Spomnimo …

11. marca leta 2011 je Japonsko stresel najhujši potres v zgodovini države, ki mu je sledil uničujoč cunami. Visoki valovi so širše obalno območje tako rekoč zravnali z zemljo. Na tisoče ljudi je umrlo, številnih pogrešanih nikoli niso našli. Poplavilo je tudi jedrsko elektrarno v Fukušimi, kjer je prišlo do okvare hladilnega sistema, kar je povzročilo delno taljenje sredice v treh reaktorjih, odjeknilo pa je tudi več eksplozij, ki so močno povečale raven nevarnega radioaktivnega sevanja. Japonske oblasti so kmalu zatem sporočile, da je se je zgodila nesreča sedme, najvišje stopnje na 'Mednarodni lestvici jedrskih in radioloških dogodkov' (INES), zato so evakuirali prebivalce, ki so živeli do 20 kilometrov od elektrarne. Vse od takrat jedrska elektrarna v Fukušimi ne obratuje.

Judgeova, ki je bila v letih od 2004 do 2006 predsednica britanskega urada za atomsko energijo, je pred tedni obiskala Fukušimo, da bi se seznanila s svojim novim delovnim mestom namestnice predsednika odbora za reformo jedrske energije družbe TEPCO ter se pogovorila z delavci elektrarne. ''Bilo je odlično,'' je medijem zaupala po sestanku. ''V zraku je bilo namesto pričakovanega obupa čutiti veliko upanja in vneme, kar me navdaja z optimizmom.'' Judgeova se je prvič sestala tudi s celotnim upravnim odborom družbe, v katerem sedi kar nekaj delavcev, ki so bili na dan tragične nesreče na delovnem mestu. Povedala je, da si prav vsi močno prizadevajo za vnovično nemoteno delovanje elektrarne in je zato še bolj odločena, da jim pri tem pomaga. ''Presenečena sem bila nad predanostjo teh ljudi. To so heroji sodobnega časa. Osupla sem nad tem, koliko dela je bilo treba vložiti, da so preprečili taljenje sredice, in kako velika je težnja tukajšnjih ljudi, da mesto spet postane najvarnejši kraj na svetu,'' je dejala.

Kljub svojim bogatim izkušnjam se Lady Barbara Judge zaveda, da je pred njo zahtevno delo. ''To, da je družba TEPCO izbrala žensko, in še tujko povrhu, je bila nenavadna odločitev, saj ženske v japonskem poslovnem svetu le redko zasedejo mesta članic upravnega odbora,'' je dejala. Njena prva naloga na tako imenovani japonski misiji je pomagati družbi TEPCO, da spremeni kulturo varnosti in si spet pridobi zaupanje javnosti. ''Gre za zelo velik izziv, saj je bilo pred nesrečo razmerje med vodstvom in delavci v elektrarni zelo tesno. Vsi so se poznali med seboj, skupaj so se udeleževali izobraževanj in zato med njimi ni bilo čutiti konkurence, prav tako ni bilo želje po napredovanju. Spremeniti moramo kulturo, da bodo ljudje za opozarjanje na težave pohvaljeni in nagrajeni. Do zdaj so se namreč zaradi povezanosti bali povedati, če je bilo kar koli narobe, da ne bi razočarali vodstva,'' je na novinarski konferenci po sestanku povedala Judgeova.

Sevanje naj ne bi bilo usodno

Ob prvem obisku Fukušime si je Lady Barbara Judge še posebej veliko obetala od pogovora z ženskami, med katerimi naj bi bilo vse več takih, ki so po nesreči zaradi izpostavljenosti prekomernemu sevanju začele nasprotovati jedrski energiji. ''Zaradi potresa in cunamija je življenje izgubilo približno 20 tisoč ljudi. Noben izmed njih ni umrl zaradi sevanja in strokovnjaki s tega področja verjamejo, da bo tako tudi ostalo,'' je bila jasna Judgeova. Ocene o vplivu sevanja na zdravstveno stanje ljudi so sicer zelo različne. Rezultati ene izmed raziskav, ki sta jo pred letom dni opravila John Hoeve in Mark Jacobson z univerze Stanford, je pokazala, da bi zaradi posledic sevanja na Japonskem v naslednjih nekaj letih lahko za rakom umrlo do 130 ljudi, a po mnenju strokovnjakov naj bi bilo v njuni raziskavi veliko negotovosti. Tudi ugotovitve znanstvenega odbora Združenih narodov, ki vse od jedrske nesreče podrobno preiskuje izpostavljenost prekomernemu sevanju, za zdaj ne kažejo resnejših vplivov na zdravje.

Želela je postati igralka

Delo na področju jedrske energije je zadnji izmed velikih izzivov v karieri Judgeove, ki je v preteklosti s prava že prešla na bančništvo in pozneje zajadrala še v poslovni svet. Bogata kariera Barbare Judge se je začela, ko je bila študentka prava na newyorški univerzi. Ambicioznost naj bi podedovala po materi. ''Ko sem materi omenila, da bi rada postala igralka, mi je hladnokrvno odgovorila, da v družini ne potrebujemo 'falirane' igralke, in mi svetovala, naj se raje vpišem na študij prava in igram pred poroto,'' je nekoč dejala v intervjuju. ''Mama je bila najpametnejša oseba, kar sem jih poznala, in je vedno brezkompromisno verjela, da si mora ženska ustvariti kariero, saj ji lahko le-ta ponudi neodvisnost.'' Judgeova je imela srečo, da je njen zaključek študija sovpadal s težnjo velikih ameriških odvetniških pisarn po ženskem kadru. Ker je imela odlične ocene, je lahko izbirala, za koga želi delati, saj so ponudbe za delo kar deževale na njen naslov.

Uspeh na zasebnem in poslovnem področju

Vzpon Barbare Judge je bil vse prej kot lahko delo. ''Na začetku sem morala res trdo delati, pogosto tudi do treh zjutraj, a ves moj trud se je poplačal, ko sem pri rosnih 31-ih letih postala ena od partneric v odvetniški pisarni, v kateri sem bila prej zaposlena kot pripravnica,'' je dejala v enem izmed intervjujev. Le dve leti zatem je postala najmlajša komisarka v zgodovini ameriške 'Komisije za vrednostne papirje in borzo' (Securities and Exchange Commission – SEC). V tem času se je prvič poročila in rodila sina Lloyda Thomasa, a se je po vsega 12 dneh porodniškega dopusta vrnila v službo in nagovorila polno dvorano borznih posrednikov. ''Mama mi je vedno govorila, da bom lahko gradila kariero, če bom imela dobro varstvo za svojega otroka. Roko na srce, je bilo veliko težje najti dobro službo, kot pa zanesljivo in pošteno varuško,'' je dejala Judgeova. ''Danes imava s sinom čudovit odnos. Zelo je ponosen na to, da sem bila sposobna delati s polno paro, ko je bil še otrok. Sem dokaz za to, da je mogoče imeti resno kariero in biti resna mati obenem.'' Le nekaj let zatem je v njenem zakonu zaškripalo in odločena, kakor je, je hitro ugotovila, da je bolje, če pot nadaljuje sama s sinom.

Selitev v Azijo

Naziv 'Lady' si je Barbara Judge pridobila po poroki s sirom Paulom Judgeom, nekdanjim generalnim direktorjem britanske konservativne stranke. Po treh letih dela v SEC se je ta preselil v Hongkong, zato je tudi sama zamenjala službo. Postala je prva ženska na čelu britanske komercialne banke 'Samuel Montague & Co.', da se je lahko pridružila možu v Hongkongu, ki je takrat spadal pod britansko ozemlje. ''Ker je šlo pretežno za tako imenovan klub moških, sem težko dosegla, da so me sprejeli, še posebej zato, ker sem bila Američanka in diplomirana odvetnica, ne bankirka,'' se spominja svojih začetkov na azijski celini.

''Prava pionirka uspešnih žensk je bila moja mati''

Tudi po tridesetih letih Judgeova še vedno dela s polno paro. Vsak dan vstaja pred pol peto zjutraj in še pred zajtrkom začne delo. Medijem je zaupala, da bi rada šla po materinih stopinjah, ki je kot prodekanja na univerzi delala vse do svojega 87. leta starosti. Mnogi so prepričani, da je Judgeova, ki se ji je uspelo v poslovni vrh prebiti v ženskam nenaklonjenih sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja, pionirka ženskega uspeha in je lahko zgled vsem talentiranim, marljivim in ambicioznim posameznicam sodobnega časa. A sama pravi, da se kot pionirka počuti danes, ne pa takrat, ko se je vzpenjala. ''O sebi na profesionalnem področju nikoli nisem razmišljala kot o ženski, temveč kot o človeku. Sicer pa sem prepričana, da je bila prava pionirka uspešnih žensk moja mati,'' zaključi potencialna rešiteljica fukušimskega jedrskega programa.

Pridružite se nam na Facebooku, to lahko storite s klikom na