Ključna beseda / Želi si seksa
Izkoriščena Slovenka: najprej je z njo spal on, nato še njegov prijatelj
Brane, pozdravljen! Lepo bi te prosila za mnenje. Več kot dve leti nazaj sem se dobivala s fantom X, ki je pri puncah zelo popularen. Imela sva burno ljubezensko razmerje, njemu pa je bilo samo do seksa (ker se je začel zaljubljati vame, kar mi je tudi povedal, sva stike prekinila). Vmes mi je pošiljal sms-e, češ da me pogreša, ampak se za to nisem zmenila. Pred kratkim pa sem ga zopet srečala in tu se začne moj problem. Bil je v družbi najboljših kolegov in me je samozavestno ogovoril pred vsemi, da sem JAZ pozabila nanj, da se morava spet kaj dobit, če ne pa bom ˝kaznovana˝. Tega nisem komentirala, saj mi je bilo zelo neprijetno. Spregovorila sva še par besed, nato sem odšla. Potem, par dni kasneje, pa mi je začel pisati njegov najboljši kolega Y (ki je bil takrat, ko me je X nagovoril, tudi zraven). Povedal mi je, da X z mano nima dobrih namenov, da sem predobra punca zanj, saj se za zvezo res potrudim in vanjo vlagam trud ter naj ne bom naivna ter mu zopet nasedem. Ta Y me je seveda tudi prej poznal, vedel je za to burno razmrje, ki sva ga imela z X, čeprav sva se z X zmenila, da to obdrživa zase. Vse več sva si zaupala z Y, in ker sem bila jaz sedaj na potovanju, sva redno komunicirala preko Skypa, napetost med nama se je večala, in ugotovila sva, da se zelo dobro dopolnjujeva. Sedaj, ko sem zopet doma, sva se seveda z Y dobila, in nisva mogla zdržati, da se ne bi predala en drugemu. Vidiva se vsake dva dni, ne moreva en brez drugega, v stiku sva dnevno. Y mi je povedal tudi, da se ima zaradi mene namen spremeniti, da noče več punc samo za seks, ampak punco, s katero bo užival življenje, nekoga, za katerega mu bo mar. In tu nastopim JAZ! Rekel je, da si želi mene in nobene druge, zaradi mene se je začel spreminjati - postaja romantičen, prvič je šel na večerjo z dekletom, VEM da se trudi. In najin prvi seks je bil popoln. Vem, da se sliši kičasto, ampak vendar. Bil je na trnih, čeprav je to počel velikokrat, ud mu je velikokrat uplahnil, tako da nisva morala nadaljevati (bil je živčen, tako je rekel ...). Pogovarjala sva se o tem in baje še nikoli ni seksal s punco, do katare bi kaj čutil. ČUTIL! Misliš, da samo igra, da bi me dobil? Y ne želi X povedati za razmerje z mano, čeprav si oba z Y želiva zveze. Za Y bi bilo prvič, da bi imel resno punco in tako sva se odločila, da bova šla počasi v razmerju naprej. Y in X sta kolega že od srednje šole, ogromno stvari ju povezuje, v glavnem, neločljiva sta. Vem, da se bo prej ali slej izvedelo za najino razmerje, in se bojim, da bo to prijateljstvo med Y in X razpadlo. Z X več nimam stikov, če pa mi že kaj napiše, ignoriram. Skrbi pa me tudi, da mi je Y začel zaupati naenkrat, povedal mi je, da še nikoli ni spoznal punce, kot sem jaz, da sem zanj popolna, vse to pa se je zgodilo približno v dveh mesecih. Naj ti, Brane, še povem, da moj namen ni fanta spreminjati. Jaz sem Y sprejela takšnega, kot je (je pa sam Y rekel, da se on želi spremeniti zame). Misliš, da govori resnico? Je res, da se fanti tako prikupijo puncam in v resnici ne želijo nič resnega? Sama imam izkušnje v zvezah in vem, da je v zvezi potreben čas, zaupanje, spoštovanje, naklonjenost ... Kaj misliš?
Ni hujšega, kot če se zaljubi sestradan 'plejboj'
Brane. Mogoče imaš zame kak nasvet. Sploh nisem prepričan, ali imam problem in kaj naj si sploh mislim. Pred 5 leti sem preko poslovnih vezi spoznal punco, ki mi je obrnila svet na glavo. Ker je bila v zvezi, sem jo pustil pri miru, potem pa opazil, da me tudi ona gleda na podoben način in sva se 'poštekala'. Obema je postalo jasno, da je nekaj med nama, vedno je bilo napeto, metuljčki in vse te bedarije, v katere nikoli prej nisem verjel. In pri taki privlačnosti, prvi zame, je seveda vsakemu kretenu jasno, da enkrat poči. In je. In kar naenkrat sem bil kretensko zaljubljen, hopsal po svetu in živel samo še za to, da jo vidim in da delam z njo karkoli – lahko bi si zaželela, da sadiva rožice in bi to tudi počel. Butasto, a ne? Pred tem sem dobil vsako punco, vsaka je padla na moje fore. Če sem bil pri volji, sem jih lahko v enem tednu podrl tudi pet, po resni zvezi pa nisem imel potrebe. Ona? No, samo njo bi lahko podiral do konca življenja, imel z njo vse tisto, kar se mi je zdelo najbolj neumno in klišejsko, vse bi naredil zanjo. Tako pametne, razgledane, okej in povrhu vsega še lepe in seksi punce še nisem srečal, pa sem jih veliko videl, spoznal in kdaj tudi dol dal. Ta ženska je bila narejena zame. Problem je bil seveda njen fant. Videl sem jo, da se je vame zaljubila bolj kot je bila kdajkoli vanj, toliko že znam oceniti ljudi. Pa me je hitro prebrala (včasih je res hudič, če je ženska pametna), kakšen sem ali sem bil glede punc, se ustrašila in padla v dilemo, v kateri se sam ne bi želel nikoli znajti. Ni mogla stran od njega, od mene pa tudi ne, zatrapan, kot sem bil, pa sem seveda bil vedno na razpolago in si zaradi tega šel obupno na živce. Dvakrat se je odločila zanj, po tem je prišla k meni. Če je ne bi poznal, bi rekel, da me je vlekla za nos, pa to zelo dvomim, enostavno sva narejena en za drugega. Ali pa sem samo en velik bedak, ker verjamem v to. Fantu je takrat povedala zame, ne vem, kaj se je dogajalo, vendar tudi jaz je ne bi spustil nikoli iz rok, tako da - nerad priznam - tipa razumem. Predvidevam, da je delal vse, samo da bi ostala z njim. Pa je potem enkrat kot strela z jasnega prekinila z mano, očitno sem jaz za razliko od njega naredil premalo, kako naj si to drugače razlagam? Bil sem čisto na tleh. Nobena me ni zanimala niti jih nisem gledal, blodil sem okoli s frendi, shujšal in bil zoprn in siten. Zaradi njenih žalostnih pogledov vsakokrat, ko sva se srečala, me je samo še bolj ubijalo, saj sem vedel, da me ljubi. Jasno je, da se je morala odločiti in se je. Ne vem, ali je bila srečna, nisem prepričan. Ne vem niti, kako sem preživel zaporedje dogodkov, ki so sledili in bombo za bombo, ki so padale name po tem – njuna zaroka, poroka, dobila sta sina. Nisem je videl, izvedel pa sem vedno vse. Bilo je, kot da bi hodil po minskem polju. Ko je nisem videl že leto in pol, sem se za silo pobral, začel 'pecati' bejbe, bil sem stari jaz, vseeno pa mi je nekaj manjkalo. Nato sem pred pol leta spoznal super punco. Ni ona, je pa velik približek temu. Rad jo imam, razumeva se, nimava problemov, počasi si ustvarjava skupno življenje, konec koncev je res čas, da se zresnim. Težava je ta, da sem to fatalno bivšo spet srečal. In jo iz meni neznanega razloga srečujem vsaj enkrat na teden na najbolj butastih lokacijah. Vse je ostalo enako, njena pojava, smeh, dodatno pa me je pritegnila njena odraslost, nova energija. Prisežem, da me gleda žalostno in kot da obžaluje nekaj, kot da bi mi rada nekaj povedala in rad bi vedel, kaj se dogaja v njeni glavi. Punco imam rad, vse je ok, občutek pa imam, kot da se bo nekaj sesulo. Kadar bivšo srečam, se pozdraviva, v zraku je neka čudna napetost, neizrečene besede, nato greva en mimo drugega, se mi pa zdi, da bi se lahko na mestu srečanja nekaj vžgalo. Še vedno čutim isto, ona je prava, vendar mogoče bolj nedosegljiva kot takrat. Slabo vest imam do punce, saj bi rad imel en temeljit pogovor z bivšo. Kar naenkrat se mi tudi ne zdijo več butaste romantične zgodbe o tem, kako sta se po dolgem času dva usojena srečala in na koncu pristala skupaj, ker tako mora biti. Zdi se mi, da kar nekaj čakam pa ne vem, kaj. Sploh ne vem, med čim sem razklan, itak imam občutek, da je nikoli nisem zares imel. Frendi so mi rekli, da sem nor, ker si del mene še vedno želi biti z nekom, ki bi s sabo v vsakem primeru pripeljala še en »paket«, ob sebi pa imam najboljšo punco na svetu. Sem zmešan, ker me »paket« pri vsem tem še najmanj skrbi? Je možno, da sva se takrat spoznala ob nepravem času in je prepozno za naju? Mogoče je tako zato, ker nikoli nisva imela prave priložnosti. Bi mi pomagalo, če bi se enkrat res dobil z njo in se pogovoril? Enostavno ne vem, kako naj jo izbrišem iz glave, ne vem niti, ali si to želim. Ne vem, kaj se dogaja z njo, ali je še vedno z njim, kje zdaj živi, kaj dela in če je srečna. Nekaj me bega, pa ne vem, kaj. Besen sem, ker imam v glavi samo njo, odkar jo poznam. Ko gre za njo, moja pamet odpove.
Slovenka spregovorila o vroči aferi s poročenim moškim
Spoznala sva se pred približno sedmimi meseci. V trenutku sva si bila všeč. Kemija in privlačnost sta bili obojestranski. Kakšen mesec po tem prvem srečanju, me je poklical (kontakt je vzpostavil on), in zmenila sva se za večerno srečanje v lokalu. Ob čaju, in kasneje vinu, sva klepetala kakšne štiri ure. Omenil je tudi, da ima dva polnoletna otroka. O tem ali je poročen ali ne, se pravzaprav niti nisem kaj dosti spraševala. Na koncu me je pospremil do doma in pred vrati poljubil na lica. In potem nobenega glasu od njega več. Približno tri mesece po tem, sem jaz poklicala njega. Bil je vesel in je takoj predlagal, da se srečava. Na drugem srečanju v lokalu sva najprej kakšno uro klepetala, potem pa kramljanje nadaljevala v njegovem bližnjem poslovnem prostoru, kamor me je povabil na šampanjec. Pravzaprav ni kaj dosti okleval in je kmalu prešel na dotike in objeme, in vse ostale intimnosti, ki temu sledijo. Bila sva intimna in v tem sem neizmerno uživala. Bil je odličen ljubimec - brez predsodkov ali kakršnih koli zavor. In takoj zatem je v pogovoru omenil ženo - prvič, in sicer v kontekstu krajših počitnic na morju, kamor je odšel z njo. Jasno sem pokazala oz. povedala, da pravzaprav nad spoznanjem, da obstaja žena, s katero živita neko družinsko življenje, pravzaprav nisem navdušena. Naslednjič sva se srečala po tem njegovem nekajdnevnem morskem oddihu. Vendar tokrat nisva bila intimna. Razšla sva se z dolgim poljubom na usta. In potem se nisva več videla. Jaz sem ga sicer po tem še kontaktirala, vendar ni izrazil želje po srečanju. Omenil pa je tudi presenečenje nad tem, da stvari tako resno jemljem. Pred kratkim sem ga znova poklicala in predlagala, da se vidiva - formalno, kot prijatelja. O vsem tem sem se želela odkrito pogovoriti, in sicer zato, da grem potem sama lahko lažje naprej (česar mu po telefonu seveda nisem razlagala). Najprej se je strinjal, a se je kasneje temu srečanju elegantno izognil. Nekoliko sem v dilemi, ker ne vem, kako naj si razlagam to obnašanje - počutim se izigrano in razvrednoteno in ob tem me bega ravno ta magična privlačnost, ki jo čutim in dejstvo, da mi je v intimi tako zelo ustrezal. Pa čeprav je dobrih deset let starejši. Hvala za mnenje. Ivone
Žrebec, ki ga je punca spremenila v kobilo
Oj. Imam eno težavo in bi te prosil za nasvet. S punco sva skupaj že dobre 3 leta in imava lepo urejeno razmerje, zaljubljena še vedno kot na začetku, drug drugega dopolnjujeva na raznih področjih, si zaupava, redno seksva. Skratka, klapa vse tako kot mora. Pa vendar me je zdaj nekaj zmotilo: oba imava rada fetišistične zadeve (dominanca, bičanje, priklenjanje...) in velikokrat probava kakšno novo zadevico. Kakšne 2 meseca nazaj pa sva gledala porniče in si je zaželela preizkusiti analni seks na meni. Seveda sem se strinjal, kaj pa veš, mogoče pa bi mi tudi pasalo. Že naslednji dan je šla v erotic shop in si nabavila strap-on dildota in isti večer sva zadevo tudi sprobala na meni. Težava pa je v tem, da jaz tega nikakor nisem mogel sprejeti, ker mi enostavno ni bilo všeč, ko pa sem videl njo, kako uživa v tem in kako jo to "rajca", pa sem se nekako prisilil in tudi jaz "užival". To se je nadaljevalo kakšne 14 dni, nato pa sem začel 'glumiti' in iskati izgovore (driska, bolečine v anusu, napetost, itd...), ona pa je vedno slabe volje, ker bi pač rada to ves čas počela, jaz pa enostavno ne morem, ker tega ne prenesem. Rabim nasvet, ali ji naj povem, da ne zmorem? Strah me je njenega odziva, saj vem, da v tem analnem seksu, ki ga izvaja na meni uživa še bolj, kot v kakršen koli drugem seksu. Pomagaaaaj!
Ona bi rada več seksala, on pa ...
Hojla Brane! Ne vem, ali imam samo jaz ta problem, vem pa, da ga v tej rubriki še nisem zasledila. S fantom sva v zvezi že šest let. Skupaj živiva že več kot dve leti. V stanovanju, ki sva ga kupila skupaj! Jaz imam 32 let, on 34. V glavnem vse štima, čeprav bi jaz verjetno rada malo več seksala kot on, ampak to ni nek velik problem, saj se seksa ne brani, če ga jaz spomnim nanj (na primer tako, da zvečer, ko on gleda kakšen glup akcijski film, gola zakorakam v dnevno sobo in ga vprašam ali ne bi raje seksal). Mičkeno je lene sorte, kar sklepam tudi po tem, da ga moram za zamenjavo žarnice ali kaj podobnega, kar naj bi počeli moški, prositi najmanj trikrat medtem ko jaz kuham, perem, likam in tako naprej (nočem zveneti kot tečnoba, je pa res). A recimo, da imam vse to nekak pod kontrolo. Daleč zunaj moje kontrole je nekaj drugega. To je prihodnost. Vse bolj se sprašujem ali so bova kdaj poročila (jaz bi se rada) in imela otroke in družino. Kadar ga sprašujem o tem, me malo čudno pogleda, reče pa ali ne vem, ali pa, da ne razmišlja o prihodnosti. Najbolj me razpiz… oprosti, ampak res, ko mi reče, da se o tem ne misli pogovarjati. Mislim, da bi pri 34 letih in po šestih letih v zvezi z menoj, lahko vsaj začel razmišljati o prihodnosti, in vsaj družini, če že ne o poroki, če ima že problem “s papirji, ki nič ne pomenijo” (tko pravi menda zato, ker sta se njegova starša ločila, ko je imel petnajst ali šestnajst let, ne ve pa natančno zakaj sta se ločila). Pred nekaj meseci sem ga celo zapustila za teden dni, pa sem se vrnila, čeprav me vmes ni niti enkrat kontaktiral. Po vrnitvi se je vedel kot da se ni nič zgodilo. A misliš, da zapravljam čas z njim? Kaj naj storim? Hvala za odgovor. TT
Ali je zvestoba le še mit?
Zdravo Brane! Star sem 22 let in imam punco 3 leta. Včasih berem te objave in je veliko govora o prevarah. A dejansko ne obstajajo zvesti ljudje, ki ne skočijo kar za vsako ceno in priložnost med rjuhe. Človek postaja vedno bolj skeptičen, ker dejansko je velika možnost, da bo nekdo v paru s kom kaj še dodatno imel. Ženske opisujejo, da doma z možem in družino vse štima, a vseeno se dajo dol s kakšnim sodelovcem, ker jim je tako božansko privlačen, da takšne priložnosti ne smejo zamuditi. A se z dobrim odnosom res ne zmore takšnih stvari rešit? Ali vedno več ljudi gleda samo na svojo rit in jim je ena noč več kot družina in se ne zavedajo posledic? Ali se ne da z eno osebo vse lepo doživet? Včasih se vprašam, če je sploh kakšen par, ki si je zvest od začetka do konca zveze.
Med pisanjem Branetu je postala pohotna ...
Pozdravljen, Brane! Večkrat se ustavim na vaših prispevkih oziroma tu in tam rada kaj preberem in se še kaj novega naučim. Ampak včasih nismo zadovoljni sami s seboj in včasih se bojimo za svoje partnerje. In tukaj se poraja kakšen dvom in pridem do te točke, ko moram tudi jaz postaviti vprašanje. Jaz in moj mož sva skupaj kar nekaj časa, če rečem skoraj dobrih 12 let, imava tri otroke, živiva dokaj normalno življenje. Moram povedati, da imava odnose vsak drugi dan, tudi ga moram pohvaliti, da se potrudi, da sem tudi jaz potešena. No, pride pa tudi do male pavzice, ko imam pač tiste dneve v mesecu in potem je suša. Nekako ne maram packati postelje. In v tistem času moj dragi naredi svojo umetnino oziroma se poteši (mastrubira). No, tukaj se pa jaz počutim nemočno, se izgubim oziroma sem malo razočarana. Čeprav vem, da govori resnico, da s tem, ko je to naredil, da ko se iztečejo tisti moji dnevi, da ne bo vse v minuti konec in potem bom jaz tista, ki bo razočarana. Da vam povem, da me moj moški z leti vse bolj in bolj privlači, njegov šarm, njegov vonj je nekaj, kar mi naredi, da znorim. Ko vam že pišem to vprašanje in mislim na njega mi je zelo žal, da zdaj trenutno ni z menoj, ker bi ga ... No, bom morala potrpeti do večera. Moj mož je tudi tisti tip, ko vidi, da se mi ne da oziroma sem bolj utrujena od vsega (3 otroci), me pripravi do tega, da znorim za njim. No, a bi me moralo skrbeti, oziroma povej mi, kako naj sebi dopovem, da je to ok, ker me potem to malo ljubosumno naredi. Komaj čakam vaš odgovor. LP, P
Edino, kar se ni spremenilo, je njegov korenjak!
Živjo, Brane. Saj ne vem, ali se odzivaš tudi na take probleme, kot je moj. Morda pa se. Sem, kot pravijo, kar “stara koka”. Dobrih petdeset let imam, ampak mislim, da kar dobro izgledam, da sem še vedno 'fejst', če sodim po tem, da se kakšen moški, tudi precej mlajši od mene, v našem malem mestu še vedno ozre za menoj, kadar se malo bolj potrudim in se spedenam. To samo mimogrede. Moj problem je moj mož. Poročena sva že skoraj trideset. Poročila sva se, potem ko sem prvič zanosila. Če bi bila zelo iskrena, bi napisala, da nisem bila nikoli zaljubljena vanj. Pa tudi, da ne takrat ne zdaj ni bil moj tip moškega. In da nimava skoraj nič skupnega razen dveh otrok. Saj veš, kaj hočem povedati! Z njim v zakonu sem končala, ker sem bila noseča. Najin zakon v bistvu ni bil slab. Vsaj v primerjavi z mnogimi drugimi. In vse bi bilo bolj ali bolj v redu, če bi šel, kar zadeva seks, po svoji naravni poti. Če bi danes seksala enkrat, dvakrat na mesec. Saj ne rečem, da mi seks ne paše. Paše mi, ampak ne z njim. Posebno zato, ker hoče še vedno veliko seksati. Najmanj trikrat, raje večkrat na teden, odkar sta se najina otroka osamosvojila in se odselila od doma. Že prej ni bil, kot sem rekla, moj tip. Zdaj je še manj, ker je izgubil večino las in pridobil veliko kil. Edino, kar se na njem ni spremenilo, je, no, njegov … korenjak. Ta stvar se ni čisto nič spremenila. Še vedno trdno stoji in dela kot švicarska ura. Saj, če zamižim in če seksava tako, da je on zadaj, nimam problema in uživam, a kaj, ko me najprej mine, veliko preden me včasih zagrabi, da bi seksala, ko mi začne s prstom kazati proti spalnici. Pa to še ni konec mojega problema, dragi Brane. Pred kratkim je imel ta moj mož, kljub debelosti in plešavosti, afero s precej mlajšo lepo žensko v soseščini, ki jo je priznal. Zgovarjal se je na mojo zavračanje seksa. Tudi to še ni vse. Ona ga hoče za svojega, jaz pa ga ne dam. Če samo pomislim, da bi ostala sama, me pograbi panika. On pravi, da bi rad ostal z menoj, če se – citiram – “stvari rešijo na seksualnem področju”. To pomeni, da bi jaz morala seksati ne samo takrat, ko se meni seksa, ampak tudi vsakič, ko se njemu seksa. In to se zgodi velikokrat. Prevečkrat za moje potrebe … A se ne vidi v ogledalu? Začaran krog, ti povem. Najbrž misliš, da zvenim kot zmedena “stara koka”. Verjetno zato, ker to sem. A mi lahko vseeno pomagaš? Lep pozdrav, Mici (kar nisem).
Večkrat je pred njim gola, on pa ...
Ojla! S fantom sva skoraj 10 let skupaj. 17 let je razlike med nama. Niti enkrat nisem pomislila, da bi šla narazen. Problem je, da odkar živiva skupaj, to je skoraj 5 let, skoraj nič ne seksava. Prvi 2 leti skupnega življenja sem večinoma jaz dajala pobudo za spolnost. Kasneje mi je 'dopi*****', kot da je samo meni v interesu. Od tedaj sva seksala v 3 letih recimo 4 x. Prve 4 leta, ko sva se videvala samo za vikend zaradi moje šole, sva vsak vikend seksala. On dela, že od preden sva se spoznala, pri privatniku. Skoraj 10 ur na dan ali več in še kak cel vikend. Domov iz službe pride cel izmozgan od šihta. Večkrat sem pred njim gola ali pomanjkljivo oblečena, a ni od njega nobenega interesa. Za rit me prime in boža, a več ne. Pravi, da ga še privlačim, samo da se mu zaradi utrujenosti niti ne dvigne. Ko sva se nazadnje skregala, ko sem mu očitala glede spolnosti med nama, je rekel, da je prišel v taka leta, da se mu ne da več. Druge sigurno nima. Vem, kje dela. Dvigne se mu še. Imam ga rada - ljubim ga, razumem, da je utrujen, ne kregava se pogosto. Saj kadar je prost, da ne gre delat, se mi posveti. Ne vem več, kaj naj naredim. Ko pride domov, se stušira, televizija, spanje. Najlepša hvala.
Ali afera lahko ostane skrivnost?
Pozdravljen! Da opišem svoj primer: v zvezi sem že 10 let in še v poznih 20. letih. V zvezi sem doživela vzpone in padce, predvsem padce. Dosti, zaradi fantovega karakterja, obnašanja. Skupaj sva začela tudi poslovno sodelovati. Zveza se je slabšala. Nato sem, potrebna ljubezni, lepe besede, spoznala moškega, ki je verjetno tako kot jaz, tudi on bil v slabi zvezi. Zadeva med nama je trajala kar nekaj časa, diskretno dobivanje. Zadeve so se nekako zasukale, s partnerjem sva končala z neko poslovno potjo in tako sem tudi na nek način izgubila stik s tem moškim. Sicer si je ta moški želel ohraniti stik, tudi sama sem si ga želela, vendar sem zaradi določenih okoliščin zadevo nekako zaključila. Predvsem tudi zato, ker sama nisem imela razčiščenih stvari doma in sem se tako trezno odločila v tej smeri. Dosti zadev imam za rešiti s partnerjem in še jih nekako rešujem. S partnerjem verjetno ne bova ostala skupaj, saj se je zgodilo ogromno slabega v tej zvezi. Sedaj pa me je strah, da bi partner zato izvedel. Čeprav je bil slab z menoj, do mene. Vseeno bi zaradi svojega egoizma verjetno naredil kaj slabega, če bi izvedel. Ali misliš, da lahko skrivnost ostane skrivnost? Za to vesta zgolj dve dobri prijateljici. Ljubimec je bil diskreten, ljubeč in ni "goflač". Čeprav ga verjetno boli srce. Tudi mene. Hvala za odgovor Brane in še enkrat čestitke za dobro rubriko in dobre odgovore.
Slovenka priznala: ima fanta, a jo spolno privlači prijateljica
Zdravo, Brane! Imam problem in ne vem, kako se naj soočim z njim. Stara sem 24 let in obiskujem srednjo ekonomsko šolo na Ptuju. Imam prijateljico, ki je spolno drugače usmerjena. Mislim, da vso to ljubezen kaže tudi do mene. Doma imam 3 leta staro hčerko in fanta, s katerim se več ne razumem tako dobro, kot sva se in ki trdi, da ni več zaljubljen vame. Sicer sama čutim ljubezen do enega in do drugega, vendar sem bolj nagnjena k začetku nove zveze z novo partnerko, vendar se v tem še nisem preizkusila. Sedaj, ko so sprejeli zakon o isto spolnih partnerjih, ne vidim problema, da v zakon vzamem svojo 3 letno hčerko. Brane, ali bi bilo kaj narobe, kaj misliš ti o tem? Prosim za odkrito in iskreno mnenje. Žalostna91
Dolenjka priznala: 'Sem orgazmična punca!'
Živjo Brane! Najprej vse pohvale tvoji rubriki. S tvojimi nasveti si pomagal že veliko ženskam in moškim, tudi meni. Vedno z veseljem prebiram tvoje odgovore. Moje vprašanje se ne navezuje na zveze in odnose, ampak na seks. Stara sem 23 let, fanta imam že dobrih 5 let, rada se imava, najin odnos je super, tudi seks je ok, ampak ekstra noro super pa je samo občasno. Vem, da smo ženske sužnje svojega hormonskega cikla in posledično nam pač ne "paše" vedno. Ampak jaz doživljam prave ekstreme v vzponih in padcih potreb in seveda je od tega odvisno tudi koliko uživam v seksu samem. Včasih se mi zdi, da ga v sebi niti ne čutim najbolje in si mislim, ok, bo pa naslednjič boljše. Enkrat na mesec pa me dobesedno razganja in čutim vsak najmanjši premik, ko je v meni, občutek imam, da mi bo prišlo že, če se me samo dotakne. Tudi potem ko me pripelje do vrhunca z oralnim seksom, mi noro paše še vaginalni (kar mi drugače niti ne, obožujem oralni seks, vendar če me pripelje do vrhunca mi potem enostavno ne paše več). Torej na kratko, moje vprašanje je, kako naj si povečam libido, da bodo tisti momenti pogostejši kot enkrat na mesec ali dva meseca. Moje drugo vprašanje pa se nanaša na doseganje orgazma. Sem orgazmična punca, pride mi s samozadovoljevanjem, z oralnim seksom in vaginalnim. Vendar v zadnjem primeru le kadar sem zgoraj in me fant istočasno draži s prstom. Ne vem zakaj, ampak v drugih položajih enostavno ne pridem do vrhunca, čeprav včasih pridem zelo blizu, ampak ne uspe. Ali sem morda že preveč zahtevna in naj se pač sprijaznim, da vedno zaključiva v tem položaju? Fant ni moj prvi, tudi z dvema bivšima sem imela ta problem, ne glede na dolžino in širino njegovega korenjaka, ne gre drugače. Hvala že vnaprej za odgovor pa lep pozdravček. Dolenjka
To je razlog za alarm!
Živjo Brane, veliko prebiram tvoje rubrike in v nekaterih se celo najdem vendar še nisem zasledila nobenega primera kot je moj, le veliko podobnih. S fantom sva skupaj slabo leto in se že seliva na svoje. Sprva sem mislila da sem našla sorodno dušo, ki me dopolnjuje v vsemu in še vedno tako mislim (vsaj z moje strani). Ko sva se spoznala sva bila veliko skupaj, tudi seks je bil fantastičen. Vsak dan sva seksala tudi po dvakrat trikrat, hodila naokoli, od njega sem vedno dobila nasvet in pogovor, kot ga pri marsikomu nisem. Problem je nastal mesec ali dva nazaj. Vse se je ustavilo pri seksu in to traja že dva meseca, da seksava mogoče 2x do 3x na mesec, vidiva pa se skoraj vsak dan, s tem da sva veliko v družbi. Redko kdaj greva kam sama ali sva sama, saj vedno nekoga povabi, ko se kaj zmeniva. Seveda sem ga vprašala, kaj je narobe in če sem mu postala neprivlačna, ponudila pomoč. Odgovor na vse to je bil, ''problem je v meni, ker preveč razmišljam, kako bo s stanovanjem in službo''. Kot razumevajoča oseba sem ga seveda objela in rekla v redu, silila te ne bom v nič, bova šla tudi skozi to fazo in čakala na izboljšanje. Vendar stanovanje je najino sedaj in še vedno nič napredka. Po obnašanju človek sploh ne bi rekel, da je kaj narobe, saj je še vedno ljubezniv do mene in mi posveča prav toliko pozornosti kot na začetku. Le seksa ni, kar me je začelo motiti, saj seks veliko pomeni v vsaki zvezi (takrat, ko seksava je noro dobro in tudi on neizmerno uživa). Tudi ne vem kako mu stres povzroča neko blokado do mene, ko pa je to za nas ženske kot za moške sprostitev. Zato so se mi začeli v glavi delati različni vprašajčki, ki jih ne želim imeti v glavi, saj mu želim zaupati. Nočem razmišljati, da ima kakšno drugo, niti nočem brskati po njegovih stvareh! Prosim Brane za tvojo pomoč oziroma nek nasvet, kaj se da narediti v tem primeru. Si že imel podoben primer?
Kako izplavati iz 'prijateljske cone'?
Živijo, Brane. Čeprav sem moški, rad kdaj zahajam na tvoj blog, škoda pa je, da moški ne postavljajo vprašanj, ker bi se mogoče tudi jaz našel v njih. Super je, da obstaja nekdo, kot si ti, katerega lahko vprašaš za določene težave in upam, da lahko kako pomagaš še meni. Moj problem je, da sem noro zaljubljen v najboljšo prijateljico. Ta težava se vleče že 4 leta in ne vem, kaj narediti. Včasih se mi zgodi, da bi mogoče tvegal in naredil tisti korak naprej, ker mi je ta punca res všeč, in kljub temu, da sem star šele 21 let, bi z njo mogel živeti do konca življenja (seveda po končanem študiju in finančni samostojnosti). Strah pa me je njenega odklona, ki bi se znal zgoditi (malo pesimistično razmišljam), saj je ona zelo privlačna s strani drugih fantov, priljubljena je na Facebooku in videti je z "letala", da bi jo mnogi fantje želeli imeti. Edino, kar bi mi bilo lahko v prid je, da ni imela še resne in daljše zveze, čeprav si dopisuje z nekaterimi fanti. Ali bi znal svetovati, kako naj bi jo pripravil do tega, da bi do mene čutila kaj več kot samo prijateljstvo (mogoče kakšna majhna pozornost za prihajajoče valentinovo oz. njen maturantski ples ...)? Hvala za odgovor in lep pozdrav iz Maribora. Miha
Izpoved Slovenke: ima moža in nor seks z drugim
Brane, pomagaj! S partnerjem sva skupaj 17 let in imava hči, staro 16 let. Med nama kakšne posebne kemije ni bilo, ljubezen je bila bolj ali manj vsiljena. Vse sva jemala preveč samoumevno, brez komunikacije, brez kakšnega truda okoli odnosa. Vedno več krega okrog tega in onega. Tudi seks je postal rutina in vse manj na urniku. Imam ga rada, a z njim se nisem nikoli počutila zaželeno, ljubljeno, pomembno, seksi. Oddaljila sva se in prevarala sem ga prvič. Nekako mi je to oprostil, ker si takrat nisva želela razdreti družine. Mislila sem, da bova odnos gradila drugače, z več pogovarjanja, druženja, skratka, da se bo vse spremenilo. A se ni. Prevarala sem ga drugič. S tem moškim sem spet začutila, kako je, ko te ima nekdo resnično rad. Začutila vse tisto, kar sem pogrešala vsa leta doma. Zbližala sva se in zaljubila sva se. Seks je nor, želiva si drug drugega vsako sekundo, pogrešava se, ljubiva se, čutiva se. O naju se veliko pogovarjava. Imava skupne hobije. Oba rada hodiva v hribe. Skupaj sva, ko sva le lahko, saj imam družino, partnerja in otroka, on pa je ločen in ima punčko, staro 5 let. Z njim sem resnično tisto, kar sem, ljubi me in si želi, da bi bila njegova. Zdaj je tega že 6 mesecev, odkar sva se spoznala. Želja po tem, da bi bila skupaj, je vedno večja, a tukaj nastane moj problem. Jaz sem tista, ki mora narediti korak. Doma sem se ohladila, se izmikam partnerju in ne čutim do njega nič, ker stalno mislim na njega, a kljub temu ga ne želim zapustiti oziroma nimam toliko moči, da bi mu povedala. Nisem odločna, ne pri enemu ne pri drugemu. Živim življenje na dveh stolih in vem, da tako ne bo šlo več. Čustveno sem doma čisto otopela in ne vem, kaj bi rada. Želim si njega, ljubim ga. Partnerja pa imam rada, ker imam z njim družino in že toliko let skupnega življenja pa tudi trpljenja. Lažem mu, da je vse ok, čeprav sumi, da se nekaj dogaja, drugi pa tudi čaka na mojo odločitev. Ne predstavljam si novega začetka. Prosim, pomagaj mi z nasvetom. Ali naj pustim ljubimca in se doma potrudim rešiti zakon, čeprav sem že drugič prevarala in izgubila zaupanje, ali naj začnem na novo? Ima vse skupaj sploh še smisel? Res sem preklana na pol, zmedena sem in vedno težje mi je. Nobenega od njiju ne želim prizadeti in nobenega ne bi rada izgubila, a vem, da se bom morala odločiti. Hvala in lep pozdrav!
Slovenec razkril: ženo 'zasačil' s sosedom!
Najprej te lepo pozdravljam. Ne bom dolgovezil. Včasih preberem tvoje odgovore in moram reči, da me resnično zanima tvoje mnenje v mojem primeru. S partnerko sva skupaj že 20 let. Še danes jo ljubim kot prvi dan, ko sva se spoznala. V cvetu mladosti sva začela dokaj slabo. Po nekaj mesecih veze, sva zaključila, ker si je našla drugega. Zelo na hitro. Na izletu. Ker mi zvestoba veliko pomeni (kot verjetno vsakemu), sem kljub bolečini in vsemu, kar sodi zraven, čez njo naredil križ. Za vedno. A, saj veš tisto o zarečenem kruhu ... Prijatelji, s katerimi smo se tisti čas družili, so vložili veliko truda, da bi naju združili, saj naj bi bilo njej res žal. Pa sem se ponovno zakuril in ji verjel, in ni mi žal, in od takrat sva skupaj 20 let. Ustvarila sva dom, imava prekrasne otroke, službe, prijatelje. Res idealno. Seveda, prevare nisem nikoli čisto pozabil. Seveda sem se pa že davno z njo pomiril. Zadnja leta se v prostem času, kar ga sploh je, družimo s parom iz soseske. Podobna frekvenca, isto stari otroci ... Ko smo skupaj, sem se do zdaj res počutil sproščeno. Pred časom pa sem slučajno pri čiščenju zabasanega računalnika našel zgodovino pisnih pogovorov med partnerko in tem "prijateljem". Slišala sta se skoraj vsak dan, največkrat v službi, včasih tudi popoldne, seveda, ko me ni bilo doma in zraven. V večini je res šlo za povsem klišejske vsebine. Kaj delaš, horoskop, morje, delo, izleti, občasno in proti koncu pa je bilo z obeh strani vedno več zelo nedvoumnih provokacij. Skratka, vse je šlo že čez meje zdravega odnosa. Doma sem partnerki, milo rečeno, povedal , da imam tega dovolj in da naj premisli, kako naju vidi naprej. Povedala je, da je šlo za popolnoma prijateljske debate in se ji v bistvu ni zdelo nič sporno. Šele ko sem malce primerjal, če bi se jaz pogovarjal s kako prijateljico v podobnem stilu je priznala, da ne bi bilo v redu. Ampak v bistvu mislim, da se ji še danes nič ne zdi sporno in da je to rekla zaradi miru pri hiši. Malo je bilo joka, opravičevanja, sedaj pa se o tem ne govori več. Ampak meni je konflikt še daleč od rešenega. "Prijatelju" nisem razlagal in težil. Enostavno se je odnos z njim ohladil. Če ga bo seveda zanimalo zakaj, mu bom povedal. Nekajkrat smo se še dobili, vendar ni več isto. Tipa prav težko gledam. Težava pa je, da je tudi moje zaupanje močno načeto. Vse je v redu in brez posebnosti, ko pa karkoli nanese na tega tipa in mojo partnerko, pa v meni zavre. Partnerki seveda ni vseeno za prijateljstvo in bi si še vedno želela skupnih stikov, a ob tem upošteva tudi mene, ker največkrat ob želji po obisku rečem, da jaz ne grem in potem ne greva. Prijateljici potem tvezi 1001 izgovor. Jaz sem pa tik pred tem, da me 'raz****' in vso zadevo obelodanim, pa naj bo, kar bo. Jaz sem načeloma prijateljstvo prekinil. To za mene seveda ni prijatelj. Partnerki je seveda malo nerodno, da bi prijateljstvo kar prekinila, in jo je strah, da bi zadeva prišla na beli dan in ... Meni gre pa na živce že, ko se pozdravita. Najraje bi vse skupaj odj****, pa naj se pogovarjajo in družijo. Seveda jo imam še vedno rad, ampak rad bi pa tudi mir v duši. Kaj misliš? Hvala, ker si si vzel čas.
Priznala: z njim seksa le zato, ker on hoče
Živjo! Sem v hudi dilemi. Poročena sva 6 let, skupaj sva 12 let. Imam enkratnega moža in sem mati enemu otroku. Med nama je bila iskrica in ljubezen je bila vroča, preden je prišel otrok. Potem sva padla v rutino in se zelo oddaljila, kar se tiče spolnosti. Približno dva meseca nazaj sem spoznala zelo simpatičnega fanta in ob njem znova začutila poželenje, nor seks in se mu tudi predala. Od takrat nisem več to, kar sem bila, in zelo veliko mislim nanj. Moj mi je postal tujec. Kaj naj naredim? Seksam z njim, ker hoče. Jaz si ga ne želim več tako. Rada ga imam kljub temu, a v sebi že dolgo časa nisem več srečna in močno trpim. Ne vem, kaj naj naredim zdaj. Zraven še drugi otrok v meni, na katerega nisem zdaj pripravljena. Pomagaj mi. S tem fantom se veliko pogovarjava, a pravi, da noče razdreti družine. Ampak jaz zdaj mislim nase.
Seksala bi vsak dan, on pa le enkrat na teden
Pozdravljen, Brane! Najprej morem pohvaliti tvojo rubriko, ki je res super. Imam problem. Stara sem 24, moj fant pa 26 let. Skupaj sva že 4 leta. Fanta imam najraje na svetu in tudi on ima mene. Problem je, da sem lačna seksa. Seksala bi vsak dan, on pa le 1 x ali 2 x na teden, kar je meni absolutno premalo. Veliko se samozadovoljujem, ker se bi mi drugače zmešalo. Opazila sem, da fant tudi velikokrat gleda pornografijo, ko me ni doma. Nič nimam proti, samo ne razumem, zakaj ne seksa z mano. Imam lepo postavo, skrbim za higieno in tudi v postelji vedno poskrbim zanj. Ko pride do seksa, je seks čudovit. On poskrbi zame, jaz zanj. Moti me le, ker se njemu ne da bolj pogosto. Tudi ko se uredim in pridem vsa željna k njemu v posteljo, se pritisnem k njemu, ga božam, poljubljam, mi reče, da je zmatran, zaspan ali pa ga kaj boli. Ne vem, kaj bi še storila. Ni mi vseeno za najino zvezo, ker je ostalo čudovito, ampak brez seksa ne morem. Poleg tega je problem še to, da sem spoznala nekega moškega, ki me noro privlači in jaz njega. Ampak se zadržujem, ker svojega fanta neizmerno ljubim in nočem uničiti razmerja. Bojim se, da bom storila napako in zato te prosim, če mi lahko svetuješ, kaj naj naredim. Aja, pogovor ne pomaga, ker moj vedno pravi, "sej čist dost seksava, kaj bi še rada, če bi vsak dan, bi te itak minil." (Sklepam, da njega očitno bi.) Najlepša hvala za odgovor.
Kako naj v postelji obvladuje dva moška?
Pozdravljen, Brane! Naj najprej pohvalim tvoj forum. Vedno berem, sledim in prav nikoli ne ostanem ravnodušna. V tvojih odgovorih vedno najdem nekaj, kar mi v življenju pride prav, in mislim, da se ti moram zahvaliti za to! Super si! Sedaj pa k mojem "problemu". Imam 21 let, ogromno izkušenj in sem več kot le strastna. Samska sem že leto dni in primanjkuje mi seksa, če sem iskrena. Tistega "za eno noč" nisem dobila, saj si želim moškega, ki bi bil prav tako divji kot jaz, zdaj pa se mi ponuja priložnost s kar dvema moškima. Eden od njiju je moj najboljši prijatelj in ne vem, ali bi se bilo pametno spustiti v kaj takega. Vsaka ženska sanja o "trojčku", tudi jaz, a zdaj, ko je pred mano, ne vem, kaj naj storim in kako naj odreagiram. Kaj, če ju oba ne bom zmogla obvladovati? Kaj, če me bo grizel občutek krivde po dogodku? In sploh, zakaj sem kar naenkrat tako nesigurna vase? Tvoje besede mi bode prišle prav! Hvala v naprej!
Ko zveza postane ena velika navada ...
Pozdravljen, stara sem 24 let in še iz časa srednje šole sem skupaj z enim in istim fantom. Vedno se resno držim tega, da ga ne prevaram ali počnem kakršne koli neumnosti z drugimi. Najino razmerje mi včasih postaja malce dolgočasno. Ni več tiste začetne norosti, ko nekoga spoznaš, navajena sva drug drugega. Zelo ga imam rada, ampak imam občutek, ker sva že celo mladost skupaj, da se nisem izživela in mi tega malce manjka. Hočem, da bi ponovno spoznala koga, šla skozivse tiste začetne faze razmerja, samo da bi se mi nekaj dogajalo. Včasih mi je prav težko, ko gledam prijatelje, ki lepo zunaj prosto uživajo, jaz pa se moram kar malce nazaj držati, ker sem pač zasedena. Mojega fanta imam zelo rada, vendar potrebujem nekaj novega in zanimivega. Prosim za nasvet, kako naj prebrodim to krizo. Hvala!
Vsi so imeli erekcijo na besedo, on pa ...
Pozdravljen. S partnerjem sva skupaj približno leto dni. Oba sva stara približno 30 let. Sama sem do sedaj imela nekaj daljših vez (več kot leto dni) in za marsikoga lahko rečem, da je bil izven spalnice popolnoma neustrezen partner. Tam so pa stvari načeloma vedno zelo dobro funkcionirale in vsem je bilo skupno to, da sem bila zadovoljena na lestvici prioritet - in obratno se razume. Vsi ti partnerji so imeli erekcijo praktično na besedo (in je trajala in trajala ...) ... in velikokrat sem slišala od prijateljic, da imam zelo veliko srečo. Sedaj pa ni tako. Partner me ima sicer zelo rad, vendar me ne more/zna zadovoljiti. Njegov način seksa me spravlja v slabo voljo in kljub temu, da mi je bila to do sedaj zelo zelo pomembna stvar, se mu sedaj velikokrat tudi izognem, ker sem se že vnaprej pripravila na nezadovoljstvo. Partner pravi, da s stalnim negodovanjem zadevo še poslabšujem in ga namesto motiviram še spravljam v stisko. Naj povem še, da je imel zelo veliko število žensk, ki jih je imel zgolj za seks in naj bi bile zadovoljene, ampak z njimi je imel popolnoma drugačne odnose kot z mano. Kaj mi svetuješ? Kaj lahko storim, da prideva skupaj? Še vedno menim, da če ne bi bila vključena čustvena komponenta, bi bila skupaj fantastična. Hvala.
Predigra je vse, kar dobi od njega!
Pozdravljen, Brane! Imam težavo, zaradi katere me je že pošteno sram. Imam 21 let in moj fant (starejši od mene), s katerim sva že več kot leto skupaj, noče imeti spolnih odnosov. Ne vem, kakšen je problem in ali ga ne privlačim, vse, kar dočakam, je malo predigre oziroma malo poigravanja s spolovili (to je obojestransko), žal pa do česa več še nikoli ni prišlo, saj on ne pokaže želje po tem. Ko ga vprašam, kaj je narobe z mano, zakaj ga ne privlačim, mi odgovori, da ni težava v meni, ampak v njem. Da si želi in da bo poskusil, vendar nikoli ne poskusi. Sama sem že pomislila, da bi kaj več naredila, se nekako bolj potrudila, vendar mi enostavno ni do tega, ker imam v glavi, da mu nisem dovolj. Mogoče misliš, da ima drugo, vendar je nima, saj sva vedno skupaj in skoraj že živiva skupaj. Nemogoče, da bi to iskal kje drugje. Drugače se razumeva super in se ujameva zelo dobro. To je edina težava, ki me res že moti! Prosim, svetuj mi, kaj naj naredim, hvala!
Seksata 2-krat na mesec, kaj naj stori?
Brane, ker sem se našla v nekaj objavah, je mogoče dobro, da postavim še sama vprašanje. S partnerjem sva skupaj 5 let in imava dva otroka. Stara sem 30 let in seksava 2-krat na mesec, pa še to, ko se njemu zazdi. Sem urejena mamica, komunikativna in odprta za marsikaj, ampak mojemu moškemu očitno ne ustrezam v nobenem pogledu. Že ko sva bila brez otrok, je bil seks meni nevsakdanji. To pomeni, da je imel pripombe in izgvore. On izgleda fantastično in v mojih očeh je zame bog, ampak jaz imam občutek, da njemu nisem niti približno nič od kakšnega naziva. Pri nama, njega boli glava, vsak dan. S pogovorom ne pridem nikamor, navadno se zavije v molk. Ker to ni najina edina težava, se mi vedno bolj dozdeva, da nisva za skupaj. Pri svojih letih, ko sem na vrhuncu spolne moči, se mi to zdi nesprejemljivo. Naj ti omenim, da sem mu tudi predlagala trojčka z neznanko, ampak nisem več prepričana v to nagrado, če ne poskrbi za moje potrebe. Kaj mi svetuješ?
Tudi moški hlinijo orgazem
V moški seksualnosti je kar nekaj mitov, ki ne veljajo. Denimo ta, da so moški vedno pripravljeni na seks, da nikoli ne hlinijo orgazma in da jih privlačijo zgolj ženske z brezhibno postavo.
Seks je neverjeten, težava je le ...
Kako naj začnem ... Ne vem, ali imam sploh problem, ali je to moja sreča. Skratka, berem tvoje nasvete in moram reči, da jih rada preberem in se tudi kaj naučim mimogrede. Take situacije, kot jo imam sama, nisem zasledila. Sem kar lepo 26-letno akademsko izobraženo dekle, z dobro službo, kot se sposodbi za tako punco, in imam fanta, s katerim sva skupaj že osem let. Tudi on ima odlično službo, imava skupaj stanovanje pri mojih starših, ločeno seveda. Odlično se ujameva v seksu, mogoče je samo on malo preveč mamin sinček, jaz pa mamina hčerkica. A to sva nekako dala skozi in se navadila. Pri kakšnih 18 letih, ko sem že bila s tem fantom, sem spoznala 31 let starejšega moškega, s katerim sem padla v burno razmerje za kakega pol leta, nato sem prekinila sama, ker ni nikamor peljalo. Je poročen in ima tri otroke, hišo, vikend na morju, veliko jadrnico, skratka 'happy family'. Njegova mlajša hčerka je 2 leti starejša od mene, moja mama pa 10 let mlajša od njega, tako nekako glede let. Pred dvema letoma pa sva se čisto po naključju srečala, povabil me je na kavo, šla sva, in ko le ne bi. Njegov pogled, njegova bližina, čisto sem zblaznela. Tudi on se je kar tresel, vsa živčna sva zapustila kavarno. Vendar to ni ustavilo sle v meni, da mu ne bi napisala SMS-ja. Po nekja mesecih sva se znašla v postelji. Bila je nepozabna strastna ljubeča noč. Od takrat dalje se videvava, sva skupaj tudi po par dni. On je vseskozi po službenih poteh, tako da mu ni težko, jaz pa imam tudi službo, ki ni samo doma. Tako preživiva tudi po par dni skupaj. Kaj tako lepega, kar doživljam z njim, sem samo sanjala. Pozoren ljubeč, seks tako kvaliteten in obilen, da mi gredo večeri, dnevi noči v postelji. Orgazmov niti ne štejem. Z njim jih doživljam na tone. Kje je torej problem? Vanj sem noro zaljubljena, rada bi živela z njim, rada bi, da pusti družino in zaživi z mano. Vidim, da je ujetnik svoje družine, da se mu ne da razdirati utečenega zakona, otrok, sedaj že 3 vnukov. Doma se imajo tudi lepo kot kaže, kar pa me še najbolj jezi. O svoji ženi govori s spoštovanjem, nikoli ne dovoli, da bi kaj rekla čez njo. Ko načnem ta pogovor reče, da me ima zelo rad, vendar da razume, da sem mlada in da mi ne more ponuditi več od tega kar imava, da naj se odločim, imam s svojim fantom otroke in zaživim svoje življenje. Jaz pa si noro želim, da bi bil on oče mojih otrok. Fant ne ve nič. Moje kolegice in njegovi kolegi pa vedo za naju, saj se veliko družimo v njegovem in mojem okolju. Kolegice pravijo, da je super in ga imajo rade ter ga zagovarjajo, ko se kaj pritožujem čez njega. Tako mi tečejo leta v pričakovanjih, strasti, dobri družbi, večerih na jadrnici, dobrem seksu, ljubezni iz obeh strani. Kaj mi svetuješ, kaj naj naredim? Vem, da te sprašujem nekaj, da karkoli boš odgovoril, ne bom znala speljat. Sem se zataknila nekje med dva svetova ...
Kako obdržati skrivnega ljubimca?
Zdravo, Brane! Redno berem tvojo rubriko, ker je zanimiva in ker verjamem, da si marsikateri pomagal rešiti težavo. Upam, da boš tudi meni. Imam posebno vrsto težav. Malo mi je nerodno pisati o tem, ampak vseeno bom, ker hočem tvoje mnenje. Aja, zelo mi je všeč, ker vidim, da nikomur ne moraliziraš. Torej, za lažjo predstavo: oba sva poročena, ampak neka nora kemija naju je združila. Vedela sva, da je to samo seks. Jaz sem mu povedala, da imam rada moža in da je to samo to. On ni rekel nič, le nekaj je zamomljal, ampak očitno se je strinjal. Povedala sem mu vse po resnici, kaj hočem od njega, in nikoli ga sploh nisem nič vprašala (ker me ni zanimalo). Vmes mi je rekel, da sem čudna, če mi je to na tak način ok, ampak vsakič, ko sem ga hotela, je "priletel". Naenkrat ga ni. Pogrešam ga, ker je svoje delo opravljal odlično, zdaj pa me mogoče zanima še kaj drugega o njem, ampak očitno je prepozno. Zdaj pa, ali misliš, da ga lahko in predvsem kako, dobim nazaj? Prosim, pusti vse okoliščine, samo na "ta problem" se osredotoči. Hvala. Čudna
Kako osvojiti moškega za resno zvezo?
Živijo! Nate se obračam po tipični ljubezenski nasvet, ki me 'mori' že skorajda eno leto. Stara sem 27 let, imam svoje podjetje, živim v svojem stanovanju, sem samostojna, navzven se kažem kot močna in samozavestna punca. Glavni opis pa bi bil - umetnica, na žalost verjetno na vseh področjih življenja. Torej, neorganizirana, vedno v časovni zamudi, tudi z vsakdanjimi izgovori, predvsem pa brez omejitev. S svojim življenjem sem zadovoljna, manjka pa mi partner. Pravi partner. Seveda sem dala nekaj težkih izkušenj čez, ena izmed njih je bila, da mi je pred 5 leti umrl fant, s katerim sem si zamišljala življenje. Takrat sem se posvetila karieri in imela raznorazne avanture, ko sem partnerjem povedala, da si ne želim ničesar kot le to. Pred enim letom pa se je vse skupaj obrnilo. Spoznala sem fanta, ki je moje popolno nasprotje in ki mi je spodnesel tla pod nogami. Popolno nasprotje pomeni, da je organiziran, miren, premišljen, ekstremno previden, nikoli ni imel avantur. Takoj, ko sva se spoznala, sva skupaj prežurala celo noč, namesto spanja pa sva se pogovarjala do poznega popoldneva. Tu je nastal moj problem - kako osvojiti fanta, ki ga želiš za dlje časa, če sem iz te igre že 5 let? Ne gre za nesamozavest, samo na konstantno analiziranje v glavi, kaj si moški želijo, poleg seksa? Druga stvar pa je ta, da je fant ekstremno nezaupljiv, kar mi je povedal, in posledično, bolj kot sem si želela, da bi se premaknila "nekam", bolj je gradil zidove. Skupaj z mojimi je bilo nemogoče, da bi imela srečni konec. Posledično sva se oba odpirala samo pod določeno dozo alkohola. vedno večjo, vedno večkrat. Srečevala sva se v lokalih in takrat sva zopet skupaj preživljala noči. Spoznala sem vse prijatelje, vsi so vedeli, da sva skupaj, vedno mi je dajal komplimente vseh vrst, vedno je bil očaran, vedno je prespal pri meni, ampak na žalost, nikoli noben od naju ni dal pobude za seks. Po osmih mesecih sem se začela spraševati, če med nama manjka kemije, in v želji, da bi se z njim o tem pogovorila, sem naredila neumnost. Namesto da bi mu pokazala, kaj čutim, sem se ustrašila in povedala, da ga ne želim več. Usedel se je z mano in mi povedal, da se mu je življenje finančno podrlo, da ima probleme, ki jih mora urediti, in ob tem ne ve, koliko lahko ponudi kateremu koli dekletu. Opravičil se mi je, če me je prizadel, vendar pa je vse, kar mi je kdarkoli rekel, tudi resno mislil. (Naj povem, da se je v tem času obnašal od ekstremno ljubosumnega fanta, do prijatelja, kot tudi hladokrvnega tujca) Ne glede na to, kako sem se trudila pokazati svoje občutke, on se ima vedno pod nadzorom, jaz pa sem zaljubljena najstnica, ki svoje občutke nosi na dlani. Vendar vse, od jeze, do ljubezni. Sicer me pokliče samo vsake toliko časa, da me obtožuje raznoraznih otročjih stvari. In tu sledi moje vprašanje oziroma problem. Ne vem, česa si želi, ne vem, ali sem mu všeč, ne vem, če se lahko še enkrat odprem in pogovorim o tem, da si želim samo en zmenek z njim. Vem samo to, da mi je všeč točno tak, kakršen je. Vnesel je organiziranost v moje življenje, kadar sem z njim, sem končno mirna v notranjosti in šele sedaj ko ga ni, sem ugotovila, da sem bila z njim boljša. Če ima to sploh smisel. Glava mi govori, da naj nadaljujem po svoje in mu dam čas in mir, instinkt pa mi govori, da sva samo dve razočarani osebi, ki ne zaupata več, najine besede pa so se zaradi sumničavosti izubile s prevodom. Imaš zame kakšen pameten nasvet? Sama sem nekako vedno razmišljala, če si moški nečesa želi, bo to vedno povedal. Tukaj pa sem se znašla z nekom, s katerim bi morala biti poterpežljiva, kar seveda nisem, in nenazadnje se sprašujem, ali so moji instinkti, da mi ni vseeno, samo moje želje, medtem ko se je on odločil, da enostavno nisva za skupaj. Hvaležna bi ti bila za nasvet o tem z moškega stališča. Hvala že vnaprej, kitycat311.
Princ na belem konju: resničnost ali mit?
Zdravo, Brane. Velikokrat berem tvojo rubriko. Vse pohvale, saj imaš res unikaten in objektiven pogled na razmerja in ravno to zdaj krvavo potrebujem. Sem v vezi (skupno traja 10 let, stara sva 30 in 34 let), ki se je vmes večkrat prekinila s sporazumnim razhodom. Razlogi: prvič premalo seksa (1-2x mesečno max), drugič službene obveznosti so mu bile pomembnejše kot jaz in tretjič prenašala sem zmerjanje in poniževanje, kar so spremljali še nenehni prepiri. Logično, v taki vezi človek ne more vztrajati, če se nikakor nič ne spremeni. Po zadnjem razhodu sem zaživela srečno na novo z novo ljubeznijo na novi lokaciji. Zaljubljena oba res do ušes. Noro, res noro lepo sva se imela. Nisem si niti predstavljala, da je to lahko sploh možno. Pravljica! V seksu sva se ujela kot v filmu. Strast, spoštovanje, zaupanje. Vse je bilo. Vse. Pravljica. Ampak pri pravljici se je tudi končalo. Vse je padlo dol, ker sem izvedela za en kup grdih, grdih laži, zaradi katerih sem popolnoma izgubila upanje, zaupanje, voljo. Končala sem vse skupaj jezna in užaljena. Potem pa spet k bivšemu nazaj, ker sem bila kot vsaka druga "kura'' takrat labilna. Nasedla sem lepim besedam, da bo vse bolje, da bo seksa več, da ne bo več toliko delal, da ne bo več žaljiv ... Ok. Sem bila dejansko prepričana, da se je/bo res spremenil. Ker drugače sam po sebi res ni slab človek. In kot verjetno že veš, kako se te spremembe dogajajo ... Prvih 14 dni je bilo dokaj solidno, potem pa spet vse navzdol in na stara pota. Zdaj se to vleče že pol leta in spet ni ne seksa, ne crkljanja. Je pa veliko, veliko treba delat za službo. Zato mi tudi nenormalno manjka bivši tip iz moje pravljice, ki me ves čas v glavi tudi spremlja in me kljuva, da bi mu morala tiste laži oprostiti in mu ne obrniti hrbta. Ker ga resnično pogrešam in konstantno ga sanjam. Ponoči ga včasih tudi kličem v sanjah, da fanta in sebe zbudim. Groza. Ne vem več, kaj naj naredim. Ves dan, cel dan je v moji glavi. Ko zaprem oči, ga vidim pred sabo! Počutim se že čisto zmešano. Kaj naj storim? Se odselim, grem za sebe živeti in iščem nekaj tretjega, čeprav vem, da si mojega princa iz pravljice ne bom nikoli izbila iz glave? Za njega sicer ne vem, kaj čuti in če še sploh kaj čuti do mene. Me je prav strah poizvedeti, ker se bojim, da bi me od****. Ne vem. Bojim se že vsega. Bojim se vztrajati v zvezi, v kateri sem, ker se mi zdi metanje časa stran, bojim se začeti sama na novo, ker nisem bila samska zadnjih 15 let, in bojim se kontaktirati mojega princa, ker se bojim zavrnitve. Daj mi svetuj, kako se naj lotim popravila te moje 'Santa Barbare'. Prosim. Lp, Lolita
Moževa nenavadna spolna želja jo je presenetila!
Pozdravljen, Brane! Vse pohvale tvoji rubriki in vnaprej hvala za odgovor. Stara sem 35, partner 41 let. Skupaj sva enajst let in imava dva otroka. Pred kratkim me je močno presenetil z meni nenavadno željo. Rekel je, da si želi seksa v paru in da je že prebiral oglase parov s takimi željami. Se pravi, da bi si preko oglasa poiskala par za spolne igrice. Mene je dobesedno šokiral!! Nisem za luno ali starokopitna, kot bi lahko kdo rekel, ampak te zadeve so mi tuje in pač nisem za te stvari. Imava pestro spolno življenje in poskusiva marsikaj, ampak preprosto ne morem razumeti njegovih želja. Sama nikoli ne bi mogla seksati s človekom, do katerega ne čutim ničesar. Zame je najlepši seks z mojim partnerjem in do nedavnega sem bila prepričana v obratno, a so očitno njegove želje večje. Po premisleku sem mu povedala, da iz tega ne bo nič, on pa je rekel, da potem pač ne. Brane, prosim za mnenje in nasvet, kako iti naprej, če se najino razmišljanje tako zelo razlikuje in pač ne morem ustreči njegovim željam. Petra
Mož bi ves čas seksal, ona pa si je našla ljubimca
Zdravo, Brane! Imam en problem, in sicer poročena sem 10 let, stara pa sem 30 let. Do sedaj sem bila možu zvesta. On veliko dela in tudi lepo služi, tako da nekih posebnih težav nimava. Je dober oče (kadar je doma) in privoščimo si veliko. Zaradi tega sem tudi že opazila zavist 'prijateljic'. V postelji res vse štima in vedno poskrbi zame na 1001 način. Ampak po vseh teh letih se mi zdi, da to ni več to, ni več metuljčkov. Moti me to, ker hoče seksati, kadar koli je priložnost, se pravi tudi 5x na dan in včasih mi do tega res ni, on pa zavlačuje v '3 p.m.'. Ker je veliko v tujini in ker tako rad seksa, ne verjamem v njegovo zvestobo. Sicer nisem našla nobenega dokaza, ampak ne vem, kako bi lahko po teden ali dva zdržal brez seksa, če doma ne zdrži niti en dan. Kakor koli, največja težava je v tem, da sem pred mesecem dni šla ven po nekaj letih, malo pregloboko pogledala v kozarec (ni bilo treba dosti, ker ne pijem alkohola in se me je prijelo v trenutku) in flirtala do onemoglosti. Ker že toliko časa nisem bila zunaj, mi je pozornost večinoma mlajših moških zelo prijala. Na koncu sem pristala z enim od njih in se drugi dan šele zavedla, kar sem storila. Zjokala sem se najboljši prijateljici in se resnično počutila obupno. Nisem imela pojma, kdo je bil ta moški oziroma fant in čez en teden sem se z njim spet dobila. Če ne drugega, da sem vsaj videla, kdo je. Šokirana sem bila, ker je res noro dober. Je 3 leta mlajši od mene, v resni zvezi in se še vedno dobivava. Pamet mi pravi, da to ni prav, ampak telo pa nenormalno hrepeni po njem. Nimam pojma, kaj mi je, to nisem jaz. Je možno, da imam krzo srednjih let? Na splošno se mi od tiste presnete noči zdi, da sem spet na nivoju 15-letnice oziroma da sem se začela zavedati, da leta bežijo in da ne vem, kaj naj. Nimam pojma, kaj mi je, res ne. Vem, da je mož tisti, s katerim bi se rada postarala in hodila na stara leta v terme. Nimam pojma, kar naj naredim in kako.