23-letnica pravi, da je bilo njeno dosedanje življenje polno grenkobe. Vojna, stalna bombardiranja in življenje v begunskih taboriščih v sosednjih Iranu in Pakistanu so jo zaznamovali za vse življenje. Kot majhna punčka je z družino pred krvavo državljansko vojno, ki je v Afganistanu izbruhnila v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, najprej pobegnila v Pakistan, pozneje v Iran. Leta 2003, dve leti po ameriški invaziji, ki je zrušila talibanski režim, se je vrnila v domovino, kjer pa je našla le ruševine. Z brati in sestrami je nato nekaj časa delala kot tkalka preprog, da je zaslužila za preživetje, pred časom pa je odkrila svoj pravi talent – rapanje. Ko so ji povedali, da sta rap in hiphop postala nov način izražanja vsakdanje stiske, se je odločila, da bo to počela tudi sama. Njene pesmi ne govorijo o zlomljenem srcu ali dragih avtomobilih, temveč o bolečih letih, ki jih je z družino preživela kot begunka v Iranu in Pakistanu ter o vsakdanjih težavah žensk v njeni domovini. S svojimi besedili želi nasilju nad ženskami in otroki v Afganistanu narediti konec in jim pomagati na poti v boljši jutri.

Težko življenje v begunskih taboriščih

V besedilu svoje prve posnete pesmi Our Neighbours (Naši sosedje) se spominja grenkobe, ki ji je bila priča v iranskih begunskih taboriščih. Soosan je medijem povedala, da so besedila njenih pesmi nastala na podlagi osebnih izkušenj. "Ko sem se kot majhna punčka iz begunskega taborišča odpravila v bližnjo pekarno po kruh, so me Iranci ozmerjali z umazano Afganistanko in me pošiljali na konec vrste. Tako sem bila vedno zadnja in velikokrat je zaloga do takrat že pošla, tako da smo ostali lačni," je svoje spomine z novinarji delila mlada Soosan. Svoboda so bile takrat le sanje. Njihovo gibanje je bilo namreč močno omejeno in taborišče so smeli zapustiti le, če so se odpravili po hrano ali ko sta starša iskala delo. "Otroci se nismo mogli šolati. O spodobnem življenju nismo imeli niti najmanjše predstave,“ s solzami v očeh razlaga nekdanja begunka.

Čeprav sama rapa, pa je njena vzornica latino pevka Shakira, ki je v Afganistanu izredno priljubljena. "Skorajda vse njene pesmi znam na pamet in ne zamudim nobene novice o njej. Obožujem jo," pravi uporniška Afganistanka. Res je, da Shakira in Soosan živita v popolnoma različnih svetovih, kljub temu pa imata vsaj nekaj skupnega: obema so že grozili s smrtjo. Soosan pravi, da gre za senco, ki jo spremlja na vsakem koraku. "Seveda me skrbi, da se mi bo kaj zgodilo, še posebej ko se znajdem v prometni konici ali se odpravim na ulico. Kljub temu pa ne morem dopustiti, da me to spravi med štiri stene in da bi ostala doma."

Strici so se ji odpovedali

Hčerka nekdanjega državnega uradnika in nepismene gospodinje, ki sta jo podprla pri njenem glasbenem udejstvovanju, je že bila tarča groženj, in to ne le s strani zagovornikov konservativne družbe, temveč celo s strani nekaterih članov lastne družine. Potem ko je svoj prvenec objavila na spletu, so se ji strici odpovedali in jo obtožili, da jih sramoti. Soosan je v zadnjih mesecih sprejela več klicev anonimnežev, ki so ji grozili s smrtjo. "Kaj sem storila narobe?" se sprašuje mlada Afganistanka. "Ves čas me kličejo neznani moški, me zmerjajo z vsemi mogočimi psovkami in mi grozijo s smrtjo," je povedala s solzami v temnih očeh.

V državi, v kateri je javno nastopanje za ženske lahko tudi smrtno nevarno, se Soosan pri uresničevanju svojih sanj srečuje s številnimi preprekami, a odločena je, da svetu pove, kaj se dogaja na nemirnem Bližnjem vzhodu. "Afganistan ni džungla, kjer ljudi na vsakem koraku ustrahujejo levi. Ljudje tukaj si želijo živeti tako kot njihovi vrstniki v zahodnem svetu. Vsak si želi biti unikaten in početi nekaj, kar ni počel nihče pred njim. Sama sem se odločila za rap in v tem ne vidim nič slabega,“ pove Soosan, ki ne misli kloniti pred težo groženj – vsaj dokler uživa neizmerno podporo svojih staršev. Njen oče Abdul Ghafaar Feroz se ponaša s tem, da je njen osebni asistent in svetovalec. Ker si mlada upornica ne more privoščiti varnostnikov, je vlogo varuha prevzel kar sam. "Skrbim za varnost celotne družine in Soosan spremljam na vsakem koraku. Naj vidijo, da se ne bojimo njihovih groženj. Naj grozijo, mi se znamo braniti in bomo to tudi storili," je odločen oče.

Ne bo odnehala

Soosan pravi, da ne bo odnehala – ne le zaradi ljubezni do glasbe, temveč tudi zaradi dolžnosti do svoje družine. "Nisem le najstarejša hčerka v družini, temveč moram prevzeti tudi vlogo sina. Družina potrebuje denar, in če ga lahko prispevam z nastopi, bom pač rapala in obenem počela, kar me veseli," pravi 23-letnica, ki je s svojimi uporniškimi besedili hitro pritegnila številne mlade in malo manj mlade prozahodno usmerjene Afganistanke in Afganistance. Ti jo močno spodbujajo na njeni poti, ustvarjajo skupine na družbenih omrežjih in tako se Soosan danes lahko pohvali s hitro rastočim klubom oboževalcev. "Zakaj bi molčali? Ljudje se moramo upreti takšnemu življenju in povedati svetu, kar nam leži na duši. Nekdo je moral začeti s tem. To sem bila jaz in tega ne obžalujem, niti ne mislim odnehati. Želim biti glas vse Afganistank in tega mi ne bo nihče preprečil,“ je odločena mlada upornica.