Ključna beseda / Seks
Najprej se moramo imeti dovolj radi, da ne bomo sprejemali odločitev proti sebi
Vsi smo nekoč sanjali, in ko nam je bilo najbolj hudo, smo se še toliko bolj oklepali svojih predstav, ki smo jih tako pridno gradili čez svoje otroštvo. Pri nas bo drugače, smo si vztrajno govorili in mislili, da bomo tako enostavno pobegnili pred vso bolečino in vzorci, s katerimi smo odraščali. In zdaj smo odrasli, a smo prehitro ugotovili, da jim ne moremo povsem ubežati, saj jih obujamo v svojih globljih odnosih, v katerih prehitro oprostimo in pozabimo vse, kar bi nas moralo opomniti, da si tega pravzaprav ne želimo več.
Česa se lahko naučimo iz svojih napak?
Napake so del našega življenja in hočemo ali nočemo – ne moremo se jim povsem izogniti. A ni nujno, da so samo vir naše žalosti in razočaranja, saj predstavljajo izjemno zakladnico bogatih izkušenj. Iz njih se lahko ogromno naučimo, če bomo le sprejeli lekcije, ki nam jih dajejo in jih uporabili kot odskočno desko za boljši jutri.
Zvezdnica zaradi svojega videza nerazpoznavna
Cara Delevingne je lani praznovala 30 let, svojo prvo izkušnjo z modnim svetom pa je imela že pri 10 letih. Kljub temu ji večkrat ni bilo lahko.
To so znaki, da je čas, da ga izpustite
Že v naši naravi je, da iščemo svojo drugo polovico, nekoga, ki bi nas imel rad in s katerim bi si lahko zgradili odnos, kot si ga želimo. Toda na tem mestu velja poudariti, da se naše želje včasih lahko močno razlikujejo, kar pomeni, da imamo tudi različne interpretacije ljubezni. In čeprav je povsem naravno, da se v vsakem razmerju pojavljajo vzponi in padci, je lahko slednjih enostavno preveč, da bi bilo vredno odnos še nadaljevati.
Mnogi bi se takšnih zob sramovali, on pa je nanje ponosen
Johnny Depp zadnje dni ponovno polni naslovnice svetovnih medijev, razlog za to pa ni le njegov novi film, ampak tudi njegov ne preveč bel nasmeh.
Tinka: 'Ali imajo vsi moški takšne nenavadne fetiše?'
Pozdravljen, Brane! Pohvale tvoji rubriki oziroma odgovorom, mislim, da so zelo dobri. Zanima me tvoje mnenje o moškem fetišu oziroma želji, da ženska med seksom lula. To je menda zlati tuš, če imam prav. Ali imajo vsi moški take nenavadne fetiše oziroma želje in zakaj bi si nekdo želel kaj takega? Nisem še nič zasledila, da bi kaj pisal o fetiših. Sama ne vem, kaj si naj mislim o tem. Vedno sem imela smolo pri moških, saj sem izbrala take, ki so imeli probleme sami s seboj. Tako sem večino življenja preživela sama in sedaj sem že več let brez seksa. V zrelih letih, malo pred abrahamovskimi, se mi je nenadoma zazdelo, da nekaj zamujam. Razmišljala sem, da bi našla nekoga za občasne posteljne radosti. Na spletu sem navezala stike z bežnim znancem, deset let starejšim in s kar pestro preteklostjo, ki me privlači. Med pogovorom z njim sem odkrila to njegovo željo, ki me je kar prestrašila, zato sem ga dala na hladno. Ne vem, ali sem se prav odločila, to me bega, ker v osamljenih nočeh mi je včasih dolgčas po moških rokah. Kaj misliš ti o moji odločitvi? Po drugi strani pa razmišljam, da bi mogoče rabila nekoga, ki zna zadevo vzeti v svoje roke, saj sem z nekdanjimi imela samo klasični seks in imam zelo malo izkušenj z moškimi. In kako naj se obnaša v postelji ženska po večletni pavzi, da ne bo moškega popolnoma razočarala? Ali je izkušenim moškim pomembna izkušenost ženske? Hvala za odgovore na moja vprašanja. Tinka
Libido človeka potrebuje različne pogoje, da deluje
Seksualnost ima pomembno vlogo v našem življenju, saj skozi njo izražamo tudi sebe, svoje preference in želje. Na to, kako bomo doživljali spolnost, pa lahko vpliva ogromno stvari: od naših bioloških danosti, izkušenj, družine, vrednot in prepričanj do družbe, v kateri živimo. Spolnost ima torej takšen pomen, kot ji ga dajemo mi sami. Naša seksualnost pa se nenehno spreminja, z njo se spreminjajo tudi naši odnosi in njihova dinamika.
Ambivalentni stil navezanosti lahko močno zaznamuje naše življenje
Najzgodnejši odnosi, ki jih doživljamo v svojem ranem otroštvu, nas močno zaznamujejo in vplivajo tudi na to, kakšen stil navezanosti bomo pridobili. Slednji nas spremlja še pozneje v življenju in se kaže v odnosih, ki jih vzpostavljamo z drugimi. Eden takih je tudi ambivalentni stil navezanosti, ki vključuje hrepenenje po bližini in globoko zasidran strah pred zapuščenostjo. O tem smo se pogovarjali tudi s terapevtko Aleksandro Klopčič.
Kako prepoznati osebo, ki je čustveno nedostopna?
Čustvena razpoložljivost opisuje sposobnost ohranjanja čustvenih vezi v odnosih in ker je skoraj nemogoče imeti zdrav odnos brez čustvene povezanosti, so čustveno nedostopnim ljudem odnosi običajno velik izziv. Namesto tega raje ohranjajo distanco, skačejo iz ene zveze v drugo, njihovi odnosi pa so površinski.
Kaj je 'trauma dumping'?
Odlaganje travme ali 'trauma dumping' je definirano kot prenašanje travmatičnih izkušenj na druge brez opozorila ali povabila. Do tega lahko pride, ker nekdo išče potrditev, pozornost ali sočutje.
Dvojček: značaj, ljubezen in življenje
Osebe, rojene med 22. majem in 21. junijem, so po horoskopu dvojčki. Pravi dvojček si želi doživetij, zato potrebuje okrog sebe družbo, prijatelje in zveze. Spada med bolj odprte ljudi, saj nihče ne najde stika s sočlovekom bolje kot on.
8 značilnosti žensk, ki so bile prevarane
Strokovnjaki so razkrili osem značilnosti žensk, ki so bile v preteklih razmerjih prevarane. Že, če se vam je to zgodilo zgolj enkrat, se boste morda prepoznale v naslednjih stavkih ...
V razmerju ne smemo pozabiti nase
Priznajmo si, da ob hitrem in zahtevnem življenjskem tempu, ki ga narekuje sodobni čas, pogosto pozabljamo nase. A nase lahko pozabimo tudi v razmerju, ko naš svet, od želja, hobijev, počutja do potreb, postane manj pomemben od našega partnerja. Vsi vemo, kako pomembna je komunikacija v odnosu, toda včasih ne znamo najbolje komunicirati niti tako preprostih stvari, kot so, kaj potrebujemo, kaj si želimo in kako se zares počutimo.
Pred leti se je ločila od moža, potem pa spoznala 15 let starejšega
Pozdravljen, Brane. Živim žalostno ljubezensko realnost. Vedno so fantje gledali za mano, vedno sem imela kup oboževalcev in nikoli nisem bila nesrečno zaljubljena. Tudi sedaj mi moških, ki bi me občudovali, ne manjka in mi je včasih prav zoprno. Pred 12 leti sva se spoznala in zaljubila, ko sem bila še poročena. Pred svetom se nikoli nisva kazala kot par, saj sva se bala, kaj bodo rekli ljudje. Pred leti sem se ločila od moža in od takrat bi lahko bila za vedno srečno skupaj. Ko sva skupaj, sva kot rit in srajca, nerazdružljiva, oba rada športava in zdravo živiva, veliko se presmejeva, rada sva v naravi, oba imava rada poglobljene pogovore, duhovnost, eden drugega takoj začutiva in pogosto imava že iste misli, kot da sva telepatsko povezana. V vsem tako zelo ujemajoča, razen v enem. V starosti. Ja, med nama je 15 let starostne razlike. On je mlajši. Tako lepo se v vsem ujemava in zares vidiva oba, da sva za skupaj, a kaj narediti glede starostne razlike? Pravi, da mu je to ovira, saj se iskreno spopada z mislijo, da če bo kdaj kakšna mlajša, ki mu bo všeč, bo morda v skušnjavi. Kaj narediti? Ali iti pogumno naprej in se pokazati pred svetom ter živeti pravljico dalje ali se raziti in oba najti po starosti primernejše partnerje?
To so najpogostejši razlogi, zakaj nismo srečni
Večinoma si vsi želimo, da bi bili srečni, bolje rečeno radostni in zadovoljni, a svoja čustva mnogokrat kreiramo kar sami, vključno z našimi mislimi in pričakovanji. Kaj nam torej preprečuje, da bi uživali v danih trenutkih in preprosto zaživeli s pristnim nasmehom na obrazu?
Velikokrat iščemo ljubezen zunaj sebe, a s tem ne bomo zapolnili svoje notranje praznine
Mnogokrat obžalujemo, svoje odločitve, izbire, napake in nekatera obdobja iz svoje preteklosti, zaradi katerih smo mogoče izkusili bolečino ali so nas nadvladale temne misli. Odnosi, ki smo jih vzpostavljali skozi svoje življenje, pa so nam razkrili, kdo smo, kaj hočemo in česa več nočemo. Ni boljšega ogledala kot oseba, ki nam je bila ali nam je še vedno blizu, ampak le od nas je odvisno, ali bomo tudi unovčili znanje, ki nam je bilo dano.
Moraš se zavedati, da ne moreš postati nekdo drug, lahko postaneš samo boljša verzija sebe
Pravijo, da je primerjanje recept za nesrečo. A hkrati je ravno ta recept nekaj, po čemer tako pogosto posežemo. Zakaj tako radi gledamo "sosedovo travo", vlečemo vzporednice med nami in drugimi in se ocenjujemo glede na njihova življenja?
'Nisem del pohištva, ki ga trikrat do štirikrat na teden daš na hladno'
Pozdravljen Brane! Prosim te za pomoč, ker sem v življenju naletela na težavo, ki je ne znam sama razvozlati. Mogoče moja težava ne bo tako velika, nenavadna in očitna, da bi mogoče bila vredna nekih velikih besed, ampak nekako sama ne morem čez njo. Potrebujem tvoje nepristransko mnenje, kje sem se zataknila oz. kje sem naredila kaj narobe in zato ne morem iz začaranega kroga. Imam dober zakon s padci in vzponi, otroke v puberteti, finančno smo stabilni, zdravi itd. Nekih večjih problemov nimamo. Imam ambicioznega moža, ki se resnično daje za kariero, kar nam je tudi omogočilo finančno stabilno stanje, za kar sem hvaležna. Vedno sem bila 50 % mama in še 25 % oče za otroke. Čeprav imam službo, so tudi gospodinjska opravila pod mojo domeno. Dobesedno sem neko lepilo, ki našo družino povezuje in dela to, kar je. Mož ni ravno družinski človek, kar sem v življenju vzela tako, kot je. Takrat ko pa je z nami, se nam posveti. Zadeva pa je sedaj dobila tudi nov epilog, saj je odsoten celo več kot običajno. Dvakrat, trikrat na teden se s prijatelji zamudi med tednom do jutranjih ur. Sicer delo ne trpi naslednji dan, tudi alkohol ni tak problem, saj včasih vozi on, pa potem ne pije. Ker so otroci že v puberteti, me ne potrebujejo tako kot včasih, in sem velikokrat osamljena. Vedno sem dala družino na prvo mesto in tako nimam ne tesnih prijateljic, niti ne interesnih dejavnosti. Pri majhnih otrocih pač to ni bilo mogoče. Z možem sva se pogovorila o njegovih izhodih in pravi, da si želi zabave, da se sprosti s prijatelji, saj ima stresno službo. Ker je doma ljubeč in prijazen, mislim, da lahko črtava drugo žensko. Govorila sva tudi o tem in je jasno zanikal. Menim, da bi to čutila v želodcu, če bi bil to problem, kadar je doma, imava dober odnos. Upala sem, da se bova z možem v sredini 40. let bolj povezala, saj imava končno več časa za naju, efekt pa je ravno obraten. Se mi zdi, da sva bila bolj povezana in sva si bolj znala vzeti čas zase, ko so bili otroci majhni in je bil tempo ubijalski. Mož me resnično potrebuje, ko je doma, se mi posveti in je z mano, ampak jaz nisem del pohištva, ki pa ga trikrat do štirikrat na teden daš na hladno, ker ga takrat ne potrebuješ. Kje je potem problem? V meni, ker mislim, da bova z možem bolj skupaj in ker tega ne dobim, se potem včasih smilim sama sebi, ker tega nimam? Je že res, da sem bolj zapečkarica, mož pa bolj družaben in zato pride do nekih nepremostljivih razlik. Zakaj se počutim, kot da me na neki način vara s kariero in prijatelji? Nisem katastrofa od ženske, ki samo tečnari, je slabe volje in sitnari. Sem prijetna, mirna in inteligentna, poskušam biti vedno razumevajoča za vse družinske težave. Možu sem že povedala, da mi ta situacija ni všeč. Odgovarja s tem, da si on to želi, da je družabna oseba, da to rabi, ker je pod pritiskom od službe, kjer bi rad ustvaril ne vem točno katero goro dobička. Meni se vedno potem pojavi vprašanje, če sem jaz jezna, žalostna ali pa pod pritiskom zaradi službe, vedno pridem domov, ker tu je neko zavetje pred celim svetom. Kaj jaz njemu pomenim dodaten pritisk, če rabi bežat tudi od doma? Nekako se ne znajdem v novi vlogi, ki jo imam. Nekako se počutim odrabljena. Ne vem, kaj naj naredim. Kako izstopim iz tega začaranega kroga v življenju. Pa ne misli, da razmišljam o ločitvi. Upam, da je pri možu vse skupaj faza (ki sicer traja zadnjih 6 mesecev - prej je bila zadeva v bolj blagi verziji), ampak valda enkrat se bo pa le umiril. Gre za krizo srednjih let? Je pa res, da je to razlika med nama, ki me ubija. Kaj naj naredim? Imaš kakšno idejo ali nasvet?
Ko bomo doživeli poraz, se lahko naša samozavest podre kot hišica iz kart
Tisto, kar je odgovorno za to, da nekatere stvari naredimo ali ne naredimo, niso naše sposobnosti ali nesposobnosti, ampak predvsem naša samozavest.
Imate ADHD ali ne? Preverite simptome
Najrazličnejši izzivi so običajen del našega življenja, a vseeno se nekatere osebe z njimi težje spoprijemajo v sistemu, ki ga narekuje naša družba. Takrat se v njih lahko prebudi občutek, da so drugačni, da njihovo delovanje in opravljanje vsakodnevnih dejavnosti nista povsem v skladu s predpisanimi družbenimi normami. Ali poznate motnjo pozornosti in hiperaktivnosti, ki ji s kratico rečemo tudi ADHD? O njej smo se pogovarjali tudi s terapevtko Aleksandro Klopčič.
Kako se narcis odzove, ko vas ne more več nadzirati?
Govorili smo že o neracionalni potrebi narcisa po nadzoru, toda le redko javno spregovorimo tudi o toksičnih in burnih reakcijah, ki sledijo njegovim neuspelim poskusom nadzorovanja. Pomembno je, da njegove obrambne mehanizme prepoznate, le tako lahko zagotovite, da vas ne bo povlekel nazaj v svoj vrtinec manipulacij.
Histerična navezanost je skoraj nekontrolirano spolno poželenje
V romantičnem odnosu lahko doživimo prevaro, zaradi katere se naš notranji in zunanji svet obrne na glavo. Prevara se v terapevtskih vodah šteje za travmo, hkrati pa v nas lahko sproži tudi nepričakovane odzive. Ste že slišali za histerično navezanost?
Razhod s partnerjem je zelo stresen in boleč dogodek
Prebolevanje ljubezni lahko boli, še posebej, če smo verjeli, da bomo ostali skupaj do konca svojih dni. Od prvega šoka, ko partner najavi, da odhaja iz našega življenja, se prej ali slej začnemo pobirati, korak za korakom, dokler naša ljubezen do njega počasi, a zanesljivo ne razvodeni. Vse je mogoče v tem obdobju prebolevanja, od tega, da ga na trenutke še vedno ljubimo, mogoče celo hočemo, da se vrne nazaj, potem ga sovražimo ali za njim jokamo, in vse do tega, ko se od njega dokončno poslovimo. Vse v življenju mine, kot bo minilo tudi to obdobje. Čas je, da greste naprej, opremljeni z novo lekcijo. O tem smo se pogovarjali tudi z zakonsko in družinsko terapevtko Tjašo Šuštar.
Ljubezen in seks včasih nimata veliko skupnega
Nekoč smo povezovali spolnost predvsem z ljubeznijo ali celo dolžnostjo žene v odnosu z možem zaradi potomcev, danes pa je spolno življenje povsem svobodno, stvar posameznikove izbire. Postelja je postala prizorišče najintimnejših trenutkov, golega seksa ali najrazličnejših spolnih igric in dodatkov. Še več, danes se spolnim užitkom predajamo tudi brez prisotnosti ljubezenskih čustev, ki so jih nadomestili zgolj čisti užitki.
Kaj storiti, ko partner odklanja spolnost?
Skoraj vsa razmerja se srečujejo z obdobji, ko moškemu ni do spolnosti. In čeprav so ta obdobja precej frustrirajoča, niso nič v primerjavi z bolečino in konflikti, ko to postane stalen vzorec spolne intime para. Nisem mu več privlačna. Kaj pa, če me vara? Sploh se me ne dotakne več. Tudi če dam pobudo in jasno pokažem, da si ga želim, me zavrne, so najpogostejša pričanja žensk, ki v odnosu trpijo zaradi pomanjkanja spolnosti.
Najbolj opazne karakteristike toksičnih ljudi
Ljudje, ki jih srečamo v življenju, na nas ne vplivajo le s svojimi dejanji, ampak tudi besedami. Te nas lahko motivirajo, pomirijo in razveselijo, lahko pa nas tudi zabolijo. Zaradi tega so tudi ljudje, ki jih uporabljajo, dolžni poznati njihovo moč in jih morajo znati uporabljati z odgovornostjo. In tisti, ki jih uporabljajo le za povzročanje škode, za ustrahovanje in ustvarjanje bolečine in solz ter lastno korist, so toksični ljudje. So kot strup v steklenički, ki ga delijo z vsemi, ki prekriža njihovo pot, samo za lastno olajšanje.
Slovenka obupano: 'Ali je ok, če ga moti število nekdanjih spolnih partnerjev?'
Ali je ok, če partnerja moti število nekdanjih spolnih partnerjev? S sedanjim partnerjem sem malo manj kot leto dni in na začetku zveze sem mu število zaupala, ker je sam spraševal po njemu. Glede na to, da sem relativno mlada (pod 30) je številka res grozna (20) in tudi sama se svoje preteklosti sramujem, a je žal ne morem izbrisati. Odkar sem mu številko zaupala, sem ves čas nekako "na trnih", kakšno predstavo ima o meni. Sam je že večkrat omenil (ko sva se o tem pogovarjala), da ga število moti. Po eni strani ga razumem, po drugi pa mi ni všeč, da zvezo peljeva naprej pod vprašanjem, ali bo dolgoročna zaradi mojih "madežev" iz preteklosti. V zvezah (imela sem dve daljši zvezi pred njim) sem bila vedno zvesta in nikoli nisem varala, žal pa sem vmes, ko sem bila samska, bila "nagnjena" k priložnostnim spolnim odnosom. Ne vem pa, kaj se plete po njegovi glavi, čeprav sva večkrat že govorila o tem in on je enkrat tudi omenil, da lahko pretekla dejanja veliko "povedo" o neki osebi in da je ob tem številu manj možnosti, da bo on meni "poseben". Ne vem, v čem je "štos" ...
'Samo sebe poskušam odvrniti od porednih mislih, vendar mi ne uspeva najbolje'
Pozdravljen Brane, redno berem tvojo rubriko in se vedno strinjam s tvojimi nasveti in mišljenji. Zato se zdaj obračam na tvoje mnenje o svoji težavi. Tega nikoli nisem odobravala ali verjela, da se lahko zgodi. Naj se najprej predstavim. Sem stara 35 let, poročena in imam dva otroka. Po svojem mnenju sem videti mladostno in zelo dobro. Z možem sem začela zvezo pri svojih 17 letih. Vedno sem mu bila zvesta. Do sedaj. No, tudi sedaj sem mu, če se ne šteje varanje v mislih. Ali se šteje kot izdaja? Namreč, všeč mi je drug fant/moški (3 leta mlajši od mene), noro me privlači in mislim, da tudi jaz njega. Kadar se srečava se začuti nora kemija in iskra med nama. Mislim, da tudi z njegove strani, ker ne odvrne pogleda stran od mene. Ve, da sem že zelo dolgo oddana, in vem, da ne bo naredil koraka naprej, tudi jaz ga ne bom. Vendar sem tako jezna nase, ker sem si dovolila, da mi je lahko nekdo drug všeč, ko pa imam rada svojega moža. Je super mož, me spoštuje, imava reden, dober in kvaliteten seks. Vedno maksimalno poskrbi, da sem zadovoljena. Vendar si vseeno tolikokrat, prevečkrat predstavljam seks s tem drugim moškim. Samo sebe poskušam odvrniti od porednih mislih, vendar mi ne uspeva najbolje. Ali je to posledica, da sem že tako dolgo v samo eni zvezi? Ali je možno, da ne ljubim več dovolj svojega moža? Tudi ti si dolgo poročen in ali se je kdaj zgodilo tebi ali komu, ki ga poznaš, da čeprav je bil srečen v zakonu, si je vseeno močno želel nekoga drugega? Imam slabo vest, ker se mi zdi, da sem na nek način izdala moža. Kaj mi svetuješ? Verjetno to, da vse skupaj poskušam potlačiti in nadaljujem življenje kot do zdaj. Vse to vem, ampak je še vedno tista nora želja, da bi bila z moškim, ki mi je všeč, vsaj enkrat, ampak nikoli ne bi pustila moža le zato, da bi z nekom nekaj poskusila. Ali sem sebična in dvolična? Tvoja zvesta bralka, ki je vedno že v mislih sestavila odgovore na vprašanja, ki so ti jih druge bralke postavljale, je prišla do točke, ko je zmedena in sama potrebuje nasvet. Hvala, Zmedena in zasanjana
'Bila sem šokirana, tudi zato, ker mi je s tem življenje obrnil na glavo'
Pozdravljen, Brane. Imam velik problem z nekdanjim partnerjem srednjih let (50 plus, sama jih imam 40 plus, oba sva ločenca), s katerim sva bila skupaj štiri v glavnem lepa leta. Lepo je sprejel tudi moji hčeri. Živeli smo v simpatični hiški na obrobju mesta, ki jo je najemal on. Bil je pozoren partner in dober ljubimec. Edini problem, ki sva ga imela, je bilo moje pritoževanje nad tem, da ima kup prijateljic, s katerimi je imel najmanj redne stike po telefonu. Ni mi bilo jasno, zakaj si mora z njim tako redno dopisovati in se tu in tam tudi dobiti z njimi, bojda samo na kavi. Eni od njih je dal tudi denar, ko ga je potrebovala. Mislim, da mu ga ni nikoli vrnila. To je tu in tam privedlo do glasnih prepirov, ker sem se spraševala, ali je kakšna med njimi prijateljica s koristmi. To je vedno zanikal. Lani jeseni sem šla s hčerama sama na dvotedenske počitnice. In kaj je medtem naredil? Sporočil mi je, da je med nama konec, da je vse moje stvari spakiral in da bo zapustil hišo, ki jo je najemal, ter se zaradi službe preselil bližje centru. Bila sem šokirana, tudi zato, ker mi je s tem življenje obrnil na glavo. Ne samo moje, ampak tudi življenje hčera. Po vrnitvi sem morala na hitro najeti stanovanje v neposredni bližini, da hčerama ne bi bilo treba menjati šole in da sem imela še vedno razmeroma blizu do službe, kjer sem na srečo napredovala in pristala pri precej višji plači. Vsaj to. In potem ni vse tiho bilo. Začel mi je pošiljati sporočila o tem, da me pogreša, da me še ljubi in da si me še želi. Tudi dobila sva se večkrat in zadnjič se je seveda zgodilo. Spala sem z njim. V veliki meri zato, ker sem bila po več mesecih brez seksa, po domače povedano, kar potrebna. Po seksu mi je dejal, da si želi, da bi ostala prijatelja, in da ne ve, kaj hoče. Bila sem 'paf'. Kaj mi svetuješ? Naj se trudim, da bi poskusila obnoviti pravo razmerje z njim ali kaj drugega? Trenutno sem prekinila vse stike z njim. A on še najde pot za to, da mi sporoča, kako me pogreša, ljubi in si me želi. Tudi jaz pogrešam to, kar sva že imela. In ga imam še vedno rada. Pomagaj, prosim. Vnaprej hvala. - Sončka (ne ravno)
Opazke in kritika staršev lahko postanejo naša identiteta
Ljudje slabše ali boljše prenašamo kritiko. Ampak tista, ki pusti največ posledic, in tista, ki v nadaljnje oblikuje naš odnos do nje, je kritika naših staršev.