Ključna beseda / Sva za skupaj
Nuša in Mijo razkrivata, zakaj ljubezen ni trajala
Po tednih zmenkov, ukradenih dotikov in poljubov ter ugibanj je sanjski Mijo Matić med devetnajstimi dekleti končno izbral tisto, ki ga je najbolj očarala. Njegovo srce je osvojila prav Mariborčanka Nuša Rojs, za katero je Mijo že prvi večer priznal, da mu je med ljubšimi. Kaj pa se je zgodilo, ko so kamere ugasnile?
'Gospodična, sprostite se, me je prosila ginekologinja, medtem, ko je nemočno ven vlekla mašino.'
V članku za osebno rast sem prebrala: »Zazri se vase. Tvoja lepota se skriva v tebi. Če želiš biti srečna v svojem življenju, pusti za nekaj časa svojo zunanjost in svet okoli sebe ter se obrni vase, v svojo notranjost. To, kar boš pokazala svetu, je tvoja notranjost, ta čudoviti diamant …« Ker sem bikica po horoskopu, praktična in konkretna, sem takoj vedela, kaj moram storiti. Šla sem h ginekologu.
'Partner se je v zadnjih 2 letih povsem zanemaril. Kaj naj naredim?'
Pozdravljen, Brane. Srečujem se z težavo in bi bila vesela nasveta. S partnerjem sva 8 let skupaj, imava tudi otroka in načrte za prihodnost (hiša). Partner si želi še enega otroka, vendar včasih dvomim, da je to tudi moja želja. Moj partner je enkraten očka in življenjski sopotnik. Pomaga v gospodinjstvu, če je treba, igra se in skrbi za najinega otroka, posluša me in upošteva. Lahko bi rekli, da je 'popoln paket'. Sem pa opazila, da se je v zadnjih 2 letih zelo zanemaril. Da ne bo pomote, čist je in skrbi za higieno, vendar je nehal skrbeti za svoj videz. Frizuro si uredi, ostalih stvari pa ne – ne brade, zredil se je, oblačenje, obiskovanje zobozdravnika ipd. Ne mara nobenih aktivnosti. Zato sva padla tudi v neko dolgočasno rutino. Za novo leto nikoli nisva bila zunaj. Nasploh se nič ne dogaja v najinih življenjih. Večkrat mu lepo omenim, kako bi bilo lepo, če bi šli malo na sprehod, kako "destinacijo" pogledat, ali če bi se s fanti malo dobil, pa bi kako rundo nogometa odigrali in se družili, ali pa da bi midva imela kakšen skupen hobi ... Vendar je proti vsemu. Jaz pa imam veliko željo po skupnih doživetjih. Po dogajanju, od sprehodov, pohodov, karkoli. Posledično mi je partner manj privlačen. Tudi želje po skupnih posteljnih dogodivščinah nimam več, želim se jim izogniti. Zato tudi ne vem, ali bi želela imeti še enega otroka, saj nisem več prepričana, ali bova dolgo skupaj. Kaj naj naredim, prosim za nasvet. Imam ga zelo rada in imava lepo skupno zgodbo. Vendar mi je razmerje postalo brezvezno, hkrati pa se je partner zanemaril. Hvala za pomoč že vnaprej.
'Po 24 letih imam dovolj izsiljevanja, praznih obljub in občutka, da sem za vse kriva jaz'
Po 24 letih nenehnega prilagajanja partnerjevim potrebam in željam sem mu pred dvema letoma postavila kontro. Naveličana sem večnega izsiljevanja in praznih obljub, naveličana sem tistega občutka, da sem za vse kriva jaz in da za njegovo kronično nezadovoljstvo odgovarjam jaz, da ne omenim vseh tihih maš. Da moram dobesedno prosjačiti za njegovo pozornost, da pogovorov in objemov niti ne komentiram. Zdaj me meče iz hiše, češ da nisem vredna nič in en kup kletvic ... Naj omenim, da imava tri otroke in da z njimi ni nikoli izgubljal časa. Jaz sem mu povedala, da sva v tem odnosu dva, on pa mi pravi, naj bom sama. Prosim vas, pomagajte mi s kakšnim nasvetom. Kam naj se obrnem, da se rešim te situacije?
Drama z Nušo Rojs: vanjo začenja dvomiti tudi Mijo
Dnevi, ko so imela dekleta v šovu Sanjski moški Hrvaške slovensko pevko Nušo Rojs za simpatično dekle, so davno minili. Odkar Mijo zanjo kaže vse več zanimanja, Nuša počasi, a zanesljivo izgublja svoje privrženke, prva na spisku njenih nasprotnic pa je zagotovo Barbara, ki za Nušo ne najde lepe besede. Danes, prav na Barbarin rojstni dan, pa bosta v vili ostali sami.
Lucija Ćirović: Vprašanje, na katerega do danes nisem našla odgovora.
Po novoletnem nastopu s predstavo 'S trebuhom za kruhom' pride do mene starejša gospa z jasnim vprašanjem: »Kako to delate?« »Kaj mislite?« ji odvrnem. »To z lutko, to, no …,« mi pravi. Odgovorim ji: »Kako delam ventrilokvizem, mislite? Pač jaz lutki posojam glas.« Nato me čisto resno vpraša: »Kdo pa VAM posoja glas?« Vprašanje, na katerega do danes nisem našla odgovora.
Razlog, zakaj jo je prevaral, jo je pustil brez besed
Živjo, Brane. Imam problem z možem in sama s seboj. Stara sem 37 let. Mož, s katerim sva poročena šest let, mi je priznal, da mi je bil pred kratkim nezvest. Zatrjuje mi, da s to poročeno žensko – njegovo sodelavko, ki jo navidez poznam – nista niti enkrat občevala. Zatrjuje mi tudi, da je bila kriva reklama, ki jo je eden od sodelavcev delal njenemu fa****u. Dobesedno tako je rekel. Zatrjuje mi tudi, da je še vedno zaljubljen vame, da me ni nikoli prej prevaral in da ne ve, kaj mu je bilo tistih približno štirinajst dni, ko se je dobival z njo. Večinoma v našem avtu. Mimogrede, ta ženska ni nič posebnega, če mene vprašaš, je pa res, da ima velike joške medtem ko imam jaz bolj mičkene in da sem ga velikokrat zalotila pogledovati za ženskami z velikimi joški. A, pustiva to. Reciva, da mu verjamem, da ni občeval z njo, in da sem mu odpustila, kar se je zgodilo. Problem, zaradi katerega ti pišem, je to, da sva od takrat, ko sem po dveh tednih kuhanja mule pristala na seks, seksala trikrat. In trikrat ni doživel orgazma, čeprav mu je lepo stal. Ni doživel orgazma, kar me je prizadelo kot ženo in kot žensko. Zakaj se to dogaja? Je to psihološkega izvora? Misliš, da se še vedno dobiva z njo? Meni govori, da ne ve, zakaj mu ne pride, pravi pa, da nisem kriva jaz. Namignil je sicer, da bi morda pomagalo, če bi mu ga posesala, kar me je samo razkurilo, ker me je spomnilo na to joškačo in fa***a v našem avtu. Zelo jasno sem mu povedala, da bo na felacijo, ki ni nekaj, kar ne vem kako rada počnem, vsaj z moje strani moral počakati. Rada bi premagala ta problem, ker je bil do tega spodrsljaja, kar je njegova ocena te prevare, vedno super mož, pa tudi oče najinih dveh deklic. Vnaprej hvala za nasvet. Brižitka.
'Za ta sporočila sem izvedela, ko sem mu brskala po telefonu.'
Pozdravljen Brane! Po branju tvoje rubrike sodeč, se nate obračam s precej manjšo težavo od tistih, ki jih vsakodnevno obravnavaš, ki pa meni že nekaj časa, sicer v vedno manjši obliki, pa vendar, povzroča nelagodje. S prvim fantom, ki je osem let starejši, sva skupaj že 3 leta in pol, tik pred začetkom najine zveze in v samem začetku, si je pisal z drugimi dekleti, tudi sporočila, kjer jih sprašuje, če bi bila skupaj itd. Sam je s tovrstnim dopisovanjem dokončno prenehal v prvem mesecu zveze, sama pa sem za ta sporočila izvedela, ko sem mu brskala po telefonu (priznam, precej neumno, a recimo temu začetniške napake, saj je zame to bila prva resna zveza). Skratka, težava se pojavi, ko ta dekleta srečam danes, saj živimo v zelo majhnem mestu. Ponavljam si, da fant z njimi ni imel več nikakršnega kontakta, ker se je sam odločil za to in se mi je v zvezi v popolnosti posvetil, nikoli nobenih sporočil, ni dajal razlogov za ljubosumje itd. Problem imam jaz z videvanjem teh deklet, saj se počutim kot neka tolažilna nagrada v njihovih očeh, čeprav sam z mano nikoli ni ravnal tako, a je teh deklet kar nekaj in njih vseh vrst, če veš kaj mislim. Potrebujem nasvet, da prebrodim to nelagodje.
Lucija Ćirović: Ležim v postelji. Plitvo diham. Mokra sem … Ali viroza v času praznikov.
Ležim v postelji. Plitvo diham. Mokra sem … S šarmantno hripavim glasom rečem: "Nekaj vročega bi …" To so besede, s katerimi bi se lahko začel erotični roman. A se ne bo. To bo le zgodba z naslovom Viroza v času praznikov.
Hlepela je po slavi, spoznala pa tudi njeno temno plat
Ko danes slišimo ime Lady Gaga, ga avtomatsko povežemo z uspehom in ekstravagantnostjo, a pot mlade Stefani Germanotta je bila pred uspehom pogosto posuta s trnjem. Kdo je v resnici Lady Gaga in kako je osvojila svet?
'Grozno je bilo biti sama. Vedela sem, da je prav, ampak kako naprej??'
Danes sem si privoščila relaksacijo v savni. Da telo zadiha, da se sprostijo živci, da se raztopi stres. Uživam v samoti in v tišini, zaprem oči in z nasmeškom na ustih olajšano izdihnem. Jaz ne bi bila jaz, če ne bi tudi v savni, popolnoma sama in v tišini, veliko razmišljala. Ja, misli grejo svojo pot. Jaz pa jim pustim, ker sem se že naučila, da bi se bilo nesmiselno upirati.
Luka (Kmetija): Bil sem v šoku, totalnem šoku!
Po dolgih sedemdesetih dneh na posestvu sredi prekmurskih ravnic se je sklenila zgodba Kmetije 2019, a kljub temu da smo dobili zmagovalca, Jana in Tilna Klobaso, ki sta apetite po zmagi kazala od prvega dne, se hkrati sprašujemo, če tokrat konec res pomeni konec. Brata Klobasa sta namreč po zmagi dobila še eno sporočilo stricev iz ozadja, mi pa se še vedno sprašujemo, kdo na Kmetiji vleče vse niti.
Marjana: ’Na Kmetijo sem šla na krajši dopust, ki se je zavlekel’
V areni, kjer je potekal prvi boj za vstop v superfinalni obračun, sta se sinoči udarila Marjana Povše in Jan Klobasa. Slednji je Marjano porazil že po prvih dveh igrah, presenetljivo tudi v pratiki, in si z bratom Tilnom zagotovil prvo vstopnico za superfinale. Z Marjano smo klepetali po koncu tekmovanja, ko je priznala, da se ji zdi, da je nanjo ponosen tudi mož.
Znani Slovenec objavil še nikoli videno fotografijo
Več kot poltretje leto je minilo, odkar se je Omar Naber že drugič v zgodovini Evrovizije evropskemu občinstvu predstavil v ukrajinskem Kijevu. Leta 2005 nas je zastopal s pesmijo Stop, 12 let pozneje pa se je vrnil v Kijev, kjer je nastopil še s pesmijo On My Way. Zdaj je s svojimi sledilci na Instagramu prvič delil eno izmed fotografij.
Lucija Ćirović: Na letalu lahko kupiš vse! Od oblek, parfumov, igrač, hrane, vile v Toskani, parcele na luni …
Očitno mi je potovanje po Ameriki pustilo trajne posledice, ker sem postala malce bolj avanturistična. Kar naenkrat mi potovati sami ni več problem. In ne samo to; zdaj si rada zanalašč zakompliciram pot. Zato sem si zadala, da bo potovanje (in vse kar spada zraven) čim cenejše ter da bom naredila nekaj, česar še nikoli nisem. In tako sem šla v London. Tam sem sicer že bila, ampak ne na tak način kot tokrat. Šla sem za eno noč. Skoraj kot bi šla v London na kavo.
Katja iskreno: Morala sem hudo zboleti, da sem „zakapirala“, da moram nekaj spremeniti
Težave z zdravjem so bile tiste, zaradi katerih se je Katja Škoflek Kumer po petih letih fizične neaktivnosti odločila, da spremeni svoj življenjski stil in naredi nekaj zase. "Na žalost je resnica ta, da sem res morala hudo zboleti, da sem „zakapirala“, da moram nekaj spremeniti," danes pravi Katja, ki je po nekaj spodletelih poskusih hujšanja spoznala, da potrebuje strokovno pomoč in nekoga, ki se ji bo lahko posvetil stoodstotno. Obrnila se je na nekdanjo slovensko atletinjo Jolando Čeplak in pod njenim vodstvom sedaj trenira že tri mesece. Sprememba pa je očitna!
Zvezdnik zavrnil in ignoriral političnega oboževalca
Nekateri imajo to srečo, da živijo v neposredni bližini največjih svetovnih zvezd, zato so vedno pripravljeni na morebitno srečanje z njimi. To pa ne gre vedno povsem po načrtih.
56-letna bralka: Moža imam sicer na nek način rada, vendar mi je vse bolj fizično odvraten.
Pozdravljen, Brane! Kratka bom. 56 let imam, poročena sem že skoraj 30 let. Oba najina otroka sta že odrasla in odseljena od doma. Starejša sem, bolj mi je žal, da sva ostala skupaj. Saj ne vem, kako naj vam to napišem. Moža imam sicer na nek način rada, vendar mi je vse bolj fizično odvraten. Vseeno mu je kako izgleda, jaz pa se po drugi strani trudim biti vitka in še vedno čvrsta in privlačna. Najhuje od vsega pa je to, da je, to bom kar direkt napisala, zanič v postelji. Od nekdaj me je seks z njim dolgočasil. Nikoli ga ni zanimala predigra. Vedno sem mu dopovedovala, da je zame pomembna, pa je šlo v eno uho noter in iz drugega ven, ne da bi kar koli ostalo vmes. Ne mislim ga po vseh teh letih prizadeti in mu povedati, da je zanič v postelji in da je bilo vedno tako, vendar me mineva veselja do vsega, celo do samozadovoljevanja, v katerem sem vedno našla uteho. Kaj lahko naredim, da bi se stanje v najini postelji popravilo? Ne svetujte mi zakonske posvetovalnice, ker moj mož nikoli ne bi pristal na to. Razmišljam celo o ločitvi, pa ne vem ali ima to sploh kakšen smisel pri mojih letih. Zelo nesrečna Nina.
Lucija Ćirović: Vse to me v resnici zabava. Na prav poseben (mazohističen?) način uživam v fitnesu
Ponedeljek je. Ali pa sreda. Amm, ali četrtek ... Ker sem ob (skoraj) isti uri, na (skoraj) istem mestu, (skoraj popolnoma) utrujena, točno vem, da je ponedeljek ali sreda ali četrtek. To so dnevi, ko se nategujem v fitnesu. No, jaz nategujem naprave in pripomočke, čeprav včasih bolj oni nategujejo mene. Moj odnos s fitnesom je od nekdaj kot dogovorjen zakon: na začetku se nisva ne poznala, ne marala, potem sva se pod prisilo vse več srečevala, pristala skupaj in sva se nekako navadila en na drugega. Zdaj sva že toliko časa skupaj, da je vse skupaj postalo čisto domačno in naju dejstvo, da en drugemu smrdiva, ne moti več.
Nina Donelli iskreno: Nisem popolna!
Priljubljena pevka Nina Donelli, ki žanje uspehe in slavo tako pri nas kot pri naših sosedih, je znova presenetila z romantičnim spotom, v katerem je videti kot grška lepotica in ga je posnela za skladbo 'Mili'. Nina, ki ji pravijo tudi Youtube senzacija, saj ima krepko čez 20 milijonov ogledov, je v Grčijo odšla s svojo ekipo, mi pa smo z njo med drugim poklepetali tudi o tem, kdo je poskrbel za njen stajling.
Razlog, zakaj je Meghan Markle stala sama, ni takšen, kot bi si mislili
Po mesecih poročanja, da v njihovem odnosu škriplje, so se Meghan Markle, princ Harry, Kate Middleton in princ William skupaj pojavili v javnosti in se britanski kraljici Elizabeti II. pridružili v Royal Albert Hall na proslavi, posvečeni dnevu spomina.
Lucija Ćirović: Partnerka krili z rokama, kar je videti kot mešanica med izraznim plesom in usmerjanjem prometa. Nato sleče pončo.
Prazniki so za to, kot že ime pove, da se praznujejo. Praznovanje je nekaj veselega! Potem pa pride praznik dan mrtvih … Če rečem, da praznujem 1. november, je podobno, kot da bi na pogrebu namesto 'sožalje', rekla 'čestitam', kot da bi 'praznovala', ker je nekdo umrl. Zato v tem primeru uporabljamo besedo: obeležiti. Hm, kaj pa če bi vse praznike, ki se jih ne spodobi praznovati, poimenovali kar 'obeležniki'?
Zato moški ne morejo brez žensk (po mnenju Braneta Kastelica)
Je možno, da heteroseksualni moški brez stalne intimne partnerice živi povsem srečno in zadovoljno življenje? Tudi če ima močan libido? Morda. Najbrž. Prav gotovo je bolje biti samski kot živeti z nekom, ki te ovira in zavira, kritizira in iritira, in morda celo zatira. Ne bi vedel iz osebnih izkušenj, ker so bila kratka obdobja, v katerih sem bil brez stalne partnerice, no, kratka in vedno posvečena pištolarskemu cilju, ki ni pomemben za to temo, o kateri pišem na željo urednice, saj tema ni letanje s cveta na cvet, ampak vse lepo, dobro in koristno, kar moškemu prinaša vztrajanje na enem samem cvetu.
Izpoved bralke: Imel je ženo in ona fanta, a ju to ni ustavilo
Živjo, Brane. Imam težavo, oziroma dve ali pa kar tri. S fantom sem v zvezi že 4 leta in od tega skupaj živiva že tri. Do sedaj je bilo vse lepo in prav. Iskrice, metuljčki, saj veš, ljubezen. Moram pa še omeniti, da je to moj prvi resen fant. Sicer je starejši za 8 let, kar me pa nikoli ni motilo. Ampak sem se vedno spraševala, kako bi bilo, če bi bila še z drugimi fanti, saj je on, kot sem rekla, prvi. Dokler mi ni glave popolnoma zmešal nov sodelavec v službi. Totalno postaven in seksi. Ja, priznam, bil mi je noro všeč. Ampak imel je ženo in jaz fanta. Vendar sva se iz dneva v dan bolj razumela, hodila na kavo in se smejala raznim šalam. Enkrat pa sem dobila sporočilo od njega. Naj se oglasim v njegovi pisarni, ko bodo vsi odšli. In se tudi sem. Tisti večer je sledil poljub in kasneje še veliko več. V njegovi pisarni, avtu, kjerkoli. To se nadaljuje še danes, vendar bolj poredko. Traja pa vse skupaj že pol leta. Iskrica doma je izginila, ja vem, lahko bi ga zapustila, vendar ne morem. Kasneje se tu pojavi še en fant super postaven policist in zgodi se ista zgodba. Čeprav je fant zanj izvedel, sva še vedno skupaj. Ker sem si rekla, da tega ne bom ponovila več. Vendar sem pred kratkim spoznala še enega fanta, s katerim se super ujameva, vendar sem mu povedala, da imam fanta. Ne vem, kaj naj naredim. Vedno razmišljam, kako bi bilo, če bi bila samska, ali s kom drugim v zvezi. Sem sploh tega zmožna, biti s samo enim moškim? Po eni strani si želim družine, po drugi pa samskega svobodnega življenja. Upam, da bi boš znal svetovati. Lp, neodločena.
Nives je ljubezen našla v Nemčiji
Nives Celarc je producentka house glasbe in nastopajoča didžejka, ki jo je ljubezen v Nemčijo odpeljala že v najstniških letih. Ena najobetavnejših domačih didžejk navdušuje v poklicu, kjer prevladujejo moški. "Tako se moramo ženske še več dokazovati, sploh če ne prihajamo iz modnega ali filmskega sveta, katerega bi lahko uporabljale kot vstop na glasbeno sceno." Z njo smo se pogovarjali o poklicu, glasbi in nočnem življenju, ki ga takšno delo prinaša.
Zagrabila me je panika."O ne, ni tistega za odpreti vrata, nima kljuke, ne morem ven!" "Zberi se! Avto ima troje vrat."
"Baby, you can drive my car …" se na ves glas sliši z radia. Pločevinka energijske pijače je skoraj prazna. Vozim se domov po treh nastopih. Sama v avtu, sama na cesti. Nikjer nikogar. Morda zato, ker je ura okrog polnoči. V eni roki držim volan, v drugi kos ocvrtega mesa (popotnica gostilne, kjer je bil zadnji nastop). Malce sem utrujena, a kljub vsemu uživam v vožnji. Pozorno in zbrano gledam na cesto. V ustih žvečim meso, v mislih pa premlevam spomine na vse kilometre, ki sem jih prevozila, tako ali drugače.
Bili so navadna slovenska družina. Srečna in polna ljubezni. Dokler ni dobila nove službe
Pozdravljeni, večkrat vas berem in skoraj vedno sva enakih misli. A tokrat se je zgodilo, da svojih misli ne razumem več. A tako je, pravijo, ko se sam znajdeš v težavah. S partnerjem sva skupaj dobrih sedem let in imava prekrasno punčko, staro štiri leta. Naše življenje je potekalo predvsem normalno, brez večjih težav. Navadna slovenska družinica. Srečna in polna ljubezni. Problem se je začel, ko sem končno po nekaj letih trdega truda dobila službo v svoji stroki, ki sem si jo želela, odkar pomnim zase. Staro službo sem pustila in tako začela novo karierno pot. Moj partner dela v isti stroki, a najini delovni mesti sta precej daleč narazen. Naj omenim, da je moje delovno mesto po hierarhiji višje od njegovega in delava popolnoma druge stvari. Na poti k njegovi karieri sem mu sama ogromno pomagala, ga spodbujala in podpirala. Kako mu le ne bi? Želim mu najboljše. A očitno nisva enakega mnenja. Na dan, ko so me obvestili, da sem dobila službo, sem bila presrečna. Tako kot tudi vsi drugi okoli mene, saj so vedeli, kako močno sem si to želela. Torej vsi, razen mojega partnerja. On o tem ni želel govoriti in o tem se nisva pogovarjala. Z vsemi sem delila svojo srečo, a s tistim, ki sem jo želela najbolj, je nisem mogla. Vse, kar sem želela, je, da je ponosen name. In vesel zame. A ni bil. Z mano o tem dejstvu, da čez nekaj mesecev začnem hoditi novo službo, ni spregovoril niti besede in preden sem nastopila z novo službo, se o tem sploh nisva pogovarjala, kot da se to ne bo nikoli zgodilo. Ko sem pričela delati, sva se začela veliko prepirati. Če sem samo omenila, kako sem preživela dan v službi, je bilo vse narobe. Začelo se je poniževanje, da nimamo jaz in meni enaki pojma, da smo nesposobni, da oni delajo namesto nas ipd. Če me je v družbi kdo vprašal, kako je v novi službi, me je velikokrat prekinil in začel govoriti v mojem imenu, ter nasprotoval vsemu, kar sem rekla. Počutila sem se neprijetno in bilo mi je nerodno. Veliko sem se prilagajala in takrat popuščala, saj sem upala, da je samo obdobje in da bo minilo. Želela sem, da živimo mirno in srečno. Kar hitro sem napredovala in moram reči, da sem pri svojem delu precej uspešna. In ko se je to zgodilo, je doma spet padla bomba. Da sem dojela, da ne pretiravam in si ne domišljam stvari, je bilo takrat, ko mi je naravnost povedal, da jaz tam ne morem delati, ker nimam pojma in sem še premalo časa v tem poslu in mi dal pogoj: on ali moja služba. Kot razlog je ves čas podajal dejstvo, da bo sedaj moral on malo bolj prevzeti skrb za hčerko, s tem mislim iti po njo v vrtec, kljub temu, da sem uro za tem že tudi sama doma in imamo skupaj še nekaj ur do večera. Tudi vse vikende sem doma. Ves svoj prosti čas namenjam izključno svoji družini. Večkrat sva se o tem že pogovorila, saj sem resnično upala, da se bo stanje spremenilo. A vsako nestrinjanje se konča s prepirom in mojo službo. Hudo mi je, ko je vse, kar si želim, da je srečen zame. Pa ni. Začelo se je odražati na najinem odnosu in spolnosti. Ne vem več, kaj naj naredim?
Mislila je, da mu lahko zaupa, dokler ji ni pokazal svojega pravega obraza
Brane, moja zgodba ne bo o tem, kako mi je hudo zaradi fanta, bo pa o tem, koliko sem prejokala in pretrpela. Sedaj je hvala bogu že vse mimo, zahvaljujoč prijateljem, ki so mi pomagali. Torej, spoznala sem fanta, za katerega sem bila prepričana, da je nekaj posebnega. Da mu lahko zaupam, da se lahko z njim pogovarjam. Zaupala sem mu. Zaupala sem mu svoje strahove, svoje želje, svojo preteklost. In bila sem mnenja, da me razume, da razume, kaj mu govorim, da je odrasel. Tako sva se pogovarjala cele dneve, dan za dnem, včasih tudi ponoči. Večkrat sva se videvala in bilo je resnično lepo. Nato sem šla na dopust in ponudil se je, da pride k meni za kakšen dan. Večer pred tem, ko naj bi prišel, mi je pisal, da me bo razveselil, saj me bo naslednji dan obiskal. Prišel je naslednji dan in sva si spet pisala. Bilo je kot vsak dan. Samo, da ni prišel k meni, ni pa se tudi opravičil oz. povedal, da ga ne bo. Prišel pa je na območje, kjer sem bila jaz (v kraj zraven mene). Naslednji dan sem ga vprašala, kako to, da ga ni bilo. Dobila sem tudi tisti čuden občutek v trebuhu, ko veš, da je nekaj narobe. Omenila sem, da imam občutek, da je mislil na bivšo punco, saj sta živela skupaj v kraju, kamor je prišel na obisk (naj omenim, da sta končala 7 let nazaj in da je to bila še srednješolska ljubezen, ki je potem trajala še prva leta na fakulteti). Nato mi je povedal, da ni samo mislil nanjo, ampak, da sta se celo dobila na pijači. In v tistih 15 minutah, ko sta se videla, je začutil stvari, ki jih je čutil pred 9 leti. Nato sem šla naslednji dan nazaj domov in sva se zvečer dobila, da se osebno pogovoriva. Zaupal mi je, da očitno ni nikoli pozabil nanjo, ampak je samo potlačil čustva, ko sta šla narazen. In ker je začel nekaj čutiti do mene, so nato ta čustva privrela nazaj na plan, ko jo je videl. Zagotovil mi je, da naj bi mu jaz nekaj pomenila, ampak, da je očitno še vedno zaljubljen vanjo, ter da naj si dava čas, da njo končno preboli. Bil je tudi prepričan in tako je zagotovil tudi meni, da je bivša samska. Nato so minevali tedni, ko sva se še vedno družila in pogovarjala. Bil je prijazen do mene, bilo je kot pred tem, ko je videl bivšo. Nakar je kar naenkrat izginil. Od njega ni bilo več odgovora, ni bilo nobene razlage. Sama sem mu še vedno pisala in upala, da mi bo razložil. Dobila sem sporočilo z grdimi besedami, da kaj je spet narobe v pi*** m*** in spet ni bilo od njega glasu. Nato mi je po dolgem času napisal, da je potreboval mir, da je bil slabe volje in da mu miru nisem dala. Dejstvo pa je bilo, da nisem vedela, da je sploh kaj narobe. Nato sem ugotovila, da ima bivša že par let resnega partnerja in sklepala, da očitno je to ugotovil tudi on. Nato je name obrnil, da sem jaz vse naredila narobe, da mu nisem dala miru, ko ga je rabil, da mi je vedno vse zaupal in razložil. Na vsako moje vprašanje sem dobila samo odgovore v smislu, da če ga ne poslušam, ko mi kaj pove, da se nima kaj pogovarjati. Sedaj še vedno všečka vse fotografije od bivše (ne spusti ene same fotografije) in vsako stran na Facebooku, ki jo bivša ustvari. Ali je to obsedenost z njo? Rekel mi je celo, da je ona sedaj njegova najboljša prijateljica. Nekoč mi je tudi rekel, da je šel k njej, samo zato, da bi jo videl. Ona pa mi je povedala, da se sploh nista videla, ker ona pač nima časa za ta druženja. Ko sem ji omenila njegovo ime, je najprej celo vprašala, kdo je to. Ne razumem njegovega obnašanja, niti tega, da ne želi končno pozabiti na njo in iti naprej. Ali ne bi bilo zanj najbolje, da bi jo nehal spremljati po vseh družbenih omrežjih? Zaveda se baje, da nikoli več ne bosta skupaj. To je moja zgodba. Zgodba o tem, kakšni ste (so) lahko moški in zgodba o (ne)zaupanju.
Nastja Orel: Začela sem se zavedati, kako težko preteklost ima naša sanjska Amerika
Mesec, 31 dni, ki jih človek lahko napolni z vsakdanjo rutino ali novimi izkušnjami popolnoma zunaj okvirja. Življenje se ne spremeni, imaš dan in noč in mesec in leto, kaj boš z njimi, pa leži le na tebi.
'9 let sem poslušala, da sem grda, iz mene so se norčevali ... Zato sem se začela pretvarjati, da sem druga oseba.'
Pozdravljeni. Na vas sem se odločila obrniti, ker se sama s sabo preprosto ne morem več boriti. Stara sem 18 let in že od nekdaj imam nizko samozavest in sem tudi zelo introvertirana oseba. Moj občutek majvrednosti se je začel že v vrtcu, ko so me otroci zafrkavali iz različnih razlogov, nato se je to nadaljevalo še v osnovni šoli. 9 let sem poslušala, da sem grda, vedno so se norčevali iz mojih neuspehov. Zaradi bojazni, da bi se to ponavljalo tudi v srednji šoli, sem se začela pretvarjati, da sem čisto druga oseba, kot sem v resnici. Seveda je moja maska padla že prvi mesec in spet se je začel občutek manjvrednosti. Vedno so se mi zdeli boljši vsi sošolci, sama pa sem mislila, da sem nič. Tudi slišala sem že, da sem hinavka, hinavcev pa ne mara nihče. Zaradi tega sem postajala vse bolj nesramna oseba in sedaj, v zadnjem letniku, imam občutek, da me ne mara nihče več. Verjetno sem si za to kriva tudi sama. Vedno imam občutek, ko nekdo nekaj šepeta drugemu na uho, da se pogovarjata o meni, o mojem videzu, mojih oblekah. Tudi z ljubeznijo imam težave. Prehitro se navežem na ljudi. Enkrat sva se z nekim fantom spoznala na neki zabavi. Preden je šel, sva se poljubila in od takrat sem vedno mislila, da je tudi on želel nekaj več, vendar on misli drugače. Tudi ko sem dobila fanta, sva bila skupaj le dva meseca, ker sem spoznala, da me vleče za nos in me hoče samo izkoristiti. Nikomur si ne upam zaupati svojih težav, saj imam vedno v mislih, da me bo ta oseba izdala. Nasploh ne zaupam nikomur, tudi staršem ne, ampak vem, da bi ob takih stvareh morali biti ravno starši tisti, s katerimi bi se pogovorila. Tudi nočem tega, da mislijo, da sem samo neka razvajena deklina, ne samo starši, ampak tudi tisti, katerim bi se zaupala. Vsak dan bolj mislim, da sem vse slabša oseba. Pravijo, da se najstniki v teh letih še iščemo, ampak jaz dvomim, da bom kdaj našla svojo pravo osebnost. Hočem le pripadati nekam, nekomu, ki mu lahko zaupam. Velikokrat sem tudi že pomislila, da ne bo nikoli bolje, da bom vedno osovražena oseba, kamor bom šla. Le kako bom nekoč dobila službo? Ali je to iskanje pozornosti, če sem tudi že pomislila na rezanje, celo na samomor? Seveda nisem tega nikomur povedala. Res vas prosim, da mi odgovorite, sicer res ne vem več, kaj naj storim, kako postati boljša oseba, kako se znebiti vseh teh negativnih občutkov okoli mene. Lep pozdrav.