Ko je shujšala 83 kilogramov, jo je čakalo razočaranje

čestitam in le tako naprej :)

Čestitke! :)

koliko pa stane poseg in kje se ga izvaja pa tako naprej? in seveda čestitke :)

Čestitam, da ti je uspelo urediti življenjski ritem in v svoje življenje vnesti šport in zdravo hrano, to je veliko bolj pomembno kot pa samo hujšanje. Upam, da te bosta šport in zdrava prehrana spremljali do konca življenja. Jaz sem se odločila iti na tradicionalno kitajsko medicino zaradi svojih zdravstvenih težav (mnenje uradne medicine je, da se ne da ničesar ozdraviti, le lajšati), pa tudi zaradi teže, in po parih terapijah akupunture in jemanju zeliščnih tablet, se mi je neskladnost postave tako popravila, da še sama ne morem verjeti, izgubila sem jahalne hlače, trebuh, na hrbtu se mi je maščoba precej stanjšala, pa tudi v obraz in dekolte sem shujšala, folku se zdi, da sem shujšala vsaj 5 kg, v bistvu sem pa samo dva. Da ne govorim o počutju, ki se je izboljšalo skoraj do normalnega. Kot sem že rekla. Vsak po svoje ve kaj je najboljše. Je pa res, da sem jaz vsaj 3x na teden konkretno športno aktivna in da pazim na vsak grižljaj, pa še vedno kilogrami ne gredo nikamor, vendar me tehtnica ne moti več toliko, ker se mi je postava tako popravila. Ampak to je šele po enem mesecu in 5 terapijah, bom videla, kako bo čez eno leto. Glede takšnih posegov, kot si se sama odločila, sem pa kar malo skeptična, ker so tako drastični. Jaz bi prej poskusila vse možne načine ala TKM(kot sem zdaj), homeopatijo, bioresonanco, pregled krvi na neravnovesje hormonov in zdravljenje z bioidentičnimi hormoni, tudi hipnozo, kot pa da bi šla na operacijo. Sicer pa vsak zase ve kaj bi mu najbolj pomagalo. Tebi je očitno tale operacija zares pomagala in prav je, da si se odločila zanjo.

...nebi se smela vzljubit takšna kot je?..ja kaj pri bogu pa ti bluziš...lepota se ne šteje samo po zunanjosti, ampak tudi po notranji lepoti...ni zdravo če je premalo ni zdravo če je preveč...samo kdo si ti da boš sodila človeku kako naj se ima rad??...tud ti nisi popolna in tako se tudi tretiraj...lp...

kot vidiš ni obsojala 70 kg ali pa 90 kg, ampak 150....kar je definitivno preveč! Ni ne lepo ne zdravo.

Hvala Matjaž. Absolutno nisem ne primerek, ne ljubitelj moderne instant shirane lepote. Ja, problem razširjene debelosti je tudi v tem, da imajo preobilneži svoje telo pretirano radi ali pa se v to prepričujejo, ker je tako lažje shajati sam s sabo, kot se pa obsojati. Bolje zamižati, kot kaj narediti. In za 150 kg žensko je definitivno bolje, da svojega telesa nima rada in kaj naredi na to temo - npr shujša 30 kg (ni ji treba 80). Če bo svojih 150 kg vzljubila, se ne bo imela časa dolgo imeti rada, ker ne bo dovolj dolgo živela.

Seena, ne razumeš koncepta hujšanja. Hujšanje je nekaj dobrega kar narediš za sebe. Če sebe ne maraš, si težko sposoben zase narediti eno najtežjih dejanj v življenju kot je shujšati ogromno teže! Večina predebelih ljudi je zasvojenih s hrano in se torej z njo tolaži, poteši, zapolni praznino in svojo nesrečo. Torej zasvojenemu reči, naj se sovraži oz. ne mara, da bo lažje prebolel odvisnost ni najbolj racionalna odločitev! Ne obsojajmo drugih in svet bo lepši za vse :))

Eno je imet rad sam sebe in na podlagi tega kaj storiti za svoje zdravje. V tem pogledu ti dam čisto prav. Ampak v članku piše o ljubezni do svojega telesa. Kot pišeš, odvisnik se mora imeti rad, da kaj stori zase in za svoje zdravje, ne sme pa sprejeti in imeti rad svoje odvisnosti. Torej, če imaš 90 kg preveč, se le imej rad in čimprej naredi kaj, da bo ta ljubezen še dolgo trajala. Vendar pa svojih odvečnih kg, ki ogrožajo tvoje zdravje ne smeš kar sprejeti, se z njimi sprijazniti oz. jih imeti rad, ker potem ne boš naredil nič, da bi se jih znebil - to je kot zatiskanje oči in upanje, da se problemi rešijo sami od sebe.

seena...se strinjam s teboj. Zasvojenosti se ne rešuje z operacijami, temveč kvečjemu s psihiatrom.