Moja zgodba je del mene, je del življenja, ki me je marsikaj naučilo. Sreče, solze, razočaranja ... Upanje v nekaj ... Iz napak se učimo.

Pred 9 leti sem spoznala fanta. Bil je zame nekaj posebnega. Najina skupna zgodba se je začela prehitro, mogoče zato takšen razplet. Prva leta so bila, vsaj takrat sem mislila, čudovita. Zdaj vem, da to ni bilo tako. Čas sva preživljala vsak v svoji službi ... Časa za naju je bilo vedno manj. Imela sva skupne trenutke, ki so bili redki ... Po 3 letih zveze me je prevaral. Za prevaro sem hitro izvedela oziroma se je sam izdal. Podrl se mi je svet ... Človek, v katerega sem resnično verjela, je uničil vse ...

Samo sebe sem obtoževala, da se je to zgodilo. Se spraševala, zakaj jaz. Kaj sem naredila narobe? Prosila, naj se vrne ... prosila za ljubezen ... da bo vse drugače, vse pozabljeno. Takrat se nisem zavedala, da je bila izbira poti napačna. Ta pot je bila trnova ... V glavi mi je rojilo 1000 stvari, vsak dan znova in znova.

Zaupanje se je izgubilo in nikoli se ni več obnovilo. Prvi prevari je sledila druga ... Natanko leto dni pozneje. Spet ista zgodba. Spet obup, razočaranje, bolečina. In spet sem stopila preko vsega, saj sem obtoževala samo sebe. Zaradi bolečine, ki sem jo čutila, sem se zakopala v delo. Delala sem cele dneve. Delo mi je bilo edino, ki me je držalo pokonci. Imam svoje podjetje. Vedno znova sem se spraševala, če se bo ponovilo ... Večkrat sem ga preverjala in da, zgodilo se je ... večkrat.

Zame ni prevara samo seks z drugo žensko. Prevara je zame tudi to dopisovanje z drugimi o najrazličnejših stvareh, tudi tistih najbolj intimnih. Razumem, da sta moški in ženska lahko odlična prijatelja, ampak prijatelji ne seksajo in si ne dopisujejo intimnih sporočil. Če povem po pravici, me po določenem času ni več zanimalo nič ... Ne on, ne njegove ljubice, ne karkoli je bilo. Nič, kar je bilo v zvezi z njim. Med nama je bila, z moje strani, še samo navezanost. In strah ... Strah, kako bom zmogla sama.

Resnično dolgo sem odlašala z odločitvijo. Po 8 letih in pol zveze sem se odločila končati. Končati vse. Ni bilo težko, če povem po resnici, kajti jaz sem njega prebolela zraven njega. Ponosna sem nase, da mi je uspelo. Sem nepremagljiva. In šla sem preko trnja in prišla do zvezd. Zdaj sem srečna.

Na mojo pot je prišel nekdo, ki ga resnično ljubim. In zdaj vidim razliko in zdaj razumem marsikaj. Zaupam mu. Kajti lažje je verjeti nekomu drugemu kot ponovno zaupati. Po dolgem času se resnično smejem in živim življenje. In zdaj vem, da ne bom nikoli oprostila nobene prevare, ker po tej poti ne bom šla še enkrat.

Tudi psihično me je trpinčil in mi govoril, da sama ne bom zmogla, kdo me bo sploh hotel ... Da ne zmorem, sem slišala velikokrat. Ampak zmorem in sem zmogla in bom zmogla. Sem močna neodvisna ženska.

Svojih napak ni popravljal do trenutka, ko je bilo konec. Takrat pa bi spremenil vse ... Sebe, svet, vse. A žal, po toči zvoniti je prepozno. Vem, da cenimo to, kar imamo, takrat, ko to izgubimo. Zato ceni, to kar imaš zdaj! Ker lahko je hitro prepozno.