosti in občutka nevrednosti zapustile to državo, in s pomočjo svetovnega spleta je mednarodna skupnost vendarle ponovno dobila šokantne informacije o nezaslišanem početju uzbekistanskih oblasti. "Vsako leto dobimo s strani vlade načrt, v katerem posameznemu zdravniku določijo število žensk, ki jim lahko predpišejo kontracepcijske tablete, in število sterilizacij, ki jih morajo opraviti. Vsi imamo določene kvote in moja so štiri sterilizacije na mesec," je britanskim medijem zaupala tamkajšnja ginekologinja, ki je iz strahu pred zaporom hotela ostati anonimna. Še bolj to zadeva ginekologinje z ruralnih območij, od katerih zahtevajo tudi do osem sterilizacij na teden.

Pritisk pa je izredno močan na celotno žensko prebivalstvo. Medicinske sestre naj bi hodile celo na dom in ženske prigovarjale v operativni poseg. "Sedaj je poseg še zastonj, pozneje ga bo pa treba plačati, zato je bolje, da to storite sedaj," naj bi bile njihove besede. Kruto, hladnokrvno in brezbrižno. Žensk s podobnimi zgodbami, kot sta Saodatina in Adolatina, je veliko, vedno več. Po navedbah uzbekistanskega ministrstva za zdravje naj bi bil ta ukrep pomemben in potreben zato, ker želijo nadzorovati rast prebivalstva. Prvič so uzbekistanske ženske mednarodno javnost o početju zdravnikov opozorile že leta 2005, a vse do danes sprememb na tem področju ni bilo. Pomembno je predvsem dejstvo, da bi morala biti sterilizacija svobodna odločitev vsake posameznice, a žal za Uzbekistanke to očitno ne velja. Z njimi oblasti namreč zlahka manipulirajo, sploh če so revne in neizobražene. Zlahka jih je namreč z lažjo, zavajanjem in prevarami prepričati, da privolijo v sterilizacijo. Če se ne dajo zlepa, jih pač prisilijo v poseg ali ga opravijo brez njihove vednosti. In glede na to, da je v zadnjih dveh letih število carskih rezov v Uzbekistanu močno naraslo, je steriliziranih vse več žensk, saj je to okrutno dejanje najlažje in najbolj prikrito mogoče storiti prav pri tem posegu.

Kako dolgo še?

Številni zdravniki in strokovnjaki trdijo, da s prisilno sterilizacijo ne skrbijo zgolj za nadzor nad rastjo populacije, temveč tudi za nižanje smrtnosti mamic in otrok. Formula je zelo enostavna: manj žensk, ki rodijo, pomeni tudi manj smrtnih žrtev. Ampak, a je to res lahko vzrok za tovrstno kratenje pravic žensk? Je izgovor vlade, da želi s tem zaščititi zdrave mamice in otroke, utemeljen? Gotovo ne, a vprašanje je, koliko žensk bodo še pohabili, preden se bo svetovna javnost končno zganila in naredila korak v pravo smer. Do takrat pa bodo uzbekistanske ženske morale trpeti hudo ponižanje in sramotno kratenje svojih pravic.