Na leto jih umre 1050

Za rakom na pljučih v Sloveniji letno zboli več kot 1150 oseb, umre pa jih 1050. Pri moških in ženskah skupaj je po smrtnosti tako na prvem mestu, samo pri ženskah pa na tretjem, takoj za rakom dojke in rakom črevesa. Zaradi te bolezni, ki je predvsem zaradi kajenja pridobila v zadnjem desetletju razsežnosti epidemije, umre v svetu več ljudi kot zaradi raka dojke, prostate in debelega črevesa skupaj. V Evropi zaradi raka na pljučih umre preko 240.000 prebivalcev. Visoka smrtnost je posledica poznega odkrivanja raka, saj se sprva kaže z neznačilnimi simptomi, kot so kašelj, ki se je iz jutranjega nekoliko spremenil in ne poneha, hujšanje, težko dihanje, zasoplost, utrujenost, bolečina in zbadanje v prsih, vratu ali rami, krvavo obarvan izmeček in klinični znaki pljučnice.

Američanka Debbie Walsh je bila prepričana, da ne more zboleti za rakom na pljučih. "Za tovrstnim rakom je vedno zbolel nekdo drug, starejši in nekdo, ki ga nisem poznala,“ je menila Debbie. "Imela sem nekaj simptomov, kot so utrujenost, rahla bolečina v desni rami in suh kašelj, ki ga je moj zdravnik pripisal alergiji,“ je še dodala. Vseeno je šla po drugo mnenje in se prijavila na rentgensko slikanje pljuč. To je bil začetek vsega. "Štiri mesece po tem, ko sem opravila CT-pregled in pozitronsko emisijsko tomografijo, sem sedela v Centru za zdravljenje raka, natančneje v čakalnici za kadilce, kjer sem razmišljala o operaciji, ki me je čakala naslednje jutro. Da, še vedno sem kadila. Če bi bilo tako lahko prenehati, bi s kajenjem prenehala že leta prej. Bil je najbolj stresen čas v mojem življenju, za vraga sem kadila!“ je povedala.

Končno prenehala kaditi

V peturni operaciji so Debbie kirurgi odstranili zgornji in srednji pljučni reženj, namesto le zgornjega, pojasnila, zakaj se je kirurg tako odločil, pa ni dobila. Po operaciji se je odločila za nekaj, kar ji do tega trenutka ni uspelo – prenehala je kaditi. "Ko sem bila v bolniški postelji, mi niti na pamet ni prišlo, da bi sestre prosila, naj mi pomagajo iz postelje v spodnjo kadilnico, saj sem imela vstavljenih ogromno cevk in bila v hudih bolečinah. Tako sem v nedeljo pokadila zadnjo cigareto, v ponedeljek sem imela operacijo, v torek pa sem že bila nova ženska,“ je povedala. "Ko sem zapustila bolnišnico, me je zdravnik proglasil za 'ozdravljeno' in povedal, da sem imela 80 odstotkov preživetja. Rekel mi je, da sem lahko srečna,“ je še dodala. Prve tri mesece po operaciji Debbie ni mogla spati. Ko ji je vendarle uspelo, se je neprestano zbujala ob misli, da je imela raka. "Psihična bolečina je bila znosna, vendar stalna. Leva stran trupa je bila povsem odrevenela, saj po tovrstnem operativnem posegu potrebuje dolgo časa, da se čutila vrnejo. Po 21 mesecih sem bila še vedno otrpla, na desnem boku pa sem lahko spala šele po letu dni,“ je pojasnila Debbie.

Neprestano je v strahu

"Čustveno in mentalno se je moje življenje spremenilo. Moj sinček kmalu praznuje šesti rojstni dan, ko sem zbolela, je bil star štiri. Vsak njegov rojstni dan je zame dosežek, da sem še vedno ob njem. Moje odločitve v življenju so bolj premišljene, kot so bile včasih. Tudi las si prvo leto nisem postrigla, saj jih bom izgubila v primeru, da se rak vrne. Počutim se kot zapornik nepredvidljivega zdravstvenega stanja. Vsake tri mesece grem na test, rezultatov pa se bojim kot hudič križa. Počutim se kot hipohonder, ki zdravniku tarna, kaj vse ga boli, toda resnično me je strah, da bi se bolezen vrnila,“ je povedala. Debbie tako, kljub temu da je bolezen premagala, neprestano živi v strahu in premišljuje o tem, da se rak lahko vrne.

Jezna na tobačno industrijo

Debbie se počuti krivo, ker ne ozavešča ljudi o raku na pljučih. Meni, da bi morala ljudi spodbujati k zgodnjim pregledom, ki bi jim morda rešili življenje. "Ljudje bi morali prenehati kaditi, hkrati pa je potrebno vedeti, da raka na pljučih dobijo tudi tisti, ki v življenju niso prižgali cigareta. Morala bi biti tam in pomagati ljudem, toda imam službene obveznosti in svojega sina ter svoje strahove,“ je pojasnila. "Nisem ena tistih, ki bi kadilcem pametovala, kako naj prenehajo kaditi, saj vem, kako težko je prenehati s škodljivo navado. Sama sem vedno bolj jezna na tobačno industrijo, ki prodaja laži. Prav tako sem besna na vlado, ki dovoljuje prodajo tobačnih izdelkov. Policist mi lahko napiše kazen, če v avtomobilu nisem pripeta, saj si lahko škodujem. Zakaj mi torej ne napiše kazni, če prižgem cigareto?“ se sprašuje Debbie.

Skoraj vsi zbolijo zaradi kajenja

Okoli 90 odstotkov bolnikov z rakom na pljučih je zbolelo zaradi kajenja. Vseeno pa vsi kadilci ne zbolijo za to smrtonosno boleznijo. Tveganje je odvisno od števila pokajenih cigaret, načina kajenja in vrste cigaret. Pomemben dejavnik tveganja je tudi izpostavljenost cigaretnemu dimu oziroma pasivno kajenja, ki tveganje za razvoj raka na pljučih poveča za okoli 20 odstotkov. Poleg kajenja raka na pljučih povzročajo tudi drugi dejavniki okolja, kot so azbest in radon, vendar je njihov prispevek k razvoju bolezni relativno majhen v primerjavi s kajenjem.