Ključna beseda / LJUBEZEN DO SEBE
Nočete trpeti? Mislite na srečo. Hočete zdravje? Mislite na zdravje. Hočete spremembe? Iščite rešitve ...
Ego je temen oblak, ki poskuša zakriti sonce. Zelo je prebrisan in zvit. Pretihotapi se iz ozadja, ne da bi ga sploh opazili. Povzroči neprimerno obnašanje, čeprav se v sebi zavedamo, da tako obnašanje nikakor ni najboljše za nas, pa tudi za okolico in vse odnose, ki jih imamo. To še posebej velja za partnerske odnose, saj povzroča trpljenje obeh partnerjev.
Kako se izogniti nesrečnemu razmerju
Na začetku? Težko! V romantičnem obdobju se nosijo maske in kažejo najlepše podobe. Spremljajo jih vzneseni občutki, fantazije, metuljčki ... In to je tudi čas, ko lahko spregledate opozorilne znake, ki bi vas obvarovali pred nesrečnim koncem.
Za svojo srečo si odgovorna sama
Ljubezen. Kompleksna reč. Vse si želimo ljubiti in biti ljubljene, zato v odnosih z drugimi poskušamo dati vse od sebe, da bi ti funkcionirali in da bi nam bilo v vsakdanjem življenju lepo. Včasih pa pridemo do točke, ko za odnos z drugo osebo dajemo in žrtvujemo preveč. Preveč svojega časa, svojih sanj, ciljev. Preveč sebe.
'Partner se je v zadnjih 2 letih povsem zanemaril. Kaj naj naredim?'
Pozdravljen, Brane. Srečujem se z težavo in bi bila vesela nasveta. S partnerjem sva 8 let skupaj, imava tudi otroka in načrte za prihodnost (hiša). Partner si želi še enega otroka, vendar včasih dvomim, da je to tudi moja želja. Moj partner je enkraten očka in življenjski sopotnik. Pomaga v gospodinjstvu, če je treba, igra se in skrbi za najinega otroka, posluša me in upošteva. Lahko bi rekli, da je 'popoln paket'. Sem pa opazila, da se je v zadnjih 2 letih zelo zanemaril. Da ne bo pomote, čist je in skrbi za higieno, vendar je nehal skrbeti za svoj videz. Frizuro si uredi, ostalih stvari pa ne – ne brade, zredil se je, oblačenje, obiskovanje zobozdravnika ipd. Ne mara nobenih aktivnosti. Zato sva padla tudi v neko dolgočasno rutino. Za novo leto nikoli nisva bila zunaj. Nasploh se nič ne dogaja v najinih življenjih. Večkrat mu lepo omenim, kako bi bilo lepo, če bi šli malo na sprehod, kako "destinacijo" pogledat, ali če bi se s fanti malo dobil, pa bi kako rundo nogometa odigrali in se družili, ali pa da bi midva imela kakšen skupen hobi ... Vendar je proti vsemu. Jaz pa imam veliko željo po skupnih doživetjih. Po dogajanju, od sprehodov, pohodov, karkoli. Posledično mi je partner manj privlačen. Tudi želje po skupnih posteljnih dogodivščinah nimam več, želim se jim izogniti. Zato tudi ne vem, ali bi želela imeti še enega otroka, saj nisem več prepričana, ali bova dolgo skupaj. Kaj naj naredim, prosim za nasvet. Imam ga zelo rada in imava lepo skupno zgodbo. Vendar mi je razmerje postalo brezvezno, hkrati pa se je partner zanemaril. Hvala za pomoč že vnaprej.
Je vajin seks dober? Tako lahko postane še boljši!
'Dober seks' je težko definirati, saj si ga vsak predstavlja drugače. Ljudje smo si različni namreč tudi v postelji in medtem ko nekaterim paše nežno božanje, druge vzburja bolj grob seks. Obstajajo pa nekatere stvari, ki so skupne vsem in imajo velik vpliv na to, ali je vajin seks dober ali odličen. Trajanje, tehnika, privlačnost, kemija in multiorgazmi ... Razkrivamo, kaj se v resnici skriva za dobrim seksom!
Če ste v življenju nesrečni, je čas, da ga spremenite
Se vam zdi, da vam preteklo leto ni bilo ravno naklonjeno? Se je ta vzorec prenesel tudi v začetek letošnjega leta? Vas motijo ljudje okoli vas? Veliko govorite in si zastavljate cilje, pa potem ne storite nič za njihovo uresničitev? Ustavite se. Začnite znova. Od začetka
Hlepela je po slavi, spoznala pa tudi njeno temno plat
Ko danes slišimo ime Lady Gaga, ga avtomatsko povežemo z uspehom in ekstravagantnostjo, a pot mlade Stefani Germanotta je bila pred uspehom pogosto posuta s trnjem. Kdo je v resnici Lady Gaga in kako je osvojila svet?
Čudovito darilo, ki se ga bo razveselil prav vsak
Obdarovanje je pomemben del prazničnega časa, saj ni lepšega kot videti veselje v očeh tistih, ki smo jih obdarili. Za iskreno veselje bodo zagotovo poskrbela skrbno izbrana darila z osebno noto, saj so še vedno najlepša presenečenja tista, ki so podarjena od srca. Trenutek, ko nam draga oseba odpira darilo, ne vedoč, kaj jo čaka, pa je lahko eden od najbolj razburljivih, če smo izbrali pravega. Za vas smo pripravili nekaj predlogov, ki vam bodo pomagali najti tisto, kar iščete – nepozabne spomine na letošnje praznike.
'Stara sem 27 let in še nisem imela resne zveze. Počutim se osamljeno in ničvredno'
Pozdravljeni! Zelo bi si želela odgovora na moj problem. Stara sem 27 let in moram povedati, da še nikoli nisem imela obojestranskega vzajemnega razmerja. To me zelo mori. Počutim se osamljeno in ničvredno. Imela sem sicer veliko avantur, spoznala sem veliko moških, tudi takšnih, ki so pokazali naklonjenost do mene, ampak kljub druženju do teh moških nisem mogla nikoli ničesar čutiti. Preprosto me ne zanimajo. Ker mi enostavno niso zanimivi. Zaljubim se pa vedno v moške, ki so za mene nedosegljivi oziroma mi ponudijo samo košček tako rečene ljubezni. Po druženju z njimi se počutim še bolj osamljeno. Zelo si želim ljubezni od takšnih moških, čeprav vem, da je ne bom dobila. Nenormalno veliko sanjarim in fantaziram o stvareh, ki se ne bodo nikoli zgodile. Očitno me privlači nedosegljivo in ne razumem, zakaj. Zakaj imam zakoreninjene ene in iste vzorce, ki jih ne znam spremeniti? Ena in ista zgodba. Nisem razvajena, samo želela bi si spoznati nekoga, ki bi imel iste občutke kot jaz do njega. Pravo ljubezen. A je to tako težko? V preteklosti sem jemala antidepresive zaradi anksioznosti in paničnih napadov, ki so v veliki meri bili posledica moje pasivne in neodločne osebnosti. Danes se dobro počutim. Moram povedati, da sem sicer imela srečno otroštvo, nikoli mi ni nič manjkalo. Samo oče je bil nekoliko čustveno odsoten, kar je še zdaj. Mogoče bi lahko to bil razlog. Sicer imam dobro službo in sem atraktivnega videza.
Premagajte praznično depresijo
Na ulici srečujete nasmejane obraze, mesto je polno prazničnega vrveža in vaš nabiralnik je poln pisanih voščilnic ter toplih besed, vi pa se počutite ujete v temnem prostoru, brez občutka za čas in želje, da bi se kaj spremenilo. Dnevi so med seboj enaki, vse kar si želite, pa je to, da prazniki čim hitreje minejo. Če ste v napisanem prepoznali sebe, obstaja velika verjetnost, da vas preganja praznična depresija.
'Ne vem, kaj si predstavljajo tisti, ki so v zvezah in ki zviška in z aroganco gledajo na samske kot egoistične karieriste'
Dragi Brane, rad napišeš, da imejmo takšna razmerja, kot si jih želimo. Sliši se enostavno in logično. A ni ravno tako. Živimo v majhnem okolju, ki je za nekatere še manjše. Tudi zame. Ja, bolje kot biti z nekom, ki mu ni zaupati, ki te zanemarja ali zlorablja in te s tem čustveno in telesno uničuje, je ponovno se vreči na trg. Odnosi pa niso ali črni ali beli, da bi lahko enostavno rekel: ta je dober in ta je slab. Vedno moramo pogledati celoto, kajti popolnosti pač ni in je noben realen človek ne pričakuje. Če bi bilo tako, bi bili vsi kar naprej sami. Sama sem imela dve zvezi, prvo 9 let in drugo 5 let. V njih nisem več vztrajala ravno zaradi zgornjega pravila, ki ga rad deliš in se strinjam z njim. Če je tako hudo, da pogosto jočeš in noben pogovor, predlog ali kompromis ne pomaga, si na koncu slepe ulice. Trpljenje je hudo in si v neki točki rečeš, mora obstajati nekdo, s komer ne bom doživljal takih bolečin, ki je dostojen, zaupanja vreden in me privlači. Hja, to je nujna objektivna predpostavka ob tej subjektivni, da smo sami gospodar svojih razmerij. Dvakrat sem predolgo reševala razmerje, ker v nasprotju s prepričanjem starejših generacij, vsi ne menjujemo partnerjev kot spodnjih gat in se zavedamo tega, da je za dobro zvezo potreben trud. Ob tem sem se psihično izčrpala, tako da sem se še dolgo po koncu zveze sestavljala. Take stvari niso tako enostavne, kot morda včasih zveni iz tvojih člankov, mogoče tudi zaradi moškega principa, ki je bolj racionalen. Tudi ženske nismo vse enake, jaz zagotovo sodim med bolj čustvene, čuteče, ker vse to doživljam zelo intenzivno. Priti je moralo do skrajnosti, da sem lahko sprejela odločitev, da je poskusiti znova manj slabo kot vztrajati v obstoječem. Pri čemer obstoječe ni bilo samo slabo, logično, saj so bile dobre stvari, ki so me v odnosu toliko let držale. In potem pridemo do tehtanja črnih in belih lastnosti odnosa, pri čemer moraš pri odločitvi vzeti v obzir tudi objektivna dejstva – kdo sploh je še tam zunaj, koliko si že star, ali boš do naslednje zveze še sposoben imeti otroke ... Madona, ni tako lahko in tisti, ki cincajo v zvezah, kjer se ne počutijo čudovito, niso sami mazohisti, ki ne želijo ali znajo poskrbeti za svojo dobrobit! Lahko je reči pusti ga/jo in si najdi koga bolj primernega. Iti v iskanje koga bolj primernega v našem miniaturnem bazenčku pomeni veliko tveganje, da boš našel le še koga manj primernega ali pa koga primernega, ki ti ni mentalno in seksualno privlačen! Tega ne srečam, ne najdem že nekaj let! Terja veliiiko poguma, da izpustiš, kar imaš, ne glede na to, da ob tem trpiš. In potem se začne zgodba stereotipov o samskih. Ne vem, kaj si predstavljajo tisti, ki so v zvezah in ki zviška in z aroganco gledajo na samske kot egoistične karieriste, ki si ne želijo otrok, ali ti postrežejo z modrostmi, da si mogoče preveč izbirčen, nepripravljen reševati odnose in podobno. Povej mi, Brane, kako naj v tem svetu človek živi po načelu "imejmo takšne odnose, kot si jih želimo“?
56-letna bralka: Moža imam sicer na nek način rada, vendar mi je vse bolj fizično odvraten.
Pozdravljen, Brane! Kratka bom. 56 let imam, poročena sem že skoraj 30 let. Oba najina otroka sta že odrasla in odseljena od doma. Starejša sem, bolj mi je žal, da sva ostala skupaj. Saj ne vem, kako naj vam to napišem. Moža imam sicer na nek način rada, vendar mi je vse bolj fizično odvraten. Vseeno mu je kako izgleda, jaz pa se po drugi strani trudim biti vitka in še vedno čvrsta in privlačna. Najhuje od vsega pa je to, da je, to bom kar direkt napisala, zanič v postelji. Od nekdaj me je seks z njim dolgočasil. Nikoli ga ni zanimala predigra. Vedno sem mu dopovedovala, da je zame pomembna, pa je šlo v eno uho noter in iz drugega ven, ne da bi kar koli ostalo vmes. Ne mislim ga po vseh teh letih prizadeti in mu povedati, da je zanič v postelji in da je bilo vedno tako, vendar me mineva veselja do vsega, celo do samozadovoljevanja, v katerem sem vedno našla uteho. Kaj lahko naredim, da bi se stanje v najini postelji popravilo? Ne svetujte mi zakonske posvetovalnice, ker moj mož nikoli ne bi pristal na to. Razmišljam celo o ločitvi, pa ne vem ali ima to sploh kakšen smisel pri mojih letih. Zelo nesrečna Nina.
Zakaj nas je strah življenja?
Ljudje pred nami so dosegali skrajne, nemogoče in za svoj čas, skoraj iluzorne stvari. Iznašli in vpeljali so reči, brez katerih si danes ne predstavljamo življenja in so praktično postale del zdrave kmečke pameti. Vsi poznamo Newtonov gravitacijski zakon, Darwinov evolucijski nauk in, če se dotaknem še svojega področja, Freudovo legendarno ledeno goro in prvo poimenovanje zavednega in nezavednega ter osebnostnih struktur ida, ega in superega. Verjamem, da v kopico pomembnih ljudi v ta sklop spadajo še Sokrat, Platon, Kant, Kopernik, Curie, Mendelejev, Einstein in vseh ostalih tisoč, ki morda ta trenutek niso prišli na svoj račun. Vsi veliki znanstveniki, filozofi, fiziki, psihologi, umetniki. Tisti, ki jih je sama zgodovina postavila na piedestal velikih imen. Ljudje, ki so družbi dali veliko več, kot pa ona njim, brez pomisleka, kaj je preveč in kaj premalo.
Tamara Korošec: Ves čas pljuvajo, žalijo in primitivno komentirajo
To je moja prva kolumna, v kateri bi rada spregovorila o ljudeh, ki negativno in poniževalno komentirajo vsak članek, ki se pojavi v medijih.
19 znakov, da ste odvisne od svojega partnerja
Kdaj je vaša navezanost zdrava in pozitivna, kdaj pa gre za škodljivo odvisnost, ki bi jo lahko primerjali z odvisnostjo od hrane, drog, televizije … Da, odvisen je mogoče postati tudi od čustev, ki jih gojite do svojega partnerja, in to ima lahko vrsto negativnih posledic, še posebej, če se zgodi, da vas partner zapusti. Osebe, ki svoje življenje povsem osredotočijo na ljubezenski odnos, nato padejo na dno. Ne morejo do svoje droge in to je še edino, za kar si prizadevajo. Drugi deli življenja pa so tako že dolgo zapuščeni in pozabljeni. Zato se v takih trenutkih pogosto niti ne morejo zateči kam drugam. Izgubijo vse. Preverite, kaj so znaki, da je vaša navezanost nezdrava ter se zaustavite, še preden bo prepozno.
Kaj narediti, če vas je prevaral?
Prevara spada med najbolj boleče življenjske dogodke in pošteno zamaje zaupanje v nasprotni spol. Ne glede na to, kako za prevaro izvemo, je ta vedno povezana z izjemno stisko, ki se ji pridruži nešteto vprašanj, med katerimi najbolj kriči beseda ’zakaj’? Za trenutek izgubimo tla pod nogami, takoj zatem pa se že pojavi vprašanje: odpustiti ali oditi? Te stvari niso nikoli enostavne in včasih pavšalni odgovor prijateljev, da te ni vreden, enostavno ni dovolj. Odnose drugih je vedno lažje gledati od zunaj, vse pa se spremeni, ko smo sami del tega. Razkrili smo nekaj napačnih prepričanj, ki veljajo za varanje in odpuščanje.
Nejc Ušlakar: V življenju ni nič popolno in to je čar vsega!
Ko je bil star 11 let je brcanje nogometne žoge zamenjal za kitaro in prvič zabrenkal na njene strune. In nikoli ni nehal. Zdaj pa je pred njim nov izziv. Po letih skrivanja za kitaro Nejc Ušlakar stopa v ospredje tudi kot pevec in se podaja na samostojno glasbeno pot. V prihodnjih dneh bo luč dneva ugledal njegov prvi uradni singel, ki mu je posvetil zadnji dve leti in vanj vložil svojo dušo in srce. Pravi, da je pesem izpovedna in nosi močno sporočilo. Da ni v življenju nič večno, le ljubezen. In njegova ljubezen do glasbe zagotovo je.
17-letna bralka: Vse življenje že pogrešam ljubezen staršev
Kar pogosto se znajdem v zaprti sobi, brez izhoda v svojih mislih, nastopita večurno jokanje in nemočnost. S tako težavo se vsakdanje srečujem, pa imam komaj 17 let. Sicer imam oba starša, zdaj ločena, a vendar že vse življenje pogrešam ljubezen z njune strani, predvsem očetove. Zato sem to ljubezen in pozornost poskušala poiskati pri fantih. A nimam sreče, vsi fantje, ki sem jih spoznala, so me želeli le izkoristiti, nihče pa mi ne bi stal ob strani in me podpiral ter nudil topline. Bolečina je postala le še globlja. Zdaj preprosto ne vem več, kaj narediti. Želja po moški vlogi v življenju je velika, in to me spravi iz tira in mi niža samozavest, saj menim, da nisem dovolj dobra zaradi vseh zavrnitev.
Kaj je v resnici ljubezen?
Ljubezen je izredno močno čustvo, zaradi nje so se celo sprožile vojne. Ljubezen je navdih za številne umetnike, najlepše pesmi, filmi in knjige so polne ljubezenskih čustev. Ljubezen nam lahko prinese veliko sreče, a tudi ogromno bolečine, zato je pogovor o njej lahko za marsikoga zelo občutljiv. Katere vrste ljubezni obstajajo? Kaj pomeni ljubiti? Kako ohraniti vero v ljubezen, če smo bili prizadeti?
'Moški in ženske smo dva različna pola, a to nas plemeniti'
Včasih se je rado reklo, da ženske podpirajo tri vogale hiše in ko dobro pomislim, se vprašam, če je danes kaj drugače. Saj veste, ko so nas med odraščanjem vprašali, kaj delajo naši starši, smo povedali, kakšno službo ima oče in kaj vse – poleg službe – dela mama. Takšna je Mojca Trnovec. Še vedno na prvem mestu mama, a hkrati toliko več. Direktorica in kuharica, obrtnica, sommelierka, žirantka … Ne, dovolj naštevanja. Ne bomo zgolj hladno naštevali dejstva, ko pa je toliko lepše spoznati toplo osebo, ki stoji za njimi.
Odziv Slovencev na priznanje, da je gej, ga je presenetil
Nobena skrivnost ni, da v medijskem svetu ne manjka gejev – tako v ospredju kot v ozadju. Pa res ni skrivnost? Zdi se, da je v Sloveniji že od nekdaj to neka javna skrivnost; vsi vedo zanje, bodimo iskreni, vsem je bolj kot ne vseeno, a omenjeni vseeno čutijo potrebo po tem, da se ne izpostavljajo oz. da se celo skrivajo. Prav iz tega razloga je še toliko pogumnejše in toliko bolj občudovanja vredno, da se je v minuli oddaji šova Znan obraz ima svoj glas tako brez težav izpostavil in o sebi spregovoril 26-letni David Amaro, ki je zadnjih pet let prav iz tega razloga preživel v tujini. O tem, zakaj je pomembno o tem govoriti, zakaj drugi molčijo in zakaj on tega ni želel – iskreno in odkrito z Davidom. Ker drugače kot tako ne zna.
'9 let sem poslušala, da sem grda, iz mene so se norčevali ... Zato sem se začela pretvarjati, da sem druga oseba.'
Pozdravljeni. Na vas sem se odločila obrniti, ker se sama s sabo preprosto ne morem več boriti. Stara sem 18 let in že od nekdaj imam nizko samozavest in sem tudi zelo introvertirana oseba. Moj občutek majvrednosti se je začel že v vrtcu, ko so me otroci zafrkavali iz različnih razlogov, nato se je to nadaljevalo še v osnovni šoli. 9 let sem poslušala, da sem grda, vedno so se norčevali iz mojih neuspehov. Zaradi bojazni, da bi se to ponavljalo tudi v srednji šoli, sem se začela pretvarjati, da sem čisto druga oseba, kot sem v resnici. Seveda je moja maska padla že prvi mesec in spet se je začel občutek manjvrednosti. Vedno so se mi zdeli boljši vsi sošolci, sama pa sem mislila, da sem nič. Tudi slišala sem že, da sem hinavka, hinavcev pa ne mara nihče. Zaradi tega sem postajala vse bolj nesramna oseba in sedaj, v zadnjem letniku, imam občutek, da me ne mara nihče več. Verjetno sem si za to kriva tudi sama. Vedno imam občutek, ko nekdo nekaj šepeta drugemu na uho, da se pogovarjata o meni, o mojem videzu, mojih oblekah. Tudi z ljubeznijo imam težave. Prehitro se navežem na ljudi. Enkrat sva se z nekim fantom spoznala na neki zabavi. Preden je šel, sva se poljubila in od takrat sem vedno mislila, da je tudi on želel nekaj več, vendar on misli drugače. Tudi ko sem dobila fanta, sva bila skupaj le dva meseca, ker sem spoznala, da me vleče za nos in me hoče samo izkoristiti. Nikomur si ne upam zaupati svojih težav, saj imam vedno v mislih, da me bo ta oseba izdala. Nasploh ne zaupam nikomur, tudi staršem ne, ampak vem, da bi ob takih stvareh morali biti ravno starši tisti, s katerimi bi se pogovorila. Tudi nočem tega, da mislijo, da sem samo neka razvajena deklina, ne samo starši, ampak tudi tisti, katerim bi se zaupala. Vsak dan bolj mislim, da sem vse slabša oseba. Pravijo, da se najstniki v teh letih še iščemo, ampak jaz dvomim, da bom kdaj našla svojo pravo osebnost. Hočem le pripadati nekam, nekomu, ki mu lahko zaupam. Velikokrat sem tudi že pomislila, da ne bo nikoli bolje, da bom vedno osovražena oseba, kamor bom šla. Le kako bom nekoč dobila službo? Ali je to iskanje pozornosti, če sem tudi že pomislila na rezanje, celo na samomor? Seveda nisem tega nikomur povedala. Res vas prosim, da mi odgovorite, sicer res ne vem več, kaj naj storim, kako postati boljša oseba, kako se znebiti vseh teh negativnih občutkov okoli mene. Lep pozdrav.
Se je imeti rad res misija nemogoče?
Imeti se rad? Je to res tako težko. Opažam, da je to za marsikoga nemogoče, da raje ostajajo v vlogi žrtve in se ne pomaknejo nikamor. Držijo se v coni ugodja, saj živijo v prepričanju, da je tako najbolje za njih in da ne zmorejo. Vendar pa vam iz lastnih izkušenj povem, da se da čisto vse, če si seveda želimo.
Hajdi: Včasih ni potrebno sploh govoriti, da bi izrazil sebe.
Nekoč velika otroška zvezdnica, katere pesmi je prepevala vsa Slovenija, danes pa mamica dveh fantkov, žena, uspešna podjetnica in velika modna navdušenka. Tako bi lahko opisali Hajdi Jazbinšek Korošec, ki z bralkami portala Zadovoljna.si tokrat deli nekaj modnih nasvetov in razkriva, brez katerih modnih kosov si ne predstavlja jeseni.
Ko se je zaljubila v 15 let starejšega, nikoli ni pričakovala, da bo naredil kaj takšnega
Spoštovani! Stara sem 22 let in do zdaj v življenju res nisem še imela sreče. Ne na zdravstvenem območju niti ljubezenskem. Slabe novice me spremljajo vsakodnevno že kar nekaj mesecev in res zelo težko zaupam ljudem zaradi vseh izkušenj, ki sem jih v življenju že dala skozi. Potem pa se je zgodilo, da sem spoznala fanta 15 let starejšega od mene. Že pogovorno sem videla, da sva si zelo podobna in ko me je povabil na pijačo, sem tudi seveda privolila. Takoj po kavi mi je napisal sporočilo, da sem njemu res zelo všeč in da bi rad z mano kaj več, če sem za to, ampak sem ga zavrnila, ker nisem hotela zapletati stvari in njemu povedala, da sva lahko samo prijatelja. Po tem sva bila skoraj vsaki dan na pijači in vedno bolj sem se navajala na njega. V sporočilih mi je pisal, kako me ima rad, me pogreša in da bi rad bil z mano, ampak sem mu vedno povedala, da ne, da sva lahko samo prijatelja, dokler ni prišlo do trenutka, ko me je poljubil. Po tistem poljubu pa se je za mene vse spremenilo in odkrila sem res močna čustva do njega, ki sem si jih sama pred samo zelo dolgo prekrivala. Odločila sva se, da bova poskusila in vse skupaj je prišlo že tako daleč, da sva iskala stanovanja, da bi zaživela skupaj, saj pri njemu nisva mogla ostati. Ker pa, kot sem vedno rekla, da je bilo prelepo, da bi bilo res, so se začele težave. Po službi, ko sva bila na pijači mi je povedal, da ga je klicala bivša in da sta se srečala. Povedala mu je, da ga pogreša in bi rada, da se vrne. Pred mano sta bila skupaj že 4 leta, pravega razloga, zakaj sta se razšla, pa ne vem. Rekel mi je, da ga je ganilo, ampak, da me noče izgubiti in da hoče z mano preživeti preostanek življenja. Sedaj, po dveh tednih, ko me je pa poklical, pa mi je povedal, da je on nazaj z njo, da že živi pri njej in da vedno, ko je bil z mano, je mislil na njo. Da ne more zavreči 4 leta zveze zaradi mene. Pred dnevi pa še mi je govoril, da me ljubi. Njegova odločitev me je res zelo prizadela, saj se počutim izdano. In še vedno vsako noč zaspim v solzah in v upanju, da se zbudim in so vse skupaj samo grozne nočne more. Nihče tega od njega ni pričakoval in niti moji prijatelji ne morejo verjeti, kako je lahko bil tak do mene. Zaradi tega sem začela dvomiti v pravo ljubezen in me je res vse skupaj še toliko bolj prizadelo in imam sedaj še večje težave z zaupanjem. Z njim sem si že predstavljala najino družino, katere si res neskončno želim. Počutim se res zelo nemočno in bi rada premagala vse to. Zaradi tega se pa obračam na vas in vaše nasvete.
'Znašla sem se v situaciji, v kateri ogromno prejokam ...'
Brane, živijo! Znašla sem se v situaciji, v kateri ogromno prejokam in se počutim nesrečno. Bom kar povedala svojo zgodbo. S svojim nekdanjim fantom sem bila v razmerju leto in pol. Razšla sva se, ker sem ga imela preveč rada in bila preveč posesivna. Naj obrazložim: fant veliko dela v tuijini, veliko je odsoten, včasih tudi po tri tedne. Leto in pol sem ga zvesto čakala. Seveda sem zaradi njegove službene odsotnosti z njim želela preživeti vsaj konce tedna. Po letu zveze pa se je spomnil, da potrebuje en dan v tednu zase, torej soboto. Seveda se s tem nisem strinjala, saj sem želela biti vsaj konec tedna v njegovi družbi. Veliko sva se prepirala okoli tega, nato pa me je pustil, saj je rekel, da sem zanj preveč posesivna. Kakšen mesec že nisva bila več skupaj, nato pa sva se srečala v enem izmed okoliških lokalov. Vedno je gledal v mojo smer, ko pa sem odhajala, me je pogledal in se mi nasmejal. Jaz, trapa, sem mu že takoj naslednje jutro pisala na Facebook. Še isti dan sva se dobila, seksala in rekel mi je, da si ponovno želi poskusiti biti v zvezi z menoj. Seveda sem se takoj strinjala. Od tega je minil kakšen mesec, ampak stvari se mi zdijo zelo čudne. Vidiva se enkrat na teden, največ dvakrat. Ta srečanja pa delujejo bolj kot srečanja prijateljev z ugodnostmi. Seksava, nato on zadovolji mene, se zapeljeva še en krog z avtom, se malo pogovoriva in je to to. Zelo čudno pa se mi zdi, ker mi ne odpisuje redno. Ponavadi se javi samo zvečer, večrat sem mu na res lep način povedala, da mi to ni všeč, da me tako zapostavlja, pa sem dobila odgovor, da naj pripišem sama sebi, saj sem jaz tista, ki sem uničila najino zvezo. In sem mislila, da ima prav. Zdaj pa je odšel na morje z mamo in očetom. Še vedno pozablja name in mi ne piše redno oziroma mi napiše samo par sporočil na dan (10 na dan). Seveda se meni to ne zdi prav in sem mu to tudi omenila. Takoj je pobesnel in mi napisal, naj neham biti obsedena z njim, da želim imeti nadzor nad njim in da sem posesivna. Takoj sem planila v jok, saj se mi zdi, da se mi vsakič, ko reče, da me ima rad, zlaže. Zakaj mora lagati o svojih čustvih? Ali ne bi bilo bolj enostavno, če bi mi rekel, da ga ne zanimam več? Brane, ogromno bi mi pomenilo, da dobim kakšen tvoj nasvet, saj sem trenutno izgubljena in ne vem, kaj naj naredim.
Angelina Jolie: življenje najslavnejše razdiralke zakonov ni bilo lahko
Igralka, producentka, režiserka, mama, humanitarka, borka za pravice beguncev, ena najlepših žensk na svetu – zdi se skorajda preveč, da bi lahko govorili o zgolj eni osebi. A ne, ko gre za Angelino Jolie, 44-letno igralko, ki je bila že od najstniških let posebna na več ravneh. Po ločitvi staršev se je oddaljila od očeta, ki naj bi varal mamo ter se odločila sama zgraditi igralsko kariero. Na poti je večkrat padla, obupala, a se je uspela vedno pobrati in ravno te preizkušnje so najbrž pripomogle k temu, da danes uspešno krmari med poslovnim, humanitarnim in zasebnim življenjem. Nenazadnje je mati šestih otrok, kar je za samsko žensko vsekakor izjemno velika odgovornost.
'Odkrila sem njegove klepete in bazo žensk, ki so se prodajale prek spleta'
Ko pride do razkritja partnerjeve nezvestobe, se v trenutku poruši vse, v kar ste verjeli. Prvi šok sicer mine, a v srcu ostane skeleča praznina in vprašanje: "Zakaj?!" Počutite se izdane, oropane vsega bistva, brez upanja v prihodnost. Zdi se vam, da v ljubezen ne verjamete več. In če se v tem trenutku sprašujete, kaj je lahko še hujše od nezvestobe, vam predstavljamo zgodbe štirih deklet, ki so razkrile, na kakšen način so izvedele, da jih partner vara. Ne le resnica, včasih je razkritje morda še bolj boleče kot vse drugo, kar sledi.
'Vedno sem prezirala ženske, ki so se odločile za splav ...'
Kaj storiti, ko si sam sebi partner, čeprav imaš zaročenca, in ko si svojemu 11 mesečnemu sinčku cel dan, razen kakšne urice (če vse seštejemo skupaj), starš edino ti, čeprav ima oba starša? Je res da sva z zaročencem zvezo začela kar na hitro in jo tudi razvijala na hitro, vendar sem vedno trdila, da ne bom imela zveze na silo, ko bo prišel pravi, pa bom vedela, da je to to in se z njim kar hitro ustalila. Tako sva po samo nekaj mesecih zveze začela živeti skupaj ter izvedela, da pričakujeva sina. Vedno sem prezirala ženske, ki so se odločile za splav (če je šlo za posilstva, zdravstvene težave ali kaj podobnega, sem tudi jaz odobravala splav, da ne bo pomote) in sem trdila, da ne bi mogla škoditi svojemu še nerojenemu otroku, saj bi me to celo življenje potem težilo in mi ležalo na duši. Tako sem dala partnerju dobro vedeti, da naj splava od mene NE pričakuje, lahko pa svobodno odide, če se mu zdi, da ni še čas, da bi postal oče. Takrat in še velikokrat sedaj trdi, da bi on imel otroka sedaj ali v naslednjih letih vsekakor, z mano ali brez. In vidi se, da najinega sina obožuje in ga ima rad, kar pa na žalost ne morem trditi za sebe. Ne da ne bi oboževala sina in ga imela rada, ker je moj svet in bi dala življenje zanj, temveč, ne morem trditi, da ima zaročenec rad tudi mene. Na začetku je seveda to pokazal, sčasoma pa se je čedalje bolj oddaljeval. Trdi, da je krivo moje obnašanje in da nisem ista kot na začetku, vendar se pomoje vsak spremeni oz. je drugačen, ko ga videvaš nekaj ur na teden ali pa, ko z njim dejansko živiš. V tem času se je spremenilo tudi to, da sem odslovila (na njegovo željo) zelo dobre prijatelje, pustila službo (iz osebnih razlogov, ter delno tudi zato, ker je on tako želel), svoje življenje popolno posvetila najinemu domu, otroku, čiščenju ... 11 mesecev po porodu, v sobi s sinom še vedno spiva sama (razen vikendov), ker se on drugače ne naspi za službo (samo jutranja izmena, 8-urnega dela v proizvodnji), ker se mali 2 ali 3-krat prebudi ponoči (kvečjemu zbudi samo mene, ker "rabi" dojko, zaradi žeje, lakote ali pač kot tolažbo). Ne more se naspati, ker mali spi med nama, čeprav imamo 20 cm širšo posteljo kot znanci, ki vsako noč spijo na postelji trije, s tem, da je sin star 4 leta (torej je kar večji od najinega), navmes pa se jim še pridruži leto in pol stara hčerka, pa se oče naspi kljub temu, da vstaja bolj zgodaj kot moj partner in se poleg službe vozi še čez mejo na treninge. Medd službo in treningi pa najde čas za urejanje okolice doma in druženje z otroci. Moj partner pa se pač ne naspi, ker ni dovolj prostora na postelji, se mali prevečkrat prebuja ... In kljub temu, da spi v dnevni na kavču, oddela svojih 8 ur, pride domov takooo utrujen, da ne more niti trave pokositi, niti malega previti. Zjutraj, ko gre delat, ne dobim poljuba za adijo oz. dobro jutro, ker ga preveč boli hrbet, da bi se sklonil k meni, ko pride domov, če grem k njemu po poljub ali objem, pa mi reče kaj mu težim. Spolnost izgleda kot nekakšna rutina, ki se pač mora zgoditi včasih 3-krat včasih 4-krat tedensko in to takrat, ko se njemu zaljubi. Tistih 5, 10 minut brez romantike, predigre itd. Čeprav pridem velikokrat do njega z željo po malo romantike in seksa, me velikokrat zavrne češ, da je utrujen, da pozneje, da se mu ne da, da mu ni, če me razganja, kaj mi je ... V javnosti me ne drži za roko, če ga primem jaz se takoj razjezi, kaj ga nadlegujem, kaj si bodo ljudje mislili, da sva v javnosti itd. Če mu zatežim, če me ima sploh rad, mi odgovori, če spet začenjam. Enako je, če vprašam, če se mu zdi, da sem se po porodu preveč zredila (sicer sem shujšala in imam manj kg kot pred nosečnostjo, kar sicer opazijo in povejo vsi drugi, samo on ne). Če se slučajno uredim, ko kam greva, začne z vprašanji za koga sem se uredila, če mislim, koga kje srečati, če se ne uredim, mi pove, da če se čudim, da pogleda druge, če se jaz za njega nikoli ne uredim ... Da ne omenjam tega, da je v 11 mesecih sina previl vsega skupaj 3-krat, sam ga je okopal enkrat (pa še to brez, da bi mu namazal negovalne kreme, ki jih mali nujno potrebuje). Vse ostalo sem vedno postorila jaz, čeprav sem imela dvakrat šive, ter sem pristala na urgenci zaradi izčrpanosti. Velikokrat omeni, da dela samo za trgovino, čeprav dam jaz svojo minimalno porodniško za čeke, kar pa ostane pa za plenice itd. Sebi že eno leto npr. nisem kupila oblačil, čevljev ali šla k frizerju. Živimo pri mojih starših, torej stroške vode, elektrike in drugega krijeta ona, plus tega tudi kosilo vsak dan skuha mama, on se pa še uspe pritoževati in se norčevati iz nas. Ko se čez vikend zbudi, predlaga sprehod, malega popazi tisti 2 minuti, da se jaz na hitro oblečem, potem pa grem malega previjat, mazat s kremami, ga nahranim, mu dam piti, umijem zobke ... On pa ta čas leži in gleda tv ali igra igrice, in ko pridejo na vrsto moji zobje, me cel nestrpen vpraša, če gremo ali ne. Brane prosim pomagaj, kaj storiti, ker več ne vem, ali jaz pretiravam in potrebujem psihiatra za živce kot trdi on, ali imam le nekako prav, ko rečem, da tako ne gre več naprej. Lep pozdrav, mamica malega sončka.
Martina Šraj: V Londonu je našla sebe in ljubezen
Martina Šraj, ki jo danes večina pozna po njenem umetniškem imenu Ina Shai, je pred petimi leti spakirala kovčke in se preselila v London. Takrat je bila stara 22 let in danes pravi, da je zaradi selitve v tujino hitreje odrasla. " Če bi ostala doma bi verjetno še sedaj živela pri starših oziroma se definitivno ne bi izselila že pri 22 letih." Življenje v Londonu jo je naučilo marsičesa, tako na zasebnem kot glasbenem področju. Tam pa je našla tudi ljubezen, ki je tudi glavna tema njene najnovejši pesmi 'Feel the love'.