Ključna beseda / Spoštovanje v zvezi
Po več kot 30 letih še vedno nista poročena
Kurt Russel in Goldie Hawn sta skupaj od leta 1983, Tim Robbins in Susan Sarandon, Enrique Iglesias in Anna Kurnikova ter Oprah Winfrey in Stedman Graham, ki na koruzi živita že 33 let in se nimata nobenega namena poročiti. Ministrica Alenka Bratušek in Mitja Cvjetičanin sta skupaj že 30 let, desetletja pa v zvezi vztrajata tudi predsednik Borut Pahor in Tanja Pečar. Gre za dva znana slovenska para, ki se nikoli nista poročila, več takšnih pa najdemo tudi v Hollywoodu. Je morda to njihova skrivnost dolgoletne ljubezni?
8 razlogov, zakaj so moški, ki poročijo medicinsko sestro, srečnejši
V dneh, ko se svet spopada z globalno pandemijo koronavirusa, je še bolj kot kadarkoli prej jasno, kako pomembni so zdravstveni delavci in kakšno spoštovanje si zaslužijo.
To je težava, s katero se sooča večina parov!
Brane, zdravo! Na tebe se obračam, ker imam probleme s partnerjem in si želim slišati tvoje mnenje. Že štiri leta sva skupaj in zadnje čase imava problem v komunikaciji. On je tip človeka, ki je zelo ljubosumen in s težkim srcem zaupa, veliko hodi ven in veliko časa preživi s kolegi. Sicer me rad razvaja, a si želim več skupnega čveka, spontanih stvari ... Pravi, da si želi resne zveze, ampak se mi zdi, da čas raje posveti družbenim omrežjem kot druženju z mano. Zdi se mi, da naju to zelo oddaljuje, govorim mu, da se mi ne zdi prav, ampak me ne posluša. Njegov značaj je zelo močen in ne morem mu dopovedati, kako zelo si želim, da bi dejanja prenehal in čas posvetil meni, brez telefona in interneta. Sem ženska, ki potrebuje pozornost, ljubezen, naklonjenost, zaupanje in predvsem spoštovanje. Skrbi me tudi njegova družba, ki je predvsem neresna, a sem jo sprejela. Včasih se ne javlja na telefon in vedno najde izgovor, za druženje s kolegi pa izvem tik pred zdajci, kar me moti. Imela sva veliko pogovorov o tem, a se mi zdi, da to več ne zadostuje. Včasih je z glavo čisto nekje drugje, na tretjem planetu, in če sem čisto iskrena, me skrbi zanj ... Zanima me, ali bi mu morala dopustiti, da to počne še naprej, ampak me zelo skrbi da bo to vplivalo na naju ... Po pogovoru z žensko družbo sem še bolj razdvojena, saj menijo, da si nekega drugega mesta ne zaslužim. Nekaj punc, ki jih poznam, so bile v podobnih okoliščinah, in zdi se mi, da so v današnjem času moškemu spolu pomembni samo še TV, internet in kakšna Fifa in pivo, in to bi naj bil smisel življenja. Menim, da se je zelo navezal name in sem zdaj že njegov vsakdanjik oz. ritual in mu je bolj pomembno druženje s fanti. Težko je, ker ga imam rada, ampak se zelo bojim, da me bo enkrat na račun svojih dejanj izgubil. Trudim se na področju izobrazbe, hobijih in predvsem mi je pomemben odnos s komerkoli, posebej z njim, če si res želiva skupne prihodnosti. Nate sem se obrnila zato, ker ne vem več, kako naprej in sem v dvomih, in me zanima mnenje moškega z veliko izkušnjami. Imaš morda kak nasvet? Hvala! Lp, Punca
Izkoriščena Slovenka: najprej je z njo spal on, nato še njegov prijatelj
Brane, pozdravljen! Lepo bi te prosila za mnenje. Več kot dve leti nazaj sem se dobivala s fantom X, ki je pri puncah zelo popularen. Imela sva burno ljubezensko razmerje, njemu pa je bilo samo do seksa (ker se je začel zaljubljati vame, kar mi je tudi povedal, sva stike prekinila). Vmes mi je pošiljal sms-e, češ da me pogreša, ampak se za to nisem zmenila. Pred kratkim pa sem ga zopet srečala in tu se začne moj problem. Bil je v družbi najboljših kolegov in me je samozavestno ogovoril pred vsemi, da sem JAZ pozabila nanj, da se morava spet kaj dobit, če ne pa bom ˝kaznovana˝. Tega nisem komentirala, saj mi je bilo zelo neprijetno. Spregovorila sva še par besed, nato sem odšla. Potem, par dni kasneje, pa mi je začel pisati njegov najboljši kolega Y (ki je bil takrat, ko me je X nagovoril, tudi zraven). Povedal mi je, da X z mano nima dobrih namenov, da sem predobra punca zanj, saj se za zvezo res potrudim in vanjo vlagam trud ter naj ne bom naivna ter mu zopet nasedem. Ta Y me je seveda tudi prej poznal, vedel je za to burno razmrje, ki sva ga imela z X, čeprav sva se z X zmenila, da to obdrživa zase. Vse več sva si zaupala z Y, in ker sem bila jaz sedaj na potovanju, sva redno komunicirala preko Skypa, napetost med nama se je večala, in ugotovila sva, da se zelo dobro dopolnjujeva. Sedaj, ko sem zopet doma, sva se seveda z Y dobila, in nisva mogla zdržati, da se ne bi predala en drugemu. Vidiva se vsake dva dni, ne moreva en brez drugega, v stiku sva dnevno. Y mi je povedal tudi, da se ima zaradi mene namen spremeniti, da noče več punc samo za seks, ampak punco, s katero bo užival življenje, nekoga, za katerega mu bo mar. In tu nastopim JAZ! Rekel je, da si želi mene in nobene druge, zaradi mene se je začel spreminjati - postaja romantičen, prvič je šel na večerjo z dekletom, VEM da se trudi. In najin prvi seks je bil popoln. Vem, da se sliši kičasto, ampak vendar. Bil je na trnih, čeprav je to počel velikokrat, ud mu je velikokrat uplahnil, tako da nisva morala nadaljevati (bil je živčen, tako je rekel ...). Pogovarjala sva se o tem in baje še nikoli ni seksal s punco, do katare bi kaj čutil. ČUTIL! Misliš, da samo igra, da bi me dobil? Y ne želi X povedati za razmerje z mano, čeprav si oba z Y želiva zveze. Za Y bi bilo prvič, da bi imel resno punco in tako sva se odločila, da bova šla počasi v razmerju naprej. Y in X sta kolega že od srednje šole, ogromno stvari ju povezuje, v glavnem, neločljiva sta. Vem, da se bo prej ali slej izvedelo za najino razmerje, in se bojim, da bo to prijateljstvo med Y in X razpadlo. Z X več nimam stikov, če pa mi že kaj napiše, ignoriram. Skrbi pa me tudi, da mi je Y začel zaupati naenkrat, povedal mi je, da še nikoli ni spoznal punce, kot sem jaz, da sem zanj popolna, vse to pa se je zgodilo približno v dveh mesecih. Naj ti, Brane, še povem, da moj namen ni fanta spreminjati. Jaz sem Y sprejela takšnega, kot je (je pa sam Y rekel, da se on želi spremeniti zame). Misliš, da govori resnico? Je res, da se fanti tako prikupijo puncam in v resnici ne želijo nič resnega? Sama imam izkušnje v zvezah in vem, da je v zvezi potreben čas, zaupanje, spoštovanje, naklonjenost ... Kaj misliš?
Princ na belem konju: resničnost ali mit?
Zdravo, Brane. Velikokrat berem tvojo rubriko. Vse pohvale, saj imaš res unikaten in objektiven pogled na razmerja in ravno to zdaj krvavo potrebujem. Sem v vezi (skupno traja 10 let, stara sva 30 in 34 let), ki se je vmes večkrat prekinila s sporazumnim razhodom. Razlogi: prvič premalo seksa (1-2x mesečno max), drugič službene obveznosti so mu bile pomembnejše kot jaz in tretjič prenašala sem zmerjanje in poniževanje, kar so spremljali še nenehni prepiri. Logično, v taki vezi človek ne more vztrajati, če se nikakor nič ne spremeni. Po zadnjem razhodu sem zaživela srečno na novo z novo ljubeznijo na novi lokaciji. Zaljubljena oba res do ušes. Noro, res noro lepo sva se imela. Nisem si niti predstavljala, da je to lahko sploh možno. Pravljica! V seksu sva se ujela kot v filmu. Strast, spoštovanje, zaupanje. Vse je bilo. Vse. Pravljica. Ampak pri pravljici se je tudi končalo. Vse je padlo dol, ker sem izvedela za en kup grdih, grdih laži, zaradi katerih sem popolnoma izgubila upanje, zaupanje, voljo. Končala sem vse skupaj jezna in užaljena. Potem pa spet k bivšemu nazaj, ker sem bila kot vsaka druga "kura'' takrat labilna. Nasedla sem lepim besedam, da bo vse bolje, da bo seksa več, da ne bo več toliko delal, da ne bo več žaljiv ... Ok. Sem bila dejansko prepričana, da se je/bo res spremenil. Ker drugače sam po sebi res ni slab človek. In kot verjetno že veš, kako se te spremembe dogajajo ... Prvih 14 dni je bilo dokaj solidno, potem pa spet vse navzdol in na stara pota. Zdaj se to vleče že pol leta in spet ni ne seksa, ne crkljanja. Je pa veliko, veliko treba delat za službo. Zato mi tudi nenormalno manjka bivši tip iz moje pravljice, ki me ves čas v glavi tudi spremlja in me kljuva, da bi mu morala tiste laži oprostiti in mu ne obrniti hrbta. Ker ga resnično pogrešam in konstantno ga sanjam. Ponoči ga včasih tudi kličem v sanjah, da fanta in sebe zbudim. Groza. Ne vem več, kaj naj naredim. Ves dan, cel dan je v moji glavi. Ko zaprem oči, ga vidim pred sabo! Počutim se že čisto zmešano. Kaj naj storim? Se odselim, grem za sebe živeti in iščem nekaj tretjega, čeprav vem, da si mojega princa iz pravljice ne bom nikoli izbila iz glave? Za njega sicer ne vem, kaj čuti in če še sploh kaj čuti do mene. Me je prav strah poizvedeti, ker se bojim, da bi me od****. Ne vem. Bojim se že vsega. Bojim se vztrajati v zvezi, v kateri sem, ker se mi zdi metanje časa stran, bojim se začeti sama na novo, ker nisem bila samska zadnjih 15 let, in bojim se kontaktirati mojega princa, ker se bojim zavrnitve. Daj mi svetuj, kako se naj lotim popravila te moje 'Santa Barbare'. Prosim. Lp, Lolita