Ključna beseda / Seks v zvezi
Za svojo srečo si odgovorna sama
Ljubezen. Kompleksna reč. Vse si želimo ljubiti in biti ljubljene, zato v odnosih z drugimi poskušamo dati vse od sebe, da bi ti funkcionirali in da bi nam bilo v vsakdanjem življenju lepo. Včasih pa pridemo do točke, ko za odnos z drugo osebo dajemo in žrtvujemo preveč. Preveč svojega časa, svojih sanj, ciljev. Preveč sebe.
Zveza, ki tega ne vsebuje, je obsojena na propad
Partnerja naj bi delila iste moralne vrednote, kot so pravičnost, pripravljenost pomagati, dobrota, razumevanje itd. Ena izmed teh naj bi bila tudi zaupanje, vendar se ga dandanes konstantno krši. Ali smo morda postali družba, kjer zaupanje ni več pomembno? Kaj nam v zvezi pomeni zaupanje? Si ga želimo? Smo pripravljeni uresničiti zaupanje, ki ga nekdo polaga v nas?
Brez resne zveze pri tridesetih letih?
V preteklosti so se poročali in ustvarjali družino že pri dvajsetih letih. Sedaj se nam zdi običajno, da smo do tridesetega leta že v resni zvezi, morda tudi že z družino. Morda smo samski in imamo za seboj že nekaj spodletelih zvez. Kaj pa, če pri tridesetih še nismo imeli resne zveze, temveč zgolj kratke romance? Ali je to sploh mogoče? Ali je morda s tako osebo kaj narobe?
'Za ta sporočila sem izvedela, ko sem mu brskala po telefonu.'
Pozdravljen Brane! Po branju tvoje rubrike sodeč, se nate obračam s precej manjšo težavo od tistih, ki jih vsakodnevno obravnavaš, ki pa meni že nekaj časa, sicer v vedno manjši obliki, pa vendar, povzroča nelagodje. S prvim fantom, ki je osem let starejši, sva skupaj že 3 leta in pol, tik pred začetkom najine zveze in v samem začetku, si je pisal z drugimi dekleti, tudi sporočila, kjer jih sprašuje, če bi bila skupaj itd. Sam je s tovrstnim dopisovanjem dokončno prenehal v prvem mesecu zveze, sama pa sem za ta sporočila izvedela, ko sem mu brskala po telefonu (priznam, precej neumno, a recimo temu začetniške napake, saj je zame to bila prva resna zveza). Skratka, težava se pojavi, ko ta dekleta srečam danes, saj živimo v zelo majhnem mestu. Ponavljam si, da fant z njimi ni imel več nikakršnega kontakta, ker se je sam odločil za to in se mi je v zvezi v popolnosti posvetil, nikoli nobenih sporočil, ni dajal razlogov za ljubosumje itd. Problem imam jaz z videvanjem teh deklet, saj se počutim kot neka tolažilna nagrada v njihovih očeh, čeprav sam z mano nikoli ni ravnal tako, a je teh deklet kar nekaj in njih vseh vrst, če veš kaj mislim. Potrebujem nasvet, da prebrodim to nelagodje.
'Ne vem, kaj si predstavljajo tisti, ki so v zvezah in ki zviška in z aroganco gledajo na samske kot egoistične karieriste'
Dragi Brane, rad napišeš, da imejmo takšna razmerja, kot si jih želimo. Sliši se enostavno in logično. A ni ravno tako. Živimo v majhnem okolju, ki je za nekatere še manjše. Tudi zame. Ja, bolje kot biti z nekom, ki mu ni zaupati, ki te zanemarja ali zlorablja in te s tem čustveno in telesno uničuje, je ponovno se vreči na trg. Odnosi pa niso ali črni ali beli, da bi lahko enostavno rekel: ta je dober in ta je slab. Vedno moramo pogledati celoto, kajti popolnosti pač ni in je noben realen človek ne pričakuje. Če bi bilo tako, bi bili vsi kar naprej sami. Sama sem imela dve zvezi, prvo 9 let in drugo 5 let. V njih nisem več vztrajala ravno zaradi zgornjega pravila, ki ga rad deliš in se strinjam z njim. Če je tako hudo, da pogosto jočeš in noben pogovor, predlog ali kompromis ne pomaga, si na koncu slepe ulice. Trpljenje je hudo in si v neki točki rečeš, mora obstajati nekdo, s komer ne bom doživljal takih bolečin, ki je dostojen, zaupanja vreden in me privlači. Hja, to je nujna objektivna predpostavka ob tej subjektivni, da smo sami gospodar svojih razmerij. Dvakrat sem predolgo reševala razmerje, ker v nasprotju s prepričanjem starejših generacij, vsi ne menjujemo partnerjev kot spodnjih gat in se zavedamo tega, da je za dobro zvezo potreben trud. Ob tem sem se psihično izčrpala, tako da sem se še dolgo po koncu zveze sestavljala. Take stvari niso tako enostavne, kot morda včasih zveni iz tvojih člankov, mogoče tudi zaradi moškega principa, ki je bolj racionalen. Tudi ženske nismo vse enake, jaz zagotovo sodim med bolj čustvene, čuteče, ker vse to doživljam zelo intenzivno. Priti je moralo do skrajnosti, da sem lahko sprejela odločitev, da je poskusiti znova manj slabo kot vztrajati v obstoječem. Pri čemer obstoječe ni bilo samo slabo, logično, saj so bile dobre stvari, ki so me v odnosu toliko let držale. In potem pridemo do tehtanja črnih in belih lastnosti odnosa, pri čemer moraš pri odločitvi vzeti v obzir tudi objektivna dejstva – kdo sploh je še tam zunaj, koliko si že star, ali boš do naslednje zveze še sposoben imeti otroke ... Madona, ni tako lahko in tisti, ki cincajo v zvezah, kjer se ne počutijo čudovito, niso sami mazohisti, ki ne želijo ali znajo poskrbeti za svojo dobrobit! Lahko je reči pusti ga/jo in si najdi koga bolj primernega. Iti v iskanje koga bolj primernega v našem miniaturnem bazenčku pomeni veliko tveganje, da boš našel le še koga manj primernega ali pa koga primernega, ki ti ni mentalno in seksualno privlačen! Tega ne srečam, ne najdem že nekaj let! Terja veliiiko poguma, da izpustiš, kar imaš, ne glede na to, da ob tem trpiš. In potem se začne zgodba stereotipov o samskih. Ne vem, kaj si predstavljajo tisti, ki so v zvezah in ki zviška in z aroganco gledajo na samske kot egoistične karieriste, ki si ne želijo otrok, ali ti postrežejo z modrostmi, da si mogoče preveč izbirčen, nepripravljen reševati odnose in podobno. Povej mi, Brane, kako naj v tem svetu človek živi po načelu "imejmo takšne odnose, kot si jih želimo“?
Kako lahek plen ste?
Se tudi ve sprašujete, kakšno predstavo dobijo moški o vas, medtem ko vas osvajajo? V pomoč vam je lahko nekaj opisov posameznih tipov žensk, ki se šarmerjem zdijo izredno lahek plen. Če se najdete v katerem od opisov, vam pri navezovanju stikov in iskanju tistega pravega svetujemo, da ste še posebej previdne.
Izpoved 40-letne Slovenke: 'Zdaj imam 3 ljubimce, s katerimi se dobim skoraj vsak teden'
Dragi Brane! Zanima me, ali misliš, da je to, kar počnem, normalno. Malo predzgodovine. Tam pri dvajsetih sem začela dolgoletno zvezo z vrstnikom, s katerim sem ostala dobrih sedem let. Iz leta v leto je več pil in postal čisto pravi alkoholik. Nikoli ni bil agresiven, a ena od posledic njegovega pitja je bila vse večja suša v postelji. Na koncu sva seksala samo še enkrat, dvakrat na mesec. Samozadovoljevala sem se vsak dan. Kakšne dni tudi večkrat na dan. Po več hitro propadlih razmerjih z vrstniki, ki so neverjetno hitro popustili v postelji, v kateri je bilo moje doseganje orgazmov vedno podobno srečelovu, in zreducirali seks na enkrat na teden, sem malo po tridesetem spoznala več kot dvajset let starejšega ločenca, ki je bil zame pravo odkritje. Seks je bil kar naprej na meniju. Zvečer in zjutraj, ob koncu tedna pa tudi večkrat čez dan. Seksala sva najmanj desetkrat na teden. Vedno je poskrbel za to, da je najprej prišlo meni. Tudi sicer me je razvajal. Zapustil me je nekaj tednov po tistem, ko sem prvič rekla, da si želim otroka z njim. Ker sem si ga res. Zdaj pa prehajam k morebitnemu problemu. Po njem še nisem imela zveze z moškim, ki bi me seksualno dovolj zadovoljil. Zdaj sem v tretji približno triletni zvezi. Med prvo sem imela enega stalnega ljubimca in nekaj občasnih. Med drugo sem redno seksala z dvema ljubimcema, ki sem ju ohranila tudi, ko sem začela sedanjo zvezo. In jima čez čas dodala še enega, tako da imam zdaj tri ljubimce, s katerimi se dobim skoraj vsak teden. Vsi so poročeni. Menda srečno, saj se nikoli ne pritožujejo čez žene. Moj tedenski rekord seksa z njimi in mojim stalnim partnerjem je 21-krat. Ponavadi pa z njimi seksam od sedemkrat do desetkrat na teden. Po organizacijski in čustveni strani nimam problemov s tem. Vsi trije ljubimci so zelo v redu in pozorni moški. Vsak me ljubi na malo drugačen način in z vsemi uživam in se jim znam prilagoditi že po prvem objemu. Vsak čas bom imela štirideset let. Toliko kot moj stalni partner zadnjih približno treh let, ki je začel namigovati na poroko. Sprašuje me tudi, ali si želim otrok z njim in me spominja na to, da bova kmalu, kot se je izrazil, prestara za otroke. Kaj naj naredim? Želim si otroka in poroke, vendar postanem panična ob misli, da bom seksala samo že z njim in da bom spet nesrečna zaradi nepotešenosti. Sem sploh normalna? Je to, kar počnem, normalno? Pomagaj, prosim. Nimfomanka (morda).
Do kod se partnerju prilagajati in kje potegniti črto?
V vsaki zvezi se je treba prilagajati partnerju. Razlog se skriva v tem, da smo si ljudje različni, imamo različne osebnosti, želje in navade. En partner ima lahko bolj mirno osebnost, drugi bolj živahno. En partner si morda želi potovati, drugi želi ostati doma. En partner je morebiti kadilec, drugi je nekadilec. Vse to so potencialni viri konfliktov, če ni medsebojnega prilagajanja. Ključno vprašanje je, do kod se partnerju prilagajati in kje potegniti črto.
Izpoved bralke: Imel je ženo in ona fanta, a ju to ni ustavilo
Živjo, Brane. Imam težavo, oziroma dve ali pa kar tri. S fantom sem v zvezi že 4 leta in od tega skupaj živiva že tri. Do sedaj je bilo vse lepo in prav. Iskrice, metuljčki, saj veš, ljubezen. Moram pa še omeniti, da je to moj prvi resen fant. Sicer je starejši za 8 let, kar me pa nikoli ni motilo. Ampak sem se vedno spraševala, kako bi bilo, če bi bila še z drugimi fanti, saj je on, kot sem rekla, prvi. Dokler mi ni glave popolnoma zmešal nov sodelavec v službi. Totalno postaven in seksi. Ja, priznam, bil mi je noro všeč. Ampak imel je ženo in jaz fanta. Vendar sva se iz dneva v dan bolj razumela, hodila na kavo in se smejala raznim šalam. Enkrat pa sem dobila sporočilo od njega. Naj se oglasim v njegovi pisarni, ko bodo vsi odšli. In se tudi sem. Tisti večer je sledil poljub in kasneje še veliko več. V njegovi pisarni, avtu, kjerkoli. To se nadaljuje še danes, vendar bolj poredko. Traja pa vse skupaj že pol leta. Iskrica doma je izginila, ja vem, lahko bi ga zapustila, vendar ne morem. Kasneje se tu pojavi še en fant super postaven policist in zgodi se ista zgodba. Čeprav je fant zanj izvedel, sva še vedno skupaj. Ker sem si rekla, da tega ne bom ponovila več. Vendar sem pred kratkim spoznala še enega fanta, s katerim se super ujameva, vendar sem mu povedala, da imam fanta. Ne vem, kaj naj naredim. Vedno razmišljam, kako bi bilo, če bi bila samska, ali s kom drugim v zvezi. Sem sploh tega zmožna, biti s samo enim moškim? Po eni strani si želim družine, po drugi pa samskega svobodnega življenja. Upam, da bi boš znal svetovati. Lp, neodločena.
Kaj narediti, če vas je prevaral?
Prevara spada med najbolj boleče življenjske dogodke in pošteno zamaje zaupanje v nasprotni spol. Ne glede na to, kako za prevaro izvemo, je ta vedno povezana z izjemno stisko, ki se ji pridruži nešteto vprašanj, med katerimi najbolj kriči beseda ’zakaj’? Za trenutek izgubimo tla pod nogami, takoj zatem pa se že pojavi vprašanje: odpustiti ali oditi? Te stvari niso nikoli enostavne in včasih pavšalni odgovor prijateljev, da te ni vreden, enostavno ni dovolj. Odnose drugih je vedno lažje gledati od zunaj, vse pa se spremeni, ko smo sami del tega. Razkrili smo nekaj napačnih prepričanj, ki veljajo za varanje in odpuščanje.
'Kako lahko pričakujemo pozitivno življenje, če nenehno le jamramo?'
"Naš čas je omejen. Ne bomo živeli večno. To ni generalka. To je naš prvi in zadnji 'poskus', zato ga moramo že zdaj izkoristiti najboljše kot lahko," pravi knjižna avtorica Stasha in dodaja, da je ena izmed sestavin za čarobno življenje po njenem mnenju ta, da v življenju počnemo to kar nas veseli. "Izpolni si svoje največje želje. Ceni kar imaš, kogar imaš in bodi hvaležen za to. Zavedaj se, da odkritost prihrani čas vsem."
Kaj je v resnici ljubezen?
Ljubezen je izredno močno čustvo, zaradi nje so se celo sprožile vojne. Ljubezen je navdih za številne umetnike, najlepše pesmi, filmi in knjige so polne ljubezenskih čustev. Ljubezen nam lahko prinese veliko sreče, a tudi ogromno bolečine, zato je pogovor o njej lahko za marsikoga zelo občutljiv. Katere vrste ljubezni obstajajo? Kaj pomeni ljubiti? Kako ohraniti vero v ljubezen, če smo bili prizadeti?
Do katere mere morate prenašati ljubosumje v zvezi?
Se tudi vam zgodi, da pridete iz službe kasneje in vas partner zaslišuje, kje vse ste bili? Morda želite na zabavo s prijatelji, pa vam partner to prepove? Ali pa zgrešite partnerjev telefonski klic, on pa posledično kriči na vas, s kom ste bili? Ste se kdaj vprašali, ali je to normalno vedenje v zvezi? Do katere mere morate prenašati ljubosumje v zvezi? Do katere mere se omejiti pri druženju s prijatelji, da se prilagodimo partnerju?
Obupan bralec: Ljudje so začeli govoriti marsikaj, večinoma laži, tudi o meni
Pozdravljen, Brane. Imam težave v zvezi, ki je še zelo sveža. S partnerko se poznava že 8 let. Na začetku sva uživala v seksu, to trajalo je 3 leta, vendar ni bilo resno. Potem sva oba našla vsak svojega partnerja ter prekinila vezo. Trajalo je 5 let. Med tem časom sva hrepenela drug po drugem, prišel je en dan za vikend pred 8 meseci, ko sva se srečala. Takoj je padla iskrica, po enournem pogovoru sva se poljubila. Ugotovila sva, da sva se imela rada že nekaj časa ter si želela drug drugega. V naslednjih 6 mesecih sva se dobivala, se pogovarjala in prišla do zaključka, da zapustiva vsak svojega partnerja in končno po tolikih letih prideva skupaj za večno. To sva tudi naredila. V mojem primeru ni bilo tako težko, ker se z bivšo nisva razumela in sva se dogovorila za razhod. V njenem primeru je bilo to bolj težko, ker sta bila v redu. Potem je bilo vse super, zaljubljenost, seks, naklonjenost, šla sva na morje. Ko sva se pa vrnila z morja, so nastali problemi. Ona dela z bivšim fantom, ljudje so začeli govoriti marsikaj, večinoma laži, tudi o meni. Njo je to zelo prizadelo, začela se je umikati od mene. Govori mi, da ima polno glavo, da se ji je vsega nabralo ter da hoče nekaj časa zase, da se to umiri in pozabi. Imela sva tudi pogovor in mi je rekla, da me še vedno ima rada in si želi isto vse kot prej, vendar ko bo vse v redu. Ampak mene skrbi ta njeni bivši, ker skupaj delata v službi, da je to v bistvu tako zaradi njega, ker še mogoče nekaj čuti do njega, čeprav to zanika, obenem pa ne pove nobene slabe stvari o njem, ter noče, da bi še bilo to zelo javno. Sva pa oba osebi, ki naju v najinem okolišu, ki ni majhen, večina ljudi pozna. Kaj mi svetujete, Brane? Ali je še kaj upanja? Naj vztrajam? Jaz jo ljubim in si jo zelo želim, to tudi ona ve. Hvala za odgovor!
'Znašla sem se v situaciji, v kateri ogromno prejokam ...'
Brane, živijo! Znašla sem se v situaciji, v kateri ogromno prejokam in se počutim nesrečno. Bom kar povedala svojo zgodbo. S svojim nekdanjim fantom sem bila v razmerju leto in pol. Razšla sva se, ker sem ga imela preveč rada in bila preveč posesivna. Naj obrazložim: fant veliko dela v tuijini, veliko je odsoten, včasih tudi po tri tedne. Leto in pol sem ga zvesto čakala. Seveda sem zaradi njegove službene odsotnosti z njim želela preživeti vsaj konce tedna. Po letu zveze pa se je spomnil, da potrebuje en dan v tednu zase, torej soboto. Seveda se s tem nisem strinjala, saj sem želela biti vsaj konec tedna v njegovi družbi. Veliko sva se prepirala okoli tega, nato pa me je pustil, saj je rekel, da sem zanj preveč posesivna. Kakšen mesec že nisva bila več skupaj, nato pa sva se srečala v enem izmed okoliških lokalov. Vedno je gledal v mojo smer, ko pa sem odhajala, me je pogledal in se mi nasmejal. Jaz, trapa, sem mu že takoj naslednje jutro pisala na Facebook. Še isti dan sva se dobila, seksala in rekel mi je, da si ponovno želi poskusiti biti v zvezi z menoj. Seveda sem se takoj strinjala. Od tega je minil kakšen mesec, ampak stvari se mi zdijo zelo čudne. Vidiva se enkrat na teden, največ dvakrat. Ta srečanja pa delujejo bolj kot srečanja prijateljev z ugodnostmi. Seksava, nato on zadovolji mene, se zapeljeva še en krog z avtom, se malo pogovoriva in je to to. Zelo čudno pa se mi zdi, ker mi ne odpisuje redno. Ponavadi se javi samo zvečer, večrat sem mu na res lep način povedala, da mi to ni všeč, da me tako zapostavlja, pa sem dobila odgovor, da naj pripišem sama sebi, saj sem jaz tista, ki sem uničila najino zvezo. In sem mislila, da ima prav. Zdaj pa je odšel na morje z mamo in očetom. Še vedno pozablja name in mi ne piše redno oziroma mi napiše samo par sporočil na dan (10 na dan). Seveda se meni to ne zdi prav in sem mu to tudi omenila. Takoj je pobesnel in mi napisal, naj neham biti obsedena z njim, da želim imeti nadzor nad njim in da sem posesivna. Takoj sem planila v jok, saj se mi zdi, da se mi vsakič, ko reče, da me ima rad, zlaže. Zakaj mora lagati o svojih čustvih? Ali ne bi bilo bolj enostavno, če bi mi rekel, da ga ne zanimam več? Brane, ogromno bi mi pomenilo, da dobim kakšen tvoj nasvet, saj sem trenutno izgubljena in ne vem, kaj naj naredim.
Kim Kardashian: Vse se je začelo z vročim posnetkom ...
Verjetno ni človeka na tem planetu, ki ne bi že vsaj enkrat slišal za Kim Kardashian. Zdi se, da je bila ta resničnostna zvezdnica, podjetnica in po novem tudi bodoča pravnica, poslana na ta svet, da podira mejnike slave in medijske prepoznavnosti. Danes jo vsi poznajo po vedno skrbno dodelanem videzu, prelestnih oblinah in lastnem resničnostnem šovu, le malokdo pa ve, kdo je bila Kim Kardashian, preden je postala zanimiva paparacem in tabloidom.
Primeri, v katerih bi morali končati zvezo
Vsak dan videvamo mnogo na videz srečnih parov. Navzven živijo srečno življenje, v njih pa narašča občutek slabe volje. Okoliščine so se spremenile, partner se je spremenil, sami so se spremenili. Zveza jim ne prinaša več veselja, a hkrati so navajeni partnerja in se bojijo poskusiti nekaj novega. Mnogo ljudi se sooča z vprašanjem, ali ostati v taki zvezi ali ne. Nas naš partner še osrečuje ali ostajamo z njim zgolj iz navade?
Zakaj mu je druga bolj všeč kot jaz?
Verjetno se je že vsakdo spopadel z okoliščinami, da je bila našemu potencialnemu partnerju ali morda celo partnerju druga oseba bolj všeč kot mi. Pri tem se praviloma vprašamo, zakaj mu mi nismo dovolj všeč, zakaj se, če bi lahko imel nas, odloči za nekoga drugega.
Bralka iskreno: Z njim bom skočila v posteljo že zato, ker mi manjka seksa
Živijo, Brane. Ne bom dolgovezila. 23 let imam in sem že štiri leta v zvezi z nekaj let starejšim fantom, ki je vse bolj dolgočasen. To sem ugotovila kmalu po tem, ko sva lani ob tem času začela živeti skupaj. Nikamor se mu ne gre, doma ne naredi ničesar, ob večerih je naliman na kavč in ure in ure bulji v televizijo, od športa do kriminalk. Odkar živiva skupaj, seksava manj, kot sva prej. Priznam, da sem privolila v to, da zaživiva skupaj, ker sem želela, da bi imela seks vedno na dosegu roke (upam, da veš, kaj mislim), ne pa samo dvakat, trikrat na teden ob večerih. Zanj se mi zdi, da ga je skupno življenje bolj zanimalo zaradi udobja in ker zasluži precej manj kot jaz. Zaradi vsega skupaj me vedno bolj mika veliko starejši nesrečno poročen sodelavec, ki se že več mesecev smuka okrog mene. Če bo to domače stanje trajalo še nekaj časa, bom po mojem skočila z njim v posteljo že zato, ker mi manjka seksa. Če sem zelo iskrena, tudi takrat, ko seksava s fantom, to ni več to. Nič več se ne trudi, predigra je vse krajša, ukinil je oralni seks … Svetuj mi, prosim. In imej se lepše kot jaz. MM
Vsaka druga Slovenka je od dopolnjenega 15. leta starosti doživela eno od oblik nasilja
25. november je mednarodni dan boja proti nasilju nad dekleti in ženskami. Na ta dan se vrstijo pozivi k takojšnjemu končanju tovrstnega nasilja, ki sodi med najhujše kršitve človekovih pravic, nanj pa bi morali opozarjati tudi preostalih 364 dni v letu.
35-letno Ljubljančanko zasledoval moški, ki ga je spoznala na spletu
Spoznavanje novih ljudi, tudi potencialnih partnerjev, se je z razvojem tehnologije v veliki meri preselilo na splet. Portali za zmenke so rasli kot gobe po dežju, z njimi pa so na plan prišli tudi vsi tisti ’čudaki’, ki so običajno pogumni samo za svojim anonimnim profilom. Pogovarjali smo se z dekletom, ki ima za seboj grozljivo izkušnjo, zato opozarja: »Pri spoznavanju partnerjev preko spleta je potrebna previdnost, saj nikoli ne veš, kdo se skriva zadaj.«
5 načinov, kako izražamo ljubezen
Ljudje smo si v mnogih pogledih zelo različni, med drugim tudi kako prejemamo in izražamo svojo ljubezen do ljudi. To lahko storimo na nešteto različnih načinov, ki jih lahko združimo v 5 glavnih skupin. Pomembno je, da se zavedamo, na kakšen način izkazujemo ljubezen, predvsem pa na kakšen način jo želimo prejeti. V zvezi je bistveno, da ugotovimo tudi kako naš partner želi prejemati ljubezen, kajti v tem primeru mu te lahko ponudimo v izobilju. Po vsej verjetnosti ne spadate zgolj v eno izmed petih skupin, ampak zagotovo pa ena prevladuje.
Ali je sploh smiselno vztrajati v takšni zvezi?
Pozdravljen, Brane! Prosila bi te za pomoč oz. za tvoj nasvet. S partnerjem sva že dobri dve leti v zvezi. Jaz sem stara 37 let, on pa 44. Oba imava iz prejšnjih zvez otroka, stara 17 let. Sicer se vsi zelo dobro razumemo in funkcioniramo, moti me le to, da živimo 100 km narazen in se videvamo ob vikendih in včasih kakšen dan med tednom. Ko omenim skupno življenje, pravi, da to trenutno ni izvedljivo. Po eni strani je to res zaradi službe in šole otrok. Ko omenim poroko, pravi, da to ni zanj. Še en otrok tudi ne, ker je 'kao' prestar. Zelo ga imam rada, a vsi ti njegovo argumenti se mi ne zdijo tehtni. Oba sva dovolj stara in ogromno sva doživela. Ne vidim razloga, zakaj ne bi. Potem je tukaj še en velik problem – seks. Meni se ne zdi normalno, da dva seksata enkrat na mesec. V pogovoru mi je rekle, da ni sproščen, ker nikoli nisva sama, in takšne nesmiselne izgovore. Ne vem, če je smiselno sploh vztrajati v takšni zvezi. Jaz hrepenim po normalnem življenju, za katerega mislim, da ga z njim ne bom nikoli imela. Njemu očitno ustreza takšen način funkcioniranja zveze. Nimam občutka, da me vara, čeprav za dobrega moškega ne bi dala roke v ogenj. Prosim za tvoj nasvet, kako naprej.
7 tipov moških, od katerih bežite stran
So moški, s katerimi se zdi vse tako enostavno in v partnerskem odnosu predstavljajo varen pristan. So pa tudi takšni, ki so skupek vsega, česar si ženska res ne želi – črnogledi negativci, mamini sinčki, večni otroci, šovinisti in čustveno otopeli posamezniki. Življenje z njimi je izjemno naporno, saj vam ne morejo dati tistega, kar v partnerski zvezi potrebujete – varnosti, ljubljenosti, navdiha in vzajemne rasti.
Ostanite samske, dokler ne ...
"Upam si trditi, da večina žensk v teh letih ni samska, ker si tako želijo, ampak ker enostavno še niso spoznale pravega partnerja. Ženske nad 30. letom nismo več naivne najstnice, ki smo bile očarane, če nam je moški izkazal že najmanjšo pozornost," meni Ana Čertanec. In prav ima. Nikoli se ne bi smeli spustiti v zvezo z nekom samo zato, ker se bojimo biti sami ali ker to od nas pričakuje družba. Ostanite samske, dokler ne ...
Pismo bralke: 'Samo sebe sem obtoževala, da se je to zgodilo'
V uredništvo smo prejeli zgodbo bralke, ki je bila tako kot marsikatera druga ženska prevarana. Večkrat. A je na koncu kljub vsemu v sebi našla moč, da odide, da v življenju poišče srečo in nekoga, ki jo bo ljubil tako, kot si zasluži. Njeno pismo si preberite v nadaljevanju ...
Zgodba bralke: Njuna ljubezen je kot iz filma, a zanjo nihče ne ve
Pozdravljena, stara sem 27 let, s fantom pa sva 'skupaj' že 8 let, če temu lahko rečem skupaj. Počneva skupaj vse, tako kot to počnejo vsi pari. Priznam, da je to ljubezen iz prave filmske romantične drame. Problem je samo to, da uradno v zvezi nisva bila nikoli, tudi drugi za naju uradno ne vedo. Vsakič, ko omenim to temo, se razjezi in pravi, da bo v zvezi, ko bo sam pripravljen. Vem, da me ima rad in ne rabim niti opisovati, saj take ljubezni ne moraš pretvarjati. Zelo rada bi bila z njim in ko sem bila mlajša, mi takšna 'nezveza' ni predstavljala težav, zdaj pa mislim, da je čas za resnejše stvari. Mogoče sem trapasta tudi sama, ampak ljubezen ne pozna meja. Rada bi bila z njim do konca življenja, ampak očitno je čas, da ga pustim v njegovem 'samskem' življenju, kar pa res boli in se s tem težko sprijaznim, sploh ker vem, da je taka ljubezen zelo redka.
Kako vemo ali smo sprejele pravo odločitev?
Priložnosti, odločitve, obžalovanja. Mislim, da se vsi ljudje na določeni točki v življenju ukvarjamo z vprašanjem, zakaj nismo sprejeli drugačne odločitve. Zakaj smo ravnali tako, kot smo, in ne drugače? Zakaj nismo sprejeli ponudbe za službo, zakaj nismo sprejeli povabila neznanca na pijačo, zakaj smo se odločili za vztrajanje pri obstoječi zvezi, namesto poizkusili nekaj novega? Odgovor je – ker se nam je takrat to zdelo najbolj primerno.
Takšno je spolno življenje 45-letnikov
Znanstveniki že desetletja preučujejo, kakšno je spolno življenje v različnih življenjskih obdobjih. V nedavni raziskavi so se osredotočili na moške v srednjih štiridesetih letih, kar so ugotovili, pa vas bo presenetilo.
'Izvedela sem, da je hotel spati z mojo sestro in s sosedo'
Pozdravljen g. Brane. Stara sem 24 let, moj fant je iste starosti. Na vas se obračam, ker ne vem, kako naprej. Imava hčerko staro 1 leto, sicer pa sva skupaj 7 let in res nočem zavreči najinega skupnega življenja, a sem resnično obupana. Pred nosečnostjo nisva imela nikakršnih problemom, edino kar ga je motilo, je bila moja družina. Ta namreč ni tako popolna kot njegova (njegove besede). Ko se nama je rodila hčerka, sem bila presrečna, a me je ta sreča hitro minila, saj sem na njegovem računalniku našla mpo, v kateri so bile gole ženske. To me ni tak motilo, sam vem, da rada gleda takšne stvari, motilo me je edino to, ker v v Photoshopu spremenil obrate ženske, in sicer v obraze mojih sester, moje najboljše prijateljice in sodelavk. Nisem vedela kaj bi in sem mu naslednji dan povedala, da sem našla mapo, ki jo je imel na ozadju zaslona. Rekel mi je, da sem butasta in pretirano ljubosumna, ampak je to razumljivo, ker sem pravkar rodila. To sem nekako pozabila in nisem sploh več hotela biti na njegovem računalniku, saj me je bilo strah, da bom spet odkrila kaj podobnega. Pred kakšnim mesecem sem izvedela, da je hotel seksat z mojo mlajšo sestro in sosedo. Vprašala sem ga, zakaj in kdaj se je to zgodilo, rekel mi je samo, da sem trčena in da ne vem kaj govorim, in da se ne smem več pogovarjati z družino, saj mi samo "filajo" glavo. Pred parimi dnevi je bila moja sestra na obisku in sem slučajno slišala, kako se ji je opravičeval in da naj ne pove meni, da sta se pogovarjala o seksu pred tremi leti. Seveda sem bila šokirana, saj mi je vedno govoril, da se samo lažejo, še bolj pa sem bila začudena, ko sem vstopila v sobo, da razščistimo zadeve in sem videla, kako sta bila objeta v postelji. O tem sploh nisem hotela več govoriti, saj vem, da bi me spet napadel. Od njega pa ves čas poslušam, kako ga 100% varam, saj se pogovarjam z ljudmi nasprotnega spola preko igric. Motiti ga je začelo čisto vse, ko pa jaz kdaj omenim, da mi ni všeč, da igra toliko igric. Vsaj tista 2 dneva, ko ima prosti dan, bi šla ven in da se malo poigra z otrokom, da lahko v miru naredim vsaj eno kosilo, je pa vse narobe in sem samo tečna. Vmes sva hotela it narazen, saj ne zmorem več. Za čisto vse sem sama in še njega poslušam, kako mi nabija vsak dan, kako ga varam in njegovo preverjanje po celem telefonu (gesla tako ima od čisto vsega, saj mi je rekel, da edino na tak način mi lahko zaupa). Ko so njegovi starši izvedeli, da hočem it stran, so mi grozili, da otroka nebom več videla in da sem nesposobna mama. Najbolj me boli, ker je on samo gledal in užival v tem, ker ve, da za najinega otroka naredim vse na svetu. Upala sem, da bo kaj drugače zato sem popustila in ostala tu. Ampak do sedaj je šlo še vse na slabše, saj sem zvedela o svoji sestri za sosedo pa še kar ne vem če je res, on seveda vztrajno zanika ampak soseda trdi, da sta spala skupaj. Ne vem več kaj naj naredim, saj sem od družine oddaljena 400 km in tukaj nimam nikogar, ki bi mu lahko zaupala, saj ne smem hoditi ven zaradi tega, ker po njegovem ga lahko prevaram na vsakem koraku. Blizu nas živijo njegovi starši in vsakič, ko se kregava izpadem jaz najslabša oseba, saj se po njihovem ne trudim kot vsaka normalna ženska in zahtevam preveč od njega (zahtevam samo to, da se malo poigra z otrokom in da mi kdaj pa kdaj odnese smeti ven). Nočem izgubiti otroka samo zaradi tega, ker sem jaz popolnoma nesrečna z njem, saj ni več isti človek kot prej predno sva dobila otroka, nočem pa tudi, da je moja hčerkica brez očeta, saj je sam rekel, da če grem, za njega najna hčerka ne obstaja več. Lepo vas prosim za kakšen nasvet, saj res ne zmorem več. Se mogoče res premalo trudim in preveč zahtevam od njega? Lp Obupanka