Ključna beseda / Odnosi
Bralka iskreno: 'Šlo je za sebične cep*e, ki se niso potrudili zame niti v postelji, kaj šele kje drugje ...'
Dragi Brane, oglaša se še ena, ki potrebuje nasvet oz. mnenje. Namreč, zelo rada prebiram tvoje super in modre odgovore. Da najprej opišem situacijo. Moje otroštvo ni bilo postlano z rožicami, bilo je veliko nasilja (psihičnega in fizičnega) in alkohola, v nekem trenutku so me starši tudi zavrgli (in nato vzeli nazaj). Kljub razmeram sem s super ocenami končala srednjo šolo, se osamosvojila pri 19ih, končala fakulteto ob delu, nato pa s trdim delom zgradila zavidljivo kariero. Nato sem med korono spoznala čudovitega moškega. Do zdaj sem imela nekaj krajših vez, v katerih me, roko na srce, ni imel nihče zares rad. Šlo je za sebične cep*e, ki se niso potrudili zame niti v postelji, kaj šele kje drugje (dokler mi ni "potegnilo" in sem jih zapustila). No, tale zadnji je povsem drugačen: pozoren, ljubeč, skrben, inteligenten in delaven, tudi seks je čudovit. Problem pa je - v meni, natančneje v moji glavi. Boš rekel, težave v paradižu? Na kratko, skrbi me vse. Če seksava "samo" 1x na teden (kar mi je sicer dovolj), me že skrbi, da mu "mogoče ni tako zelo do mene". Ker je on zelo simpatičen, zgovoren in postaven, me seveda skrbi, da ga dekleta obletavajo (kar je verjetno objektivno res) in da me bo zapustil (kar verjetno objektivno ni res). Kar me še posebej spravlja v grozo je to, da sem par tednov nazaj izgubila službo (jap, korona), on pa je želel, da se preselim k njemu. Kar sem tudi se - trenutno on plačuje vse stroške in je izjemno skrben. Jaz pa se sekiram, ker ne prispevam v skupen proračun - dokler ne dobim službe, takrat pa mu želim povrniti vse stroške, ki jih je imel z mano (čeprav on ni za to in pravi naj me ne skrbi). In si lahko predstavljaš, da je ta moj "seznam za sekiranje" z večinoma namišljenimi razlogi, zelo dolg. Besno pošiljam prošnje in iščem delo. Sem sredi 30ih, on ravno tako, in če sem poštena, je ta zveza zaenkrat idealna. Skupaj sva par mesecev. Ne želim ga obremenjevati z vsem tem (on sicer ve, kakšno otroštvo sem imela), še najmanj zganjati histerijo, ljubosumje ali brskati po njegovih stvareh. Ljubim ga do neba in nazaj, pa tudi oba se zelo trudiva en za drugega na vseh področjih. Kako naj se znebim sekiranja? Se imam na sumu, da trpim za "sindromom zapuščenosti" zaradi težav v primarni družini, zaradi katerih s svojimi starši skoraj ne govorim več. Sem dokaj prepričana, da me ima moj čudoviti moški zares rad (BTW, tudi kuha čudovito!), hkrati pa me je strah, da bom vse zaje*ala ali ga po nesreči prizadela. Skoraj vsak dan mi pove, da me ljubi, mene pa potiho razjedata strah in dvom. Kaj mi lahko svetuješ? Zaskrbljen pozdrav, Muca
Ne bodite žrtev svoje preteklosti
Vsi imamo dobre ali slabe izkušnje, številne spomine in preteklost, ki jo lahko kot težko prtljago nosimo še v prihodnje odnose. Včasih nehote obtičimo v njej in se vrtimo v začaranem krogu, kot da se nikoli nič ni spremenilo – na bolje. Zato si vedno znova postavljamo tisoč in eno vprašanje – zakaj? Zakaj jaz? Zakaj se mi je to spet zgodilo? Svoje preteklosti ne moremo spremeniti, kar pa še ne pomeni, da ne moremo vplivati na svojo prihodnost. Čas je, da se je osvobodimo in gremo naprej. O tem smo se pogovarjali tudi z Uršo Trebušak, ki izvaja hipnoterapijo.
HOROSKOP: kozorogi bodo negotovi, ribe se bodo ukvarjale z družinskimi odnosi
Pred nami je nov teden in z njim nov tedenski horoskop!
Se ne morem ali se nočem zaljubiti?
V mlajših letih razumemo koncept ljubezni precej naivno. Prepričani smo, da bo nekega dne prišel pravi in nam ukradel srce. A z leti in izkušnjami kmalu ugotovimo, da vse le ni tako preprosto. Spoznavamo potencialne partnerje, se zaljubljamo, doživljamo prave zlome srca in morda celo prenehamo verjeti v ljubezen. In takrat se lahko začnemo skrivati za izgovori, da nimamo volje za novo zvezo, da imamo svojo rutino, v kateri za druge ni prostora, ali pa da nimamo priložnosti za oblikovanje novih odnosov. Roko na srce – današnji čas res ni najbolj naklonjen spoznavanju potencialnih partnerjev. A nezmožnost oblikovanja novih odnosov in vse bolj ciničen pogled na ljubezen lahko skrivata prave razloge, zakaj ne najdemo partnerja. Strah, nezaupanje, občutki nevrednosti, perfekcionizem in zlorabe so le nekateri med njimi.
Opozorilni znaki, ki kažejo na to, da v odnosu nismo sami
Ljubiti in biti ljubljen je želja nas vseh, a pogosto se lahko pojavijo ovire, ki jih nismo pričakovali. Ena od njih so lahko tudi partnerjevi starši, oče ali mama, ki nam hote ali nehote krojijo življenje, včasih bolj kot bi si želeli, še posebej, če se intenzivno vpletajo v naš ljubezenski odnos. To pomeni, da partnerjeve odločitve niso samostojne, ampak so odvisne od njegovih staršev, kar nam večinoma ni po godu, saj je zaradi tega naš partner lahko neodločen, čustveno nestabilen, razpršen in nepredvidljiv. V takšnih odnosih se pogosto pojavijo težave, saj se nekdo, ki ga ljubimo, ne zna ali ne zmore postaviti zase, niti za naš odnos, saj se še ni pripravljen osamosvojiti. O odnosih, v katerih so prisotni partnerjevi starši, smo se pogovarjali tudi s specialistko zakonske in družinske terapije, Anjo Kovačič.
Obupana bralka: 'Naj zapustim fanta, s katerim sem 7 let, zaradi 2 mesecev z drugo osebo?'
Živijo, Brane! Pišem, ker sem popolnoma razdvojena in potrebujem objektivno mnenje. Sem študentka, stara 23 let, in s fantom sva skupaj že 7 let. Imava kar pestro razmerje, mislim, da sva dala čez veliko ovir, ki bi marsikoga že ločile. Od varanja, laganja, "norenja". Vendar sva vztrajala skupaj, ker sva se imela rada, sva vajena drug drugega in bilo je lažje ostati, kot pa oditi. Enkrat sva poskusila, vendar nisva dolgo zdržala narazen. Bila so tako lepa, polna smeha in ljubezni (sploh v začetnih letih, tista prva čustva) kot tudi slaba obdobja in posledično sem velikokrat že razmišljala, da to ni to in kako rada bi končala ... Pa so spet prišli lepši časi. V zadnjem letu in pol pa sem ugotovila, kako si postajava različne cilje, kako bi jaz nekako napredovala, šla v svet in življenje, izkusila stvari, on pa je zapečkar. Zelo me je prizadelo in vplivalo name to, da je raje ob koncih tedna popival s prijatelji, kot pa da bi z mano preživljal čas in negoval dolgoletno razmerje, saj se zavedam, da če nič ne vlagaš notri, postane prazno. Večkrat sem ga opozorila, da mi bo enkrat dovolj, če me bo jemal za samoumevno. Vedno sem predlagala, kaj bi lahko počela in kam šla ter koliko bi mi to pomenilo in bi bilo dobro za naju, vendar je vedno našel izgovor, zakaj ne more (delo doma, faks ...), a potem je bil s prijatelji. Še posebej mu zamerim, da je to počel v obdobju, ki je bilo zame zaradi osebnih razlogov zelo težko. Sedaj pa sem se čisto nepričakovano zapletla s fantom, ki ga sicer poznam že več kot 3 leta. Z njim mi je tako zelo lepo, je zabaven, pameten in kar je najpomembneje, ima enako mišljenje o življenju kot jaz. Z njim doživljam čustva, za katere sem že zdavnaj pozabila, da obstajajo. Čutim, da mi tudi on svoja čustva vrača. Seveda je moj fant mojo odtujenost začutil in sedaj počne vse, za kar sem toliko časa prosila, me razvaja, načrtuje zmenke, ima čustvene izlive ... Vsa sem zmedena in ne vem, kaj naj naredim. A je vredno zavreči 7 let z osebo, za katero vem, da me ima rada, da sva nekako odrasla skupaj in vedno prebrodiva težave zaradi dveh lepih, čustev polnih mesecev z drugo osebo? Bojim se, da bodo medeni tedni kmalu minili in mi bo nato žal, da sem fanta zapustila. Prav tako ne vem, kako naj ga sploh zapustim, kakšen razlog naj navedem, da omilim muke njemu in sebi. Fant mi je večkrat rekel, da kaj pa mislim, kako bo s kakšnim drugim po toliko letih, da je na začetku vedno vse popolno. Nočem iz dežja pod kap. Ta novi fant pa se tudi boji, ker noče biti neposredno odgovoren za razpad moje zveze in je nekako pod pritiskom, če se med nama ne bi izšlo, da bi mu to očitala. Vem, da sem se razpisala, vendar želim kar najbolje predstaviti to (zame) težko situacijo. Zahvaljujem se ti za odgovor in lepo bodi.
Kaj pomeni biti 'copata' v odnosu?
Ljudje se razlikujemo med sabo, zato se razlikujejo tudi naši odnosi, v katerih smo lahko dobri ali slabi, ljubeči ali hladni, kot tudi glavni ali podrejeni. Pri tem pa se lahko vprašamo, kakšna je naša vloga v odnosu, kdo pravzaprav smo in kdo hočemo biti? Mogoče tisti, ki nosi hlače, kot radi rečejo nekomu, ki ima glavno besedo, ali pa se bolj udobno počutimo v vlogi 'copate'? Z izrazom copata pogosto označimo nekoga, ki samo uboga in izpolnjuje ukaze svojega partnerja, pri tem pa nima ali ne izraža svojega mnenja, ampak ali je to vse? Torej, kdo je in kdo ni copata in kaj je v ozadju vloge, ki jo sam prostovoljno sprejema? O tem smo se pogovarjali tudi s psihologinjo Sabino Majerič.
'Prevarala sem fanta ... Z njegovo sestro, ki je poročena!'
Pozdravljeni! Morda bom izpada čudno in sebično, ampak res ne vem več, kaj naj si mislim. Prevarala sem fanta, pravzaprav zaročenca, ki ga imam zelo zelo rada. In brez katerega si ne predstavljam življenja. In največji problem? Prevarala sem ga z njegovo sestro. Nobena od naju si do sedaj ni priznala, da je biseksualka ali lezbijka. Ona ima moža in otroka, jaz sem zaročena z njenim bratom, s katerim poskušava zanositi. Nikoli prej nisem imela spolnih odnosov z žensko, niti ona. Za obe je bilo to prvič ... In drugič. In zdaj se ne moreva ustaviti. Ne vem več, ali je ljubezen do fanta prava ali sem biseksualka. Ali kaj?
5 znakov, da je čas za spremembo v življenju
Najlepše pri spremembah je to, da so vedno mogoče in da do njih vodi samo ena odločitev. Vsakdo se kdaj pa kdaj znajde na točki, ko si želi razbiti rutino, prekiniti ustaljeno pot, začeti nekaj novega, izboljšati razmere ali pa celo obrniti svojo življenje popolnoma v drugo smer. Vse to je dobrodošlo, saj ni nič bolj morečega kot v življenju obstati. Coelho je nekoč dejal: »Če misliš, da so pustolovščine nevarne, poskusi rutino – ta je smrtonosna.« A vsi vemo, da je težko delati večje korake, če nas je strah sprememb, korakov iz varnega zavetja udobja, ali pa če se morda niti ne zavedamo, da je že zdavnaj napočil čas za nova življenjska poglavja. Kateri so največji pokazatelji, da je čas za večjo ali manjšo inventuro življenja ter nove odločitve?
Laura ostro nad ostala dekleta: 'To ni fizično nasilje, to je vrtnarjenje'
Dekleta v šovu Sanjski moški so se v treh tednih dodobra spoznala in vse bolj se kažejo razdori med njimi ter nastajanje manjših skupin. Laura Beranič je do zdaj že dokazala, da je brez dlake na jeziku, v nocojšnji epizodi pa bodo napeti odnosi dosegli vrelišče.
'Kdo pa misli, da je! Sanjski moški?'
Pozdravljeni! Pred dvema letoma sem spoznala moškega, in sicer 14 let starejšega. Nekako sem si vedno želela imeti bolj zrelega moškega, saj se ne želim srečevati z nekom, ki si želi samo avanture. Sama sem odgovorna, zrela in imam že veliko življenjskih izkušenj za sabo. Stara sem čez trideset in imam 11-letno hčerko. Nekako sem se v življenju vedno borila sama. Torej, ko sem spoznala tega moškega, sem že na začetku vedela, da se z njim najverjetneje v prihodnosti ne bo izšlo. Zdaj živiva skupaj. Težava je, da on nima urejenega življenja in s tem imam potem probleme tudi jaz. Ima dva otroka, sicer nikoli bil poročen, ampak nekako je vedno bolj za zabave in prijatelje. Za vse moram skrbeti sama, zdaj preživljati tudi njega in otroke, ko pridejo vsak drugi konec tedna. Spi vedno do enajste ure. Službo si sicer išče, ampak bo še trajalo. Čez dan pa sedi na kavču in igra igrice. Naj vam povem, da sem že utrujena in zaradi tega pod stresom, saj on ne bi prevzel svoje odgovornosti za svoje življenje in otroke. Globoko v sebi vem, kaj bi mogla narediti, ampak je komplicirano. S seksom nimava težav, saj sva obojestransko zelo ognjevita. Sama si želim imeti partnerja, ampak takole je potem bolje biti sam. Že v naprej se vam zahvaljujem za odgovor. Lep pozdrav!
Lili Sorum razkriva: Leto 2021 bo za ženske v znamenju strasti in drznosti
Leto 2021 vibrira s številom 5, ki predstavlja ustvarjalnost, pustolovščino in iskanje novih načinov, kako početi nekatere stvari. Prinaša navdihujočo in inovativno vibracijo, ki nas bo vodila k odkrivanju nove svobode. Obenem pa bo to tudi leto odločanja. V numerološkem ciklu od 0 do 9 smo že dosegli polovično točko in v tej fazi lahko začnemo čutiti več jasnosti in razumevanja, v katero smer bi radi šli.
Zmedena bralka: 'Razpeta sem med sedanjim in bivšim fantom'
Brane pozdravljen. Lansko leto sem pustila bivšega, ker sem se zaljubila v enega (sedanjega, označila ga bom z A) fanta. Z bivšim je bila zveza brez pretresov, v zvezi sva bila 4 leta in pol. S sedanjim fantom (A) sem bila skupaj pol leta, nato pa mi je en dan pisal bivši. Postala sem zmedena, v sebi še nisem imela predelanih stvari iz preteklosti iz bivšega razmerja in sem se vrnila nazaj v objem k njemu. Poskusila sva na novo začeti, nadaljevati s cilji in načrti, ki sva jih imela. A ni šlo, tuhtala sem o A-ju, saj mi je z njim bilo zares lepo. Pisal mi je on, jaz njemu nazaj, iskala sem kontakt v živo z njim. Po slabe pol leta sva z bivšim spet prekinila, čez dva meseca pa sem spet začela razmerje nazaj s sedanjim fantom (A). Eno leto sem (bila) srečna v zvezi, manjkalo mi ni nič, počutila oziroma počutim se ljubljeno in ga imam zelo, zelo rada. Sedaj mi je na en določen datum znova pisal bivši, sva se slišala in sem spet zmedena. Kako bi on znova poskusil, kako bi lahko uresničila svoje cilje, da se nisva takrat nisva dovolj potrudila itd. Do tega trenutka mi ni manjkalo nič, bila sem srečna. Res je, da sem včasih pomislila na njega, ko je bil kakšen datum ali ko sem slišala kakšno pesem, ki je bila "najina", to pa je bilo tudi vse. Res je, da čustev do bivšega še nisem izgubila, saj sem v bistvu bila jaz tista, ki je prekinila zvezo in se počutim tudi zelo krivo, ker sem to naredila in povzročila žalost. Ampak tudi v sedanji zvezi uživam, sem srečna, saj je iz mene potegnil neko novo energijo. Zaradi tega vsega sem zelo zmedena in ne vem, kako naj nadaljujem. Ko sem že mislila, da je zgodba z bivšim zaključena, je spet prišlo do takšnega dogodka in ravno ti dogodki me vržejo iz tira, nato pa samo premlevam, premlevam in premlevam, zakaj se meni to dogaja.
Razlogi, zakaj se spuščamo v odnose z zasedenimi partnerji
Večina nas sanjari o ljubezni, ki ne vključuje tretje osebe, kljub temu pa se mnogim zgodi, da se zapletejo, včasih nehote, spet drugič povsem zavestno, v odnos z osebo, ki že ima nekoga, torej drugega partnerja. V tem primeru dvome in pomisleke zamenja upanje, da se bo scenarij odvil po naših željah in tako se lahko hitro znajdemo v ljubezenskem trikotniku, kjer bomo več ali manj deležni samo drobtinic ljubezni. Samo upanje v srečen konec v teh primerih ni dovolj, a je vseeno dovolj, da v svoje življenje vzamemo tudi tiste, za katere vemo, da z njimi ne bomo dobili tega, kar si želimo – ekskluzivno ljubezen. O tem, zakaj pristajamo na manj, ko vstopamo v odnose z zasedenimi partnerji, smo se pogovarjali tudi s terapevtko Tino Korošec.
'Zadnji žebelj, ki vdira v naš balon sreče, je zelo dober prijatelj, ki predstavlja vse, kar mož ni.'
Kje začeti? Najboljše, da na začetku. Torej punca konča afero s poročenim moškim. Spozna samskega fanta in se zaljubi. Zanosi pri prvem seksu in rodita se dvojčka. In živijo ... Tu se zgodba zaplete. Živimo na zunaj idealno življenje. Mož je zasebnik, jaz sem višja uradnica v državnem podjetju. Dva otroka, ki sta uspešna v športu in jima gre zelo dobro v šoli, sta lepo vzgojena. Težava nastane pri občutkih. Ne vem, kako razložiti, ampak zame vse to ni dovolj. Vidim težave, razpoke, ni idealne zveze, ni prvotnega čara. Najbolj pa me moti druga težava. Ta je, da mož s poslovnimi partnerji rad pogleda v kozarec, radi se družimo v našem prijateljskem krogu, kjer je ob večerih pet do šest piv na osebo normalno. Meni to ni normalno. Ne maram pijanih ljudi. Za mene je pijan nekdo, ki spije eno pivo. Mi ne potegne. Posledično v pijanosti ne morem biti ljubeča do osebe. Zadnji žebelj, ki vdira v naš balon "sreče" je zelo dober prijatelj, ki predstavlja vse, kar mož ni. Je pa jasno povedal, da ga zanima samo afera in nič več kot to. Že ko pišem te vrstice, sem prišla do odgovora neke vrste. Zadovoljiti se. Je življenje res samo zadovoljitev osnovnih potreb? Vem, da je moje pisanje nesmiselno, na trenutke nepovezano, vendar trenutno čutim, da je moje življenje enako kaotično kot tale zapis. Sem totalno izgubljena, ne znam se upreti toku življenja, ne vem kam me nese, vem samo, da me na tej točki skoraj nič ne osrečuje razen otrok. Želim si, da bi imela gumb za 'reset' in lahko ponovila določene dele življenja in opravljala popravni izpit. Brane, prosim pomagaj mi najti smisel v nesmislu.
Zakaj ostajamo v nasilnem odnosu?
Nežni objemi in veselje, a kmalu so padle težke besede, udarci, brez slišanega krika na pomoč. V Sloveniji naj bi okoli 20 % žensk prav zdaj, v tem trenutku, doživljalo eno od oblik nasilja, medtem ko so neuradne številke po vsej verjetnosti še višje. Med žrtvami je več žensk, a niso edine, saj je žrtev nasilja lahko vsak. Mogoče je to ženska, ki je šla mimo vas v trgovini, sosed, ki gleda v tla, fantek, ki se na igrišču edini ne igra ... Žrtve pogosto molčijo in ne spregovorijo o tem, kaj se v resnici dogaja doma za zaprtimi vrati. In dogaja se lahko veliko, tudi v njih samih, od občutkov manjvrednosti, strahu, sramu do nemoči in vdanosti v usodo. O nasilju v odnosih, o ljubezni, ki boli, smo se pogovarjali tudi s svetovalko Tjašo Hrovat iz Društva za nenasilno komunikacijo.
Kdo so spolni predatorji?
Izraz spolni predator se je pred leti posebej intenzivno začel pojavljati v ameriškem prostoru, predvsem v okviru feminističnega gibanja #MeToo. Čeprav se je nanašal na oblike spolnega nadlegovanja (tudi posilstva) med zvezdnicami, pa strokovnjaki opozarjajo, da izraz pogosto razumemo napačno in predvsem le skozi prizmo dogodkov v Hollywoodu. Spolno predatorstvo po mnenju psihologov in terapevtov vključuje vsakršno vedenje, katerega cilj je spolni odnos, pri čemer je v ospredju igra moči in nadzora. Pri tem gre lahko za skrajne oblike spolnih zlorab in ostalih oblik nadlegovanja ali pa se spolno predatorstvo na subtilnejši način dogaja v partnerskem odnosu. V tem primeru je vse prevečkrat spregledano, saj je žrtev tako spretno zmanipulirana, da ne verjame več svojim občutkom in temu, kar se dogaja okoli nje.
7 oblik intime v partnerskem odnosu
Ljudje smo bitja odnosov in hrepenimo po povezanosti z drugimi. Potrebujemo toplino, ljubezen in zavedanje, da smo nekomu pomembni. Prav zato je intima ključnega pomena za uspešnost naših odnosov, zlasti romantičnih. Čeprav besedo intima pogosto povezujemo le s spolnostjo, v partnerskih odnosih poznamo še druge pomembne vrste intime, ki imajo pomembno vlogo pri občutku povezanosti, razumljenosti, varnosti in ljubljenosti. Bližina, ki jo čutimo z drugo osebo, tako ni le telesna ali čustvena, ampak je lahko tudi duhovna, intelektualna, konfliktna, izkustvena in druga, ki jim običajno posvečamo manj pozornosti.
'Zakaj si to vedno počnem? Kako se mi to lahko vedno dogaja?'
»Zakaj si to vedno počnem? Kako se mi to lahko vedno dogaja?« sta vprašanji, ki si ju najpogosteje zastavljamo takrat, ko se počutimo ujete v ponavljajoče se vzorce, ki vodijo v težave. Čeprav jih morda poskušamo spremeniti, se vedno znova znajdemo v isti zanki. Če se vam to sliši znano, gre morda za samosabotažo, o kateri govorimo takrat, ko nam lastno vedenje prekomerno posega v vsakdanje življenje. Gre za pasivna ali aktivna dejanja, ki nam preprečujejo doseganje ciljev in onemogočajo napredek. Samosabotaža je zelo frustrirajoč vzorec, ki zmanjšuje našo samozavest in nas pusti obtičati na mestu. Čeprav obstaja veliko razlogov zanjo, je najpogostejši prav nizka samopodoba, skupaj z njo pa tudi številni nefunkcionalni vzorci in prepričanja, ki jih nosimo v sebi.
Zato se noseča Meghan Markle ne bo udeležila pogreba
Dobro leto je že minilo odkar sta princ Harry in Meghan Markle spakirala kovčke in zapustila Veliko Britanijo in verjetno nihče ni pričakoval, da bo smrt princa Filipa razlog, zaradi katerega se bo Harry prvič vrnil domov.
HOROSKOP: tehtnice čaka usodno srečanje, raki in ovni bodo polni elana
Pred nami je nov teden in z njim nov tedenski horoskop!
Ali tudi vi v odnosu lovite drobtinice?
Ste že slišali za izraz 'breadcrumbing'? Gre za tako imenovano lovljenje drobtinic oziroma odnos, v katerem sicer ni uradne zaveze, a gre vseeno za močno povezanost, ves čas pa je prisotna možnost, da se lahko nekaj zgodi. "Prva stvar, ki si jo morate zapomniti v zvezi z 'breadcrumbingom', je to, da si ne zaslužite samo drobtinic, ampak si zaslužite ves kos kruha," pojasnjuje Brigita Chuuya, psihoterapevtka in doktorska kandidatka.
Največje ljubezenske lekcije: Vsi odnosi našega življenja
Odnosi nam lahko obogatijo življenje z ljubeznijo, bližino, podporo in toplino – ali pa tudi ne, če smo se v njih izgubili ter postali nesrečni in nezadovoljni. Takrat iščemo pot nazaj, da bi se rešili neznane podobe, ki je nočemo več gledati v ogledalu. V odnosih spoznavamo, kdo pravzaprav smo, kaj si želimo in česa nočemo. A vse to so dragocene izkušnje, če se iz njih tudi česa naučimo. Vedno smo lahko še boljši – in zakaj ne bi bili kar najboljši?
Kakšen je vaš ascedent in kaj o vas razkriva?
Ascendent ali podznak je začetek branja astrološke karte. Na nek način bolj odraža karakter človeka kot samo znamenje, v katerem je nekdo rojen. Znamenje, ki zaznamuje ascendent, daje tisti opis ali karakter človeku ter določa. s katero energijo ali vibracijo posameznik najpogosteje deluje v življenju. Prav tako je pomembno, v katerem znamenju je vladar znamenja in kakšne povezave ima z drugimi planeti. Zelo pomembno vlogo imata vsak planet, ki je ob sami stopinji (rečemo na vrhu) ascendenta, saj predstavlja tudi prvo hišo astrološke karte, ter sama stopinja, ki predstavlja začetek ascendenta. V tokratnem nizu prispevkov pa bomo spoznavali, kako energije kardinalnih, fiksnih in gibljivih znamenj vplivajo na karakter posameznika.
Sprejeti sebe pomeni odpreti se bolj pozitivnim odnosom z drugimi
Občutljivost na kritiko, pretirano jemanje k srcu in nenehno premlevanje o tem, kaj si nekdo misli o nas, so znaki negotovosti in nizke samopodobe. Temu je pridruženo tudi delanje zaključkov, da nas nekdo ne mara ali da nam želi celo škodovati. Vse to pa še bolj okrepi negativne misli o sebi in popači dojemanje resničnosti. A v večini primerov gre le za napačne interpretacije, ob katerih sebe vedno vidimo kot žrtev. Četudi pri sebi opažate, da svojo vrednost iščete v potrditvah drugih, je čas, da začnete delati na svoji samopodobi.
6 razlogov za odnos, ki ne obljublja srečnega konca
Biti v ljubečem in podpornem odnosu je nekaj najlepšega, a le, če je srce na pravem mestu. Včasih nas slepeča zaljubljenost tako hitro povleče v vrtinec razmerja, da se mu enostavno prepustimo in niti dobro ne razmislimo, zakaj sploh smo s to osebo. Smo zares srečni ali gre le za igro hormonov? Se vidimo z njim v daljni prihodnosti? Morda globoko v sebi celo vemo, da je to le začasna zabava, ali pa je posredi celo koristoljubje. Če vas v partnerskem odnosu pogosto mučijo pomisleki, bi morali biti iskreni do sebe in partnerja ter se vprašati – zakaj sem z njim? Ljudje smo si različni in včasih so razlogi za vstop v odnos ali vztrajanje z nekom popolnoma zgrešeni.
34-letni bralec: 'Ko je prišla korona, so se začeli problemi ...'
Brane, pozdravljen. Pred dvema letoma sem spoznal čudovito in enkratno žensko, pri kateri sem ugotovil, da sva si podobna in kompatibilna. Star sem 34 let in sem dobil občutek, da je to partnerica za moje življenje. Ker so v življenju padci in vzponi, in ker pri tem mislim, da se morata partnerja podpirati in ne samo biti skupaj, ko je lepo. Glede na njeno dosti razgibano delo in delovni urnik, ker je v dejavnosti, kjer sama dela. Ker sem bil prvič vesel in srečen, da sem lahko spoznal tako osebo, ki me je dopolnjevala. Živela sva pri njej, ker je bilo pri njej več svobode kot pri meni. Postajal sem drugačen in se prilagajal njej, ker sem hotel. Tako sem na primer zelo sodeloval pri kuhinjskih opravilih, pri čiščenju in pri ostalih stvareh. Motilo me je to, da je vse to bilo normalno za moškega, da počne z njene strani. Pri komunikaciji sem vedno jaz delal na tem, da ko je prišlo do prepira, sem miril situacijo in skušal čim prej rešiti problem. Zaradi njene impulzivnosti in neprimernih besed, predvsem nepremišljenih, sem veliko trpel. Ko se je ohladila, se je delno strinjala, da je pretiravala. Prišla je korona in nastajali so problemi. Pri njenem delu se to ni poznalo, pri meni pa je drugačna slika. Moje delo je zahtevalo, da sem na čakanju do nadaljnjega. Med tem časom sva bila skupaj dosti časa in težave so nastale, ko so jo začele motiti stvari pri meni, kljub temu, da sem vse postoril doma, kolikor se je dalo. Motilo jo je, da sem ležal na kavču in gledal televizijo, da sem premalo delal in da naj si tudi med korono najdem kaj za delati, ker sem ji razlagal, da je to trenutna situacija, na katero jaz osebno težko vplivam. Kljub temu je bila nezadovoljna, da nisem delal več,ker ona želi ustvarjati, ker so to prava leta za ustvarjanje. Kadarkoli ji je bilo težko, sem ji pomagal in ji stal ob strani, čeprav sem dobil občutek, da me včasih zavrača. Prišel je dan, ko je rekla, da rabi čas zase in da ni srečna. Pravi, da kljub situaciji se lahko videvava občasno. Prav tako pove, da ko nima obveznosti in je umirjena, si želi moje bližine. Ne vem več, kaj naj naredim. Meni je tudi težko in sem osamljen. Ali naj jo pustim na miru, ker se bojim, da je to začetek konca, ki ga je predstavila na olepševalen način, da rabi čas zase. Sam pravim, da v slabem in dobrem si morata partnerja vedno pomagati. Res pa, da je tej situaciji še botrovala nesreča bližnjega, ki se je sicer končala srečno. Želim si, da bi bil ob njej, sam pa ne vem, kako bo naprej. Hvala in lep pozdrav!
Naj influencerka meseca je Martina Medved
Influencerka meseca s področja duševnega zdravja in osebne rasti je Martina Medved, ustvarjalka Instagram profila Brlog nasvetov.
Bralec priznal: "Že vrsto let imam razmerje z žensko, zdaj pa ..."
Pozdravljen, Brane! Že vrsto let imam razmerje z žensko, ki je bila, ko sem jo spoznal, v zvezi in prav tako ima otroka s tem možakarjem. S prva sva bila prijatelja, vendar sva se čez čas zaljubila drug v drugega. Na začetku mi je odgovarjalo takšno razmerje. Seks med vikendi in po službi. Brez obveznosti, ona pa je doma vse skupaj prikrivala. Tukaj so še njeni starši, ki živijo v isti hiši. Partner je čez čas za naju izvedel, vendar naju ni mogel spraviti narazen. Vikendi so bili vseeno najini. Sčasoma pa sem si začel želeti nekaj bolj resnega. Ona z družino na morje, jaz pa doma. Zadnji dve leti je šla sicer sama z otrokom, ampak to ni to. Najin dopust pa izgleda tako, da se greva kopat, a ona ob štirih že gleda na uro, ker bo prišla prepozno domov. Ta njen bivši pa izsiljuje, da naj ga izplača in bo odšel. Ženska nima jajc za nov začetek ... Tako nekako, no. Ne vem, kako naj drugače rečem. Pogovor o skupnem življenju ne obrodi sadov. Najbolj me pa boli misel na to, da je pred letom in pol splavila mojega otroka. Ko sem izvedel, da je noseča, je bila za mene najlepša ženska na svetu. Bil sem tako vesel. Rekel sem ji, da nama bo uspelo. Tega občutka ne znam opisati. Prej si otrok nisem nikoli želel. Ne vem ... Ponosen sem bil prvič nase. Ko je naredila splav, sem jo za nekaj časa zamrzil. Resno se razmišljal, da končam to razmerje. Ne vem, kam to vodi. Kot nekakšna odiseja. Brane, daj mi, prosim, nasvet ... Res ne vem, kaj naj naredim. Rad bi delil svojo prihodnost z njo, ker se karakterno res ujemava. Spolno pa zmagava. Hvala in lep pozdrav!
"Vsak dan zvečer mislim nanj, tudi ko sem s partnerjem"
Pozdravljeni! Dolgo že berem vaše članke in končno sem zbrala pogum, da tudi jaz prosim za kakšen koristen nasvet. In sicer je moja zgodba takšna ... Pred leti sem zaljubila v fanta. Bila je otroška oziroma najstniška ljubezen. V vsem mi je bil prvi, a šlo je le za dobivanje nekajkrat na teden. Nikoli nisva bila par, nikoli si nisva izpovedala ljubezni, a se poznava že od otroštva. Imela sva isto družbo, ki je vedela za najine afere, vseeno pa to ni bilo nikoli javno. Sedaj sva odrasla, jaz imam partnerja, s katerim sva si ustvarila življenje, a mi še vedno ne gre iz glave ta prvi. Ko je priložnost, se dobiva in že vse desetletje se pojavljajo isti vzorci pri najinih druženjih. Vsak dan zvečer mislim nanj, tudi ko sem s partnerjem. Tako si želim, da bi si enkrat ustvarila nekaj z njim. Vedno je zavora med nama in nikoli se iskreno ne pogovoriva. Ne morem prek sebe in ne morem povedati, kaj že toliko let čutim do njega. Ne vem, kaj naj si mislim z moške strani. Ali tudi on čuti kaj do mene, glede na to, da se vedno vračava drug k drugemu. Prosim za nasvet, kaj naj naredim, da se ne bom vsak dan spraševala, ali bo kaj na tem. Kaj naj s sedanjim partnerjem, ki že sumi, da ni edini? Vem, da ni opravičila za varanje, ampak ta prvi je zame eden in edini in res ga imam neizmerno rada že vsa leta. Vztrajam v drugem odnosu, ker ne morem čakati nanj, dokler mi ne pove, pri čem sva. Hvala za pojasnilo!