Ključna beseda / čustveno nasilje

'Včasih dvigne roko nad mano, kriči name, ubistvu ponori ...'
Pozdravljen Brane! Sploh ne vem, kje naj začnem. Želim si samo, da se nikoli ne bi zaljubila v njega, ker mi ga je zdaj tako težko pustiti, ker si ne predstavljam življenja z njim, čeprav sem zelo zaljubljena vanj. Problem z njim je, da nimava istih ciljev v življenju, v bistvu stojiva na mestu. Sicer sva vsak dan skupaj, tudi spiva skupaj. Kar zaboli me, ko pomislim, da bi šla narazen. Stara sem 20 let, moj fant je 24. Skupaj sva že malo več kot dve leti. V razmerju z njim nisem srečna. Rekla bi, da je najino razmerje zelo toksično in nezdravo. Vem, da ni prav, da sem zelo pogosto trmasta ali pa si želim, da je po moje, ampak njegova reakcija ni normalna. Včasih dvigne roko nad mano, kriči name, ubistvu ponori, me tudi kdaj potisne in grdo ravna z mano. Na koncu se mi opravičuje in pravi, da sem jaz kriva, da tako reagira. Nimam pojma, kaj naj naredim. Ne predstavljam si življenja z njim, prav tako pa tudi ne brez njega. Lahko bi rekla, da se ne počutim izpopolnjeno. Rada bi spoznavala nove ljudi, ker ne vem, če je je z njim to to. On je v bistvu moj prvi fant. Vem pa tudi to, da če bi ga pustila, bi naju oba to zelo potrlo in prizadelo, četudi bi bilo morda to za oba bolje. Je ljubezen dovolj, je potrebnega kaj več, da par ostane skupaj? Ker sva enkrat že šla narazen, ker me je nekdo poljubil in me je v srcu zelo bolelo. Imela sem občutek bolečine in da mi nekaj manjka. Vem, da je noro, ampak občutek, da je nekaj v meni umrlo. Ne vem, kaj naj naredim. Vem, da mi boste odgovorili, da o tem vi ne morete odločati, ampak si želim neko konkretno mnenje o tem ter kaj bi vi naredili na mojem mestu. Ker čutim, da tako ne morem več naprej. Vem pa tudi, da ni imel lepega otroštva, zato mislim, da se je zato tako začel obnašati. Ljubim ga, ampak tako ne morem več naprej. Lp Neodločna

Kako se rešiti iz nasilnega razmerja?
Živijo, Brane. Imam vprašanje, za katerega sem se dolgo časa odločala, če bi ga sploh postavila. Naj razložim svojo situacijo. Stara sem 20 let in imam fanta, ki me ima sicer zelo rad, ampak kadar se razjezi, postane nasilen in govori grozne besede. Skupaj sva že eno leto in sčasoma mi je začel prepovedovati stvari. Naj jih omenim samo nekaj: ne dovoli mi, da grem iz hiše, zahteval je, da se ne družim več s prijatelji in redno mi stika po telefonu. Ko se želim o tem pogovoriti, da vseeno želim še imeti kaj od mladosti, začne name kričati in me zmerjati. Če omenim, da imam vsega dovolj, mi začne groziti. Lahko bi rekli, da me ne spusti iz svojih "krempljev". Zavedam se, da bi morala prekiniti takšno razmerje, ampak kako, če se ga bojim. Prosim te, pomagaj mi.

Kako pustiti za sabo nasilno razmerje?!
Živjo, Brane! Po štirih letih sem končno pustila fanta, ki je bil vedno neiskren do mene, pretirano se je družil s prijatelji in bil velikokrat celo nasilen. Problem pa je, da ga ne morem pozabiti. Poskušam se zamotiti, se več posvečati sebi, pa mi ne uspeva. Kaj naj naredim, da ga pozabim in si povrnem samozavest ter si dopovem, da lahko dobim boljšega. Hvala ti že vnaprej in mimogrede, tvoja rubrika je res zakon! Anna

'Med nama vlada tekmovanje, zavist, ljubosumje ... Kaj je vzrok?'
Zanima me glede odnosa s sestro, in sicer zakaj se nikakor ne moreva razumeti. Med nama vlada tekmovanje, zavist, ljubosumje in da se samo ena lahko pohvali s čim, če se druga, je že narobe. Kaj mislite je vzrok? Ali je v najinih starših, ki so delali razlike ali gre res za bolezen v družini? Ljubosumje in zavist sta bila namreč vedno pristona. Zakaj se dve sestri ne moreta razumeti in sta prej tekmici kot prijateljici? Je potem bolje, da nimava stikov, če se nič ne spremeni? Če je nekdo trmast in se noče spremeniti, potem ne moreš rešiti težav. In če kaj takega rečeš, si že pameten. Je pa to že v rodu, da se ženske niso razumele med sabo in da so bile vedno one vsega krive in so se jih sramovali. Starši jim niso privoščili lepega življenja, sedaj pa njihovo breme nosimo otroci. Upam, da sem dovolj podrobno opisala problem. Hvala za odgovor.

10 mitov o moških, ki ne držijo
Tako kot ženske so tudi moški pogosto žrtve stereotipov. Očitno je posploševanje zapisano v naših genih, a kot je v realnem življenju pogosto, so v glavnem ta posploševanja napačna.

Ljubosumje ni dokaz za ljubezen!
Ljubosumje je čustvo, s katerim moramo živeti. V majhnih odmerkih ustvari napetost in celo popestri odnos. A vedeti moramo, da četudi je del ljubezni, ljubosumje ni dokaz zanjo.

Iz nasilnega zakona je skočila v afero
Brane, živjo! Imam manjšo dilemico s kupom vprašan. Namreč, v začetku leta sem končala svojo 5-letno zvezo zaradi nasilja partnerja nad menoj, niti ga nisem imela rada. Skupaj imava 4-letno hčero, tudi okoli stikov se ureja, čeprav fant nekako upa in skuša delati na tem, da bi bila ponovno z njim, se pa stikom z njim izogibam, namreč hodi na terapije obvladovanja jeze, kar pa me vendarle ne bo vrnilo k njemu. Žal mu ne zaupam več. Že pred oziroma med razhodom sem spoznala drugega moškega, s katerim sva se zbližala in se našla. Fant je ljubeč, krasen in po dolgem času res čutim nekaj, za kar sem mislila, da je že davno umrlo. Sprejema me takšno kot sem, deležna sem ljubezni, pohvale, pa tudi v postelji se krasno ujameva. Vse super, le en problem je, namreč ta oseba je poročena. Ko sem izvedela, sem se sprva malce distancirala, a ker me ne želi izgubiti in želi morda kasneje tudi živeti z menoj, z njim vztrajam, ker mi je prelepo. Hčerko je sicer spoznal, čeprav je ne begam, glede na to, da se sooča s problemom ločitve staršev, kar je težko vsakemu otroku. Dilemica je, kaj storiti? Z novim partnerjem se veliko pogovarjava o tem, kaj bova in kako, on mi sicer ne zaupa povsem in govori ves čas, da bom tako našla drugega, s katerim bom delila življenje, kljub temu, da o tem ne razmišljam, ker sem se presneto zatrapala prav vanj. Prijateljice mi svetujejo, naj preprosto uživam in pustim času čas, konec koncev ga rabim tudi sama. Vendar pa ne bi bila rada dolgo časa samo ljubica. Je pa dobrodošlo tudi objektivno moško mnenje, zato se obračam nate. Hvala za odgovor.

RESNIČNA ZGODBA: 'Zapila sem se do konca in skoraj umrla!'
Tablete in alkohol so postali Jelkino življenje, strah pred tem, da bi ostala sama, jo je tako ohromil, da ni zmogla brez omame. V iskanju sreče je vsakič znova našla le še večje zlo in pogubo.

Koliko smo dejansko stari?
S preprostim pregledom krvi bomo lahko ugotovili staranje naših tkiv. Ameriški strokovnjaki so namreč odkrili test, ki bo ponudil jasen odgovor na vprašanje, ki zanima številne ljudi.