Ključna beseda / brane kastelic
Slovenec potožil: njene prsi so prevelike
Brane, pozdravljen. Upam, da me boš resno jemal, čeprav boš morda pomislil, da imam neresen problem ali da ga sploh nimam. Pa ga imam. Problem so nove velike prsi moje partnerice, s katero sva skupaj že pet let. Za povečavo se je odločila sama. Mene ni vprašala za mnenje. Prisežem, da se nisem nikoli pritoževal zaradi majhnosti njenih prejšnjih naravnih prsi. Nasprotno, med seksom sem se jim kar precej posvečal. Jih gnetel, božal, sesal bradavičke in tako naprej. In ji vsakič, ko me je vprašala, ali so mi dovolj velke, rekel, da so (čeprav tega nisem mislil) zame idealne velikosti. Tu in tam se je jezila name, kadar me je ujela, ko sem se zagledal v kakšno žensko z res velikimi. Zelo jo imam rad, super se imava v postelji in drugače in na misel mi ne pride, da bi jo prevaral. In to dobro ve. Rad pa pogledam. Njene nove prsi so na pogled fantastične. Prav spektakularne. Res. Ful me rajcajo, vendar ne vem, kako naj se jih lotim. Drugačne so na otip, precej trše. Nekako se bojim, da jih bom med seksom poškodoval, kaj premaknil. Tudi zato, ker je imela nekaj časa po operaciji bolečine. Kaj naj naredim? Vnaprej hvala za nasvet. Redni bralec TT.
Slovenka priznala: 'S sodelavcem redno seksam že leto dni'
Živjo, dragi Brane. Vem, da nisem prva bralka (mimogrede, redno te berem), ki potrebuje nasvet zato, ker bi rada več kot bi rad moj sodelavec, s katerim redno spim (seksam, če sem bolj natančna) leto dni. Prvič sem po lanski božični zabavi (prej se med nama ni zgodilo nič, čeprav mi je bil všeč in sem imela občutek, da sem tudi jaz njemu) in tako lepo mi je bilo, da sem hotela spanje (seks, ki ga imam zelo rada) čim prej ponoviti. Leto kasneje imava nekaj, čemur večina ljudi pravi seks prijateljstvo s koristmi. Zame je zanesljivo precej več kot to, saj ne spim z nikomur drugim. Mislim, da tudi on ne, čeprav pri vas moških, ženska nikoli ne ve, ali ga še kje namakate (videla, da rad uporabljaš ta izraz za slikanje oziroma namakanje čopiča, hehe). Moram ti povedati, da tega, da spiva skupaj, pred drugimi sodelavci ne skrivava in da naju imajo za par. Ne hodiva skupaj samo v posteljo, ampak tudi ven. Na večerje, v kino in tako naprej. Hotela sem reči, da se ne skrivava. To, kar naju – ne zaradi mene – razlikuje od drugih pravih parov, je, da se kot par ne druživa z mojimi ali njegovimi prijatelji, da ne obiskujeva mojih ali njegovih staršev in sorodnikov in da se včasih izven službe ne vidiva tudi po cel teden. In da si, kot rečejo, ne polagava računov. Jaz ga na primer ne morem/ne smem/ne upam vprašat’, kaj je počel tiste tedne, ko nisva bila niti en večer ali noč skupaj. Meni ne bi bil noben problem polagat’ računov. Na dolgo in široko razpredam misli. Klinc, priznam, da ga imam rada kot že dolgo nisem imela rada moškega (imam 27 let) in rada bi videla, da bi bila čisto pravi par, kar nisva. Bojim pa se, da mi bo ušel, če mu bom to povedala. Dvakrat do trikrat je že, ko sva malo preveč popila, razpredal misli o svojih razočaranjih nad ženskami, strtem srcu in podobnem, pa ne vem, ali je to res ali samo neke vrste obramba pred menoj in pravim razmerjem. Kadar sem teden dni sama, se počutim prazno, osamljeno in zmedeno. Mislim, imam moškega, pa ne morem biti z njim, pa naj si želim samo družbe ali k… (saj veš, kaj mislim). Ko se v službi z menoj pogovarja, kot bi bila samo sodelavca, bi ga najraje brcnila v jajca. Res. Ko me potem zvečer pokliče in mi pove, da prihaja (ne, ali lahko pride?), imam občutek, kot da prihaja samo zaradi seksa. In tako naprej in tako naprej. Večkrat sem hotela prekiniti vse skupaj in se celo dobila z nekaj drugimi moškimi, pa me je minilo sredi zmenka ali ko so se me po zmenku prvič dotaknili … Rada imam njegove dotike. Rada ga imam. Rada bi bila z njim. Zares, ne samo, kadar se njemu zdi. Kaj naj naredim? Hvala za nasvet, dva, tri. M.
Slovenec v DNA analizo poslal ženine spodnje hlačke in doživel šok!
Tudi letos je Brane Kastelic odgovarjal na vaša vprašanja in reševal vaše ljubezenske težave. Teh ni bilo malo, največ pozornosti pa je pritegnilo vprašanje bralca, ki se je podpisal kot 'Šokirani' ...
Obupana Slovenka: 'Lani sva seksala samo 5-krat!'
Brane, poročena sem 15 let. Imam dva otroka. Mož nikoli ni bil pretirano spolno dejaven. To pomeni, da sva v najboljših letih seksala 3‒6-krat na teden. Ko sem mu zadnjič omenila, da sva lani seksala le 5-krat, me je vprašal, če se mi to verjetno zdi premalo!!! Stara sem 48, mož je leto starejši. Z njim nikoli nisem doživela vaginalnega orgazma, me je pa znal dobro oralno in manualno zadovoljiti. O željah, položajih in fantazijah pri seksu se nikoli ni rad pogovarjal. Vedno je dejal, da je njemu vse okej. Meni pa ni bilo in sem mu to tudi povedala. Nekoč sem celo prekinila odnos, ker sem se počutila kot kurba, ki samo daje. Bil je prizadet. Kasneje sem mu večkrat razložila svojo reakcijo. Zdaj to moje dejanje izpred let vedno vleče iz naftalina, kot opravičilo, zakaj ne seksa. Pred leti sem ga večkrat zalotila, ko je na skrivaj gledal porno filme. Pred kratkim pa je uporabil vročo linijo. Odkrila sem tudi, da je eni izmed deklet finančno pomagal, da se je izvlekla iz tega poklica. Pravi, da nista nič imela, da se mu je samo zasmilila in da jaz takoj pomislim na seks. Pri redkih spolnih odnosih z njim sem opazila, da ima težave z ohranitvijo erekcije. Kasneje mi je tudi sam priznal in dejal, da ga seks v teh letih niti ne zanima tako zelo, da bi se zaradi tega sekiral. Misliš, da je to samo izgovor, da mu ni treba seksati z mano? Pravi, da me pač ne more zadovoljiti in da ga samo kritiziram. Misliš, da ga je moje nezadovoljstvo res tako prizadelo, da išče tolažbo pri dekletih na klic? Misliš, da z njimi res ni nič imel, kot zatrjuje? Ne misli, da sem kakšna nimfomanka. Seks imam rada, tudi sicer sem zelo fit, veliko se ukvarjam s športom in se mi zdi, da nisem še za na smetišče. Moža imam rada, želim si seksa z njim in ne bi ga želela prevarati. Nikoli ga nisem. Njegova dejanja skušam razumeti, čeprav ob tem zelo trpim. Torej, Brane, pomagaj!
Včasih je veljala za prešuštnico, danes pa je del kraljeve družine
Pozdravljen. Oglašam se prvič. Imam kar veliko težavo. Nedolgo nazaj sem prekinila razmerje, ker mi je šlo čisto vse na živce. Nekega dne sem odkrila zapise s kočljivo vsebino, ki so se mi vtisnili v spomin. Takrat sem tudi začela vsak dan uživati alkohol, na kar nisem ponosna. Takrat so se tudi začeli prepiri med nama. Sedaj, ko sem se pobrala in se raje vrgla v šport, kot pa v alkohol, sem se zaljubila v njegovega prijatelja, ki me pozna že 4 leta. Tudi on čuti veliko do mene. Problem pa je v tem, da me pozna tudi njegova družina in pozna mojo preteklost. Nasprotujejo temu, da bi kaj imel z mano zaradi mojega pitja. Drugačne me niso poznali, vedo samo to, da sem na vsakem pikniku preveč pila. Kaj naj narediva, da bi nama uspelo? Hvala za odgovor
30-letna Slovenka na Facebooku spoznala moškega in naredila usodno napako
Pozdravljen, Brane! Imam nepotreben problem, ki sem ga zakrivila sama. Trideset let imam in pred mesecem in pol sem prek Facebooka spoznala nekaj let starejšega fantastičnega moškega, s katerim sem šla v posteljo že na drugem zmenku, kar je bila najbrž napaka, čeprav najprej nisem mislila tako. Nisem si mogla pomagati: zelo me je privlačil, in če sem iskrena: nekaj mesecev sem bila brez seksa in bila sem ga željna. Do zdaj sem trikrat spala z njim in vsakič je bilo za v spominsko knjigo. Prvič in drugič se je zgodilo pri meni doma, kjer kljub moji želji ni ostal čez noč, ampak odšel sredi noči. Ker je moral zgodaj vstati. Tretjič sva bila skupaj cel vikend, saj me je povabil na obalo, kjer sva bila gosta njegovega prijatelja, ki ima tam hišo. Tam sem spoznala še dva njegova prijatelja. Bilo je čudovito. Tudi vpričo prijateljev, ki so me zasuli s komplimenti, je bil pozoren, prijazen in nežen do mene. Vsakič, ko sva se razšla, mi je potem pošiljal 'mesiče' in me poklical in mi napisal in mi rekel, kako lepa strastna ženska sem in kako lepo mu je bilo z menoj. Ko sva se pripeljala z morja, me je odložil pred mojim blokom, me nežno poljubil in dejal, da se kmalu slišiva, jaz pa sem potem vse zaj…, ko sem ga vprašala, ali ga lahko nekaj vprašam, on pa prikimal. Vprašala sem ga, kaj se dogaja med nama, ali nekaj podobnega. Klinc, res mi je ful všeč in mislim, da sem zaljubljena vanj in rada bi ga obdržala. In se večkrat dobila z njim (tudi zato, priznam, ker imam zelo rada seks, če je že dober, z njim pa je fantastičen). Takoj, ko sem videla reakcijo na njegovem obrazu, mi je bilo žal, da sem ga to vprašala. In potem mi je rekel, da se mu niti malo ne mudi v pravo razmerje. Ker kaj takega še nisem slišala od moškega, nisem vedela, kaj naj rečem, in nisem rekla nič, ampak samo skomignila z rameni, se poslovila in šla. Od takrat je minilo pet dni. Pet dolgih dni njegovega molka. Nobenega sporočila. Nobenega klica. Pogrešam ga. Želim si ga. Rada bi bila z njim. Kaj naj naredim? Naj ga pokličem? Naj mu pišem? Ali ga poskusim pozabiti? Brane, pomagaj!
On jo zmerja in tepe, ona pa ga še vedno ljubi
Skratka, Brane, rada berem tvoje odgovore, veliko se naučim in upam, da mi boš znal pomagati. Stara sem 20 let in trenutno živim pri fantu. Kmalu bova imela 1 leto najinega razmerja. Rada ga imam in on ima tudi mene. Včasih mi pokaže, včasih ne. Problem je v tem, da se na trenutke zelo grdo obnaša do mene in svojih domačih. Je edinec in je odraščal brez očeta, je razvajen in njegova mami mu vse tiši po domače v rit in ga pedena kot 4 leta starega otroka. Moj fant me zmerja z žaljivkami, tudi med družbo se dere, enkrat me je celo udaril, vendar mu je bilo potem zelo hudo in se je res lepo opravičil. Čez nekaj dni me ni ravno udaril, ampak odrinil, ker nekaj nisem znala v njegovi delavnici. Zelo hitro se razjezi in ne vem, kako ga naj obvladujem, nikoli nisem prej jokala, če me je bivši kdaj razjezil ali rekel kaj takšnega. Zdaj pa samo jokam, če pride do te situacije, a se dela norca in reče, da ima punco za jokico ... Ampak po vsem tem, ko se to zgodi, kar se, se mi vedno opravičuje. Ko sva na samem, mu skušam povedati, kaj dela narobe, me ignorira, si poje, skratka, obnaša se zelo nezrelo. Star je 24 let. Skupaj nisva skoraj nič, jaz sem v svoji službi, on pa po cele dneve dela, zvečer se včasih vidiva, včasih pa tudi ne, ker ima ostale obveznosti. Drugače je zelo pozoren in nežen, zvečer me vedno poljubi, mi pove, da me ima rad ... Naj povem, da sem bila noseča z njim in se nosečnost ni obdržala, v tistem času je bil z mano kot sonce, res mi je stal ob strani. Rada ga imam bolj kot svoje življenje, pomeni mi vse, kako naj se odzovem v tisti situaciji, ko se začne dreti name? Včasih sem tiho, včasih se zjočem, včasih pa se zderem nazaj. Ko se dere na svoje domače, mu povem, naj neha, vendar je še bolj oster z besedami. V očeh njegove mame vidim, da jo to boli. Kako mu naj dopovem, da mi to ni všeč, naj se odmaknem stran in grem? Rada bi vse dobro v tem razmerju. Še ena težava, ki mu jo trobim kar nekaj časa: živijo v veliki hiši, v kateri je podstrešno stanovanje prazno. Povedala sem mu, da bi mi bilo všeč, da bi lahko šla sama gor. Ideja mu je bila dobra in se je strinjal. Saj si želim, samo imam občutek, da mi njegova mamica in stara mama stalno dihata za vrat, čeprav se z njimi dobro razumem. Vsak dan me doma čaka kosilo, ko pridem iz službe. Zadnijč, ko sem mu omenila, če bova počasi povedala, da bi šla nadstropje višje, je začel - kam se ti mudi, saj mogoče se res, ampak je najbolj problem, da ko se gre za moje želje, jih malokdaj upošteva. Ko pridem domov k staršem, se mami samo zjočem, da mi je hudo. Prosim, pomagaj. Želim fanta, ki bo spoštoval svojo punco, kako ga naj to naučim? Hvala, upam, da mi boš znal pomagati. V
Je po dobrih dveh letih njune zveze res konec?!
Pozdravljen, Brane! Imam en velik problem. S punco sva skupaj 2 leti in 2 meseca, jaz sem star 23, ona pa 21 let. Vse je lepo in prav, razen tega, da imam jaz kakšen ljubosumni izpad. Vedno mi je govorila, da me noče izgubiti, da ji pomenim vse na svetu in da si ne zna predstavljati življenja brez mene. Nakar pa šok. Nekega dni mi reče, da potrebuje čas zase. To me je tako vrglo iz tira, da ne vem več, kaj naj naredim. Dal ji bom čas, a se bojim, da se bo potem ohladila in da bo to konec vsega, čeprav jo noro ljubim in sem pripravljen popraviti to moje ljubosumje. Potem sva se en dan dobila in preživela nekaj časa skupaj. Povedal sem ji, da mi je žal in da želim to spremeniti. Dejala mi je, da tudi njej hudo. Ko sva se vozila v avtu, me je objela okoli roke in začela jokati. Vprašal sem jo zakaj, a mi ni hotela povedati. Ustavila sva se tudi pri mojih starših in ko sva bila v moji sobi, me je dobesedno naskočila. Objela me je in sledili so trije poljubi in za posladek še malo jezika. Ne razumem tega obnašanja. Ali me ima rada? Ali me preizkuša? Prosim Brane, pomagaj mi z nasvetom, ker jo resnično ljubim. Rad bi to popravil in jo dobil nazaj. LP
Slovenka priznala: kadarkoli preveč popije, ga prevara
Pozdravljen, Brane! Pišem vam, ker imam kar velik problem. Imam res najboljšega fanta na svetu, v zvezi sva tri leta, ljubiva se, vse počneva skupaj in enostavno si življenja brez njega ne morem predstavljati. Težava pa je v tem, da vedno, ko si privoščim preveč velik odmerek alkohola, ga prevaram. To se je zgodilo že kar nekajkrat in sovražim se, da to počnem. Še sedaj ne najdem pravega razloga, zakaj sem sploh to storila, mogoče je krivo tudi to, da sem zelo depresivna in v življenju vedno iščem ljubezen. Čeprav vem, da do drugih moških nič ne čutim. Od kar se je to nazadnje zgodilo, ne hodim več ven, ne pijem in vse je popolnoma v redu. Bojim se, da bo izvedel. Kaj naj storim? Nočem ga izgubiti IN res mi je žal. Tako zelo to obžalujem, in ko se spomnim, koliko groznih stvari sem storila, padem v jok. Prosim, pomagajte mi. Preveč ga ljubim in nočem ostati brez njega. Hvala! Lep pozdrav.
Začela sta kot seks prijatelja, danes pa ...
Pozdravljen, Brane! Redno spremljam tvojo rubriko in moram priznati, da me tvoji nasveti vedno znova navdušijo. Tokrat ti pišem tudi sama. Stara sem 24 let in sem v razmerju s fantom, ki ga ne ljubim. Vse skupaj se je začelo pred dvema letoma s seks prijateljstvom. Povod za seks prijateljstvo je dal on, ker ni bil zaljubljen vame in jaz sem pristala nanj, predvsem zato ker sem imela s prejšnjim fantom slabe izkušnje na področju spolnosti. v obdobju seks prijateljstva je bil do mene pravi kreten, zaradi česar sem po nekaj mesecih vse skupaj prekinila. In takrat se je on čudežno zaljubil vame in me želel imeti za punco. Začel se je truditi, da bi me osvojil nazaj vendar ne samo za seks ampak za razmerje. In po letu dni truda sem pristala z njim v razmerju, predvsem zato, ker se je od vseh fantov najbolj potrudil zame in se mi je zdelo, da je edini, ki me ima rad kar mi ogromno pomeni. Problem pa je predvsem v meni, ker ga ne ljubim. V seksu z njim ne uživam tako, kot bi morala, saj nimam poželenja in strasti do njega, poleg tega bi se moral/ bi ga morala tudi sam/-a še veliko naučiti. Strah me je, da bi ga preveč prizadela, če bi ga pustila poleg tega pa me je strah, da potem ne bom več dobila fanta, ki me bo imel tako rad. Mislim, da prej ali slej v vsakem razmerju mine neka zaljubljenost in ostane odnos v katerem je zelo pomembno, da te partner spoštuje, sprejema, zaupa in on me. On tudi ve, da ga jaz ne ljubim, vendar mu je bolj pomembno, da me ima, ker me on ljubi in mu je na nek način vseeno, če ga jaz ne. Poleg tega vem, da ima tudi on napake, kot bi jih imel vsak in jih veliko težje prenašam, kot če bi bila zaljubljena. Prosim, Brane, če mi svetuješ, ali je smiselno vztrajati v razmerju z moškim, ki ga ne ljubim in ali je možno, da bi se zaljubila vanj. Vedno, ko počneva stvari, ki jih jaz rada počnem postane posledično tečen, ker on tega ne počne tako rad kot jaz in mi s tem uniči vse veselje in dobro voljo, zato tudi vedno, ko bi ga nekako lahko vzljubila ga ne moram. Hvala za nasvet in lep pozdrav. Miška
'Zakaj najdem le brezvezne in neiskrene moške v Mariboru?'
Pozdravljen, Brane! Zanima me, zakaj s svojim dobrim srcem, iskrenostjo in poštenostjo najdem samo res pokvarjene, brezvezne in neiskrene moške v Mariboru? Ko že mislim, da sva se ujela, prileti z njegove strani ignoranca, sploh pove ne, kaj je narobe, zakaj se tako obnaša ... Verjela sem, da bom s svojim dobrim srcem spoznala nekoga, ki mi bo podoben, naletim pa na same kreten, ki nimajo duše. Zakaj je temu tako??? Kako naj med milijonom pokvarjencev najdem zase prijetnega fanta, ki bo zame skrbel od prvega dne, kot tudi jaz zanj. Sem zelo dober človek in če mi je kdo res všeč, se nikoli ne pretvarjam. Se moški ustrašijo iskrenosti in dobrote? Jaz se za to pokvarjeno družbo ne mislim spreminjat. Bom pač sama, ker manipulirala ne bom nikoli z nobenim. Tudi igric se mi ne ljubi igrat, prepuščam to družbi, v kateri je tega ze preveč. Hvala za nasvet in lep pozdrav.
Kdor po seksu zaspi, je zaljubljen!?
Kaj naredite takoj po seksu? Tisti, ki ne hitite z oblačenjem, ker se vam ne mudi … domov. Številni zaspijo. To naj bi veljalo veliko bolj za moške kot ženske. Pa je to prav, nekaj dobrega? Evolucijski psihologi trdijo, da je. Kaj pa tako imenovana poigra, nežnosti, božanja in šepetanja po seksu? Skupina ameriških evolucijskih psihologov trdi, da je to, da oba zaspita takoj po občevanju, nekaj zelo dobrega. Da je?
Star je 35 let in še ni imel punce
Pozdravljen, Brane. Verjetno ti pošiljam skoraj nerešljivo zadevo, a vseeno bi bil vesel tvojega odgovora. Star sem že skoraj 35 let, pa še nisem imel zveze, niti neresne ne. Nisem grd, a enostavno sem nesamozavesten in s slabo samopodobo, in na ta način odbijam ženske za kaj več. Šel sem tudi do psihiatra, kjer mi je bila diagnosticirana osebnostna motnja izogibanja (oblika socialne fobije). Ko sem diplomiral, nikakor nisem dobil službe in potem sem se začel vse bolj zapirati vase, pa tudi prej nisem bil ne vem kako družaben. Zdaj, zadnje dve, tri leta, odkar obiskujem psihiatra in različne psihoterapije, je stanje malce boljše, a še vedno se ne znam približati ženskam in še vedno sem premalo samozavesten in odločen, da bi lahko kakšno "osvojil". Sicer sem poskusil z dvema različnima tipoma psihoterapij, pa enostavno ni bilo večjega napredka. Še vedno čutim strah v večji skupini ljudi, še vedno sem premalo sproščen, čeprav je že malce bolje kot pred leti. Kar se tiče žensk, sem naredil še eno veliko napako, namreč večkrat sem bil pri prostitutkah in tam "opravil zadevo". S tem vem, da nisem nič bližje zvezi, ampak celo se še bolj oddaljujem. Enostavno čutim potrebo po dotiku, vendar jo izkazujem na neprav način. V času osamljenosti in slabšega počutja se poslužujem tudi pornografije, kar vem, da je slabo, ampak enostavno ne najdem drugega načina. Brane, vem, da sem skoraj nerešljiv problem, a bi bil zelo vesel vsakršnega nasveta. Ostale pa prosim, da se vzdržite žaljivih in neumestnih komentarjev.
Bila je prvinska privlačnost in posledično odličen seks, zdaj pa ...
Zdravo, Brane. Z zanimanjem berem tvojo rubriko, saj me zanima moški pogled na vse te stvari, poleg tega pa kdaj najdem tudi kak nasvet zase. Poskusila bom čim bolj na kratko opisati svoj problem, le bistvene stvari. Torej, že pred več kot letom dni sem spoznala moškega. Bila je res prvinska telesna privlačnost. In posledično odličen seks. Karakterno se nekako nisva ujela. Tako je ostalo pri seks zvezi, kar je obema ustrezalo. Itak sva oba ugotovila/čutila, da je to edino področje, kjer se ujemava. On je to (besedno) predlagal, jaz sem se (z olajšanjem) strinjala. Ker pač ni tip moškega, ki bi ga hotela "imeti doma", me pa res noro spolno privlači. Problem pa je v tem, ker očitno midva tega ne znava "zvozit". V več kot letu dni ga nisem nikoli vprašala, s kom še seksa ali karkoli. Samo splošne stvari o delu, vremenu, aktualno dogajanje ... on pa ne. Njega pa vedno bolj zanima vse. Je bilo že tako, da je prišel k meni, stal pri postelji, jo gledal in vprašal, s kom sem bila, da je odeja tako zmečkana in podobno. Vsake toliko ima 'nežne' izpade (po telefonu) v smislu, da me pogreša in da škoda, da me ni ob njem (ko je na službeni poti). Jaz vse to potem obračam na seks. Pravi, da ga skrbi, da se bom zaljubila v njega, ker ženske kao 'seksamo s srcem'. In meni je to smešno. Sem mu jasno napisala, da ne rabi skrbeti, ker mi ima antikarakter, hkrati pa noro dobro telo. In da jaz to jemljem kot telovadbo, samo da je veliko bolj 'prijetno' potenje kot tisto v fitnesu. Odgovoril mi je, da sem nora. Vsakič naslednjič, ko je prišel, je bilo bolj 'napeto' ozračje. Napisala sem mu, da ni več isto, saj ga ne upam niti dobro pobožat, da ne bo mislil, da sem zaljubljena, ker očitno on misli, da je idealen. Ali kaj? Ne vem. V glavnem zadnje mesece sploh ni neke sproščenosti in posledično niti seks ni več, kot je bil. Dragi Brane, mene zanima, ali je možno to "vrniti" v prvotno stanje? Trenuto sva sicer 'skregana', ker se on zadnje čase vedno hitreje namuli, ampak meni se ne da najbolj paziti na besede. In potem napiše, da mu ni več, a se javi slej kot prej. In potem pride z visoko dvignjeno glavo in glavico, kot da je 2 osebi v 1. Ena oseba je, ko pride samozavesto, samozadostno, kot da je kao neka nagrada, da je sploh prišel. Druga oseba pa je izmenjavanje tigra in mucka v postelji, ki opazi vsak moj vzdihljaj, se trudi v pravi smeri in res da vse od sebe, da totalno uživam. No, saj tudi jaz.
Kriči, izsiljuje in na koncu pade v neutolažljiv jok
Pozdravljen Brane, rad bi te prosil za nepristranski moški nasvet. Star sem 55 let in sem že deset let ločen. Ko me je žena zapustila, je bila moja hči stara 4 leta, sedaj jih ima 14. Ves ta čas sem bil popolnoma izločen, tudi stiki so bili bolj tako-tako, stvar pa se je spremenila, ko sem dve leti nazaj spoznal ločeno žensko. Hči, ki je bila prej vajena, da sem pritekel na vsak njen migljaj, je kar naenkrat postala zelo pozorna do mene. Prej komaj kdaj, me zdaj neprestano pogreša. Celo to pravi, da bi raje kot pri mami zdaj živela z mano. Žal to ne bo šlo, sem brezposeln in živim v stanovanju moje partnerke, ki se s tem ne bi strinjala. Vseeno nekako ne razumem obnašanja svoje edinke, ki jo imam nadvse rad, vseeno pa ne bi rad, da se mi podre moja partnerska zveza, ki mi ustreza. Ko hči pride na obisk, se partnerka umakne, ker pravi, da se počuti odveč. Hči pa to izkoristi zato, da mi dela scene, očita mi, da jo zapostavljam, od mene hoče, da greva na počitnice čeprav ve oziroma bi lahko vedela, kaj pomeni biti brezposeln in že sam na plečih moje partnerke, skratka vzbuja mi občutke strašne krivde. Vsakič mi naredi histerično sceno, kriči, izsiljuje, na koncu plane v neutolažljiv jok. da ji pri mami ni dobro, da hoče živeti pri meni, da me pogreša, itd. Cele noči mi pošilja SMS sporočila, da me ima rada in kdaj se bova ponovno videla. Rad bi to prekinil in jo pomiril, saj jo imam rad in zaradi moje partnerke ni ona pravzaprav v ničemer na slabšem kot prej. Kaj meniš ti, da moja hčerka čuti? Katero čustvo jo tako preplavlja, kako naj pravilno odreagiram? Naj ji ustrežem, se za nekaj časa umaknem, postavim meje, samo tako, kot je zdaj, ne morem več. Po vsakem obisku sem sesut, poln občutkov krivde in čisto brez energije. Brane, prosim moški nasvet.
Bralka Ana: 'Okoli njega hodim gola, on pa niti ne trzne'
Po dolgem času tuhtanja, sem se odločila da ti pišem. Stara sem 32 let, partner 35. Imava 3 otroke (8, 5, 3 let). Razumeva se super, rada sva skupaj, pomagava drug drugemu … Seks pa je polomija. Po rojstvu otrok se je vse spremenilo. Partner ne pokaže nobenega interesa. Vedno sem dajala jaz pobudo, da sva seksala vsaj 2x na mesec. Potem sem začela delati na sebi, ker sem bila prepričana, da je problem v mojem videzu. Shujšala sem, uredila prehrano, vedno poskrbim, da sem urejena, sveže stuširana. Da ne rečem, da veliko več zahajam v kozmetični salon, kot kdajkoli prej. In ne izgledam slabo, res ne. Marsikakšen moški se ozre za mano. Vendar efekta pri mojem možu ni. Njemu sta v prvi vrsti računalnik in tv. In takrat je kot bi bil hipnotiziran. Tudi, če hodim naga okrog njega, ne trza. Zadeva je prišla tako daleč, da zadnje čase non-stop poseda pred tv-jem. Začel je opuščati tudi skrb za osebno higieno. Ne stušira se niti po tri dni, saj običajno zaspi pred tv-jem in se nato komaj zvleče v posteljo, največkrat pa spi kar v dnevni na kavču. Pred kratkim je sredi noči prišel k meni in nakazal da si želi seksa. Hotel je, da mu ga potegnem, vendar sem ga zavrnila. Rekla sem mu, da če se lahko jaz uredim zanj, pričakujem, da se bo tudi on – vsaj stuširal. Ne pa da pride k meni v posteljo po treh dneh netuširanja. Seveda je bil užaljen, vendar žal res nisem mogla. Ustavilo se mi je. Po vsem tem kar naredim za njega, se počutim, kot da bi se delal norca iz mene. Non-stop delam na sebi in se trudim … On pa pride 1x do mene in mi porine smrdljiv k* pod nos? Od tega dne naprej priznam – me je minilo sploh še siliti vanj. Nekaj časa sem se še trudila, ga spodbujala naj gre pod tuš in pride k meni v posteljo … Vendar mi je odgovoril, da sem tečna in naj neham težiti. Zdaj ga pustim na miru. Seksala nisva že 2 meseca. Vsak večer leži na kavču pred tv, je čipse, slane palčke, pudinge … Posledično je tudi čedalje debelejši in bolj okoren. Na koncu zaspi pred tv. Tušira se 1x na teden. Res ne vem kaj naj storim. Obupala sem. Razmišljala sem že o tem, da bi si našla ljubimca, vendar mi srce ne da, da bi to storila njemu in otrokom. Kljub temu ga imam rada. Vendar tako ne morem živeti naprej. Kaj naj storim??
V Sloveniji je živela zelo revno in nesrečno življenje, nato pa ...
Živjo Brane, v Sloveniji sem živela zelo revno in nesrečno življenje, od nekdaj sem si želela in si zamišljala uspešnost, veselje in ljubezen v tujini. Skratka, želela sem daleč stran začeti znova. Pred dvema letoma sem spoznala fanta prek spleta, oba sva bila nora en za drugim, pogovarjala sva se ure in ure ... Tako močno povezavo sva čutila, da sva se po dveh tednih odločila videti. Pustila sem vse za seboj (družino in dom) in odšla na letalo v pričakovanju nove ljubezni ... Pričakal me je s toplim poljubom in objemom. Vse je bilo tako pravljično, zaljubila sva se na prvi pogled. Pustil je službo, le da bi bil z menoj. Bila sva nora, počela sva vse skupaj, delila vse, jokala in se smejala ... Počutila sem se ljubljeno in srečno. Čas je mineval in spoznala sva, da najina ljubezen raste, zato sem ostala ob njem. Po nekem času je neuspešno iskal službo, živela sva v majhni sobici, praznih žepov. Nič več nisva mogla početi, nikamor nisva mogla iti ... Začel je biti agresiven, sebičen, gledal me je z drugačnimi očmi, moški v katerega sem se zaljubila, je v zelo kratkem času izginil ... To ni bilo vse, najina intima je izginila, zapiral se je v sobo in pogovarjal z ženskami prek spleta o zelo intimnih stvareh, ko sem to zvedela sem želela oditi in mu to tudi povedala. Začel je jokati in me prosil, naj ostanem, povedal mi je, da me potrebuje in da rabi čas, da zaceli rane. Nisem vedela, da se je le dva meseca preden sem prišla, ločil, izgubil hišo in nerojenega otroka. Prosil me je le za čas in podporo, zbrisal je vsa sporočila in uničil telefon. Poskušal je biti znova fant, ki sem ga spoznala, vendar neuspešno. Postal je pošast, pošast, ki sem jo še vedno ljubila in nisem mogla zapustiti. Bila sem nesrečna in brez vsega, vseeno sem mu želela pomagati, zapadel je v depresijo, celo jesti ni hotel. Po nekaj mesecih sem ugotovila, da je znova na skrivaj ure in ure z ženskami na spletu, znova sem bila prizadeta. Znova sem mu grozila, da bom odšla, tokrat je agresivno postopil, me udaril in začel kričati in jokati, da me ljubi in da mi želi dati vse, ampak ne more, in da sem prišla v njegovo življenje prezgodaj, saj še ni pripravljen na zvezo in se počuti zvezanega ob meni. Želel je biti samski in svojo agresijo in nesrečno preteklost odvreči, preden skoči v zvezo, obenem se je zaljubil in se ni mogel upreti. Čeprav boleče, sem ga nekako razumela, dala sem mu svobodo in bila sva odkrita, kaj bo s kom počel. S tem se nisem strinjala, vendar vem, da drugega nič ni mogel početi, saj sva bila finančno v zelo slabem stanju, on pa tudi psihično nestabilen, zato sva vedno bila zaprta v sobi. Bil je vesel, ko je flirtal na spletu, ker se je tako odklopil od sedanjega stanja in preteklosti. Priznal je, da se ne prepozna in da mu je žal, ko me vidi nesrečno, saj bi dal vse, da me osreči, za to pa ni sposoben. Po nekaj mesecih, še vedno nesrečen, je dobil službo, še vedno je prepričano stal za tem, da mora nekaj narediti, da svojo preteklost zakoplje. Odšel je k ženski, ki je bila zelo neprivlačnega videza, saj mi je hotel pokazati, da to nima veze z menoj, bil je odkrit in mi povedal, kaj želi početi in če želim, mi bo to dokazal z videom ... Poskušala sem nesebično razumeti, da on to potrebuje ... Ko je odšel, se mi je srce zlomilo, bila sem jezna in užaljena ... Danes je tak, kot je obljubil, da bo, vso negativo je izgubil, ponovno je moški, v katerega sem se zaljubila, daje mi vse in je vesel, kar si želim ... Jaz pa mu še vedno, v strahu, da bo ponovno izginil in me ponovno zlomil, zmedena in jezna ponavljam preteklost, želim se prepustiti in zaupati njegovi stabilnosti, želim biti srecna. Ljubim ga, ampak v najino zvezo prinašam samo negativo, kaj naj naredim? Hvala.
Ko je bila stara 20 let, je spoznala Jugoslovana, danes pa ...
Pozdravljen, Brane! Tukaj je moja življenska zgodba. Po zaključeni maturi sem se odpravila na počitniško delo v Švico. Imela sem 20 let. Zaposlila sem se pri družini, ki je imela restavracijo. Skrbela sem za njihovi hčerkici. Veš, kako je z otroki. Ves dan je bilo dela več kot dovolj in zvečer sem padla v posteljo kot ubita. Tam zaposlena dekleta so me večkrat vabila ven. Prigovarjale so mi, da v hotelu nasproti naše restavracije dela "en Jugoslovan". Da, bilo je to še v času naše skupne države. Nisem želela stikov z Jugoslovani, saj je bil moj namen, da se naučim nemščine. Po neskončnem prigovarjanju sem vendarle popustila, in odšla. Sedle smo in si naročile pijačo. In jo dočakale. Prinesel jo je ON. Nikoli nisem zrla v bolj modre oči. Rekel mi je zdravo in odšel. Po odhodu nisem kaj prida razmišljala o njem. Dokler ni nekega dne prišel na kavo k nam. In beseda je stekla. Bil je iz Sarajeva. Star 28 let. Diplomirani pravnik. Časa sva imela oba zelo malo, pa vendar sva se ujela in všeč sem mu bila. Sama takrat do njega nisem čutila še ničesar. Postala sva intimna. Bilo je lepo. A se je končalo, ker sem se sama morala vrniti v domovino in pričela s študijem. Ob povratku v Sarajevo se je ustavil pri meni v Mariboru. Bila sem ga vesela. In pričelo se je dolgo dopisovanje, z njegovimi vročimi izlivi ljubezni. Na svoj način sem ga imela rada, a sem bila za resno zvezo še nezrela. Zato sem prenehala pisati, njegova pisma so nekaj časa še prihajala, nato so prenehala. Po diplomi sem se zagledala v fanta, dobila dve čudoviti deklici, a se je zveza zaradi njegovega spogledovanja z alkoholom zaključila. Med tem časom je v bivši YU divjala vojna in vedno bolj me je spomin nosil k njemu. Je še živ? Kaj dela? Je poročen? Klicala sem v njegovo mesto, a nisem mogla izvedeti ničesar. Po končani vojni sem le nekako prišla do informacije, da je poročen in direktor bolnišnice v manjšem kraju. S tresočo roko sem ga poklicala in bil je neskončno presenečen in vesel, da sem ga našla. Dogovorila sva se, da se srečava. Kolena so se mi tresla, da sem komaj stala. Ko je prišel, sicer postaran, a še vedno zelo čeden. In sva doživela dan in noč nepozabnih strasti. Vendar je dejstvo, da je poročen, vzel zelo resno. Tam se ljudje poročajo za vse življenje. S svojim objemom, strastjo se mi je zdelo, da mi je pokazal, da me ima na nek način še vedno rad. Tudi jaz sem verjetno gojila podobna čustva, a sem bila premlada, da bi jih znala obdržati. Rabim pa, Brane, tvoj nasvet. Ponovno sem v zvezi s krasnim človekom, ki me ima iskreno rad. In marsikdo mi očita, kaj bi še sploh rada. Rada ga imam, ampak kot brata. Moje srce je že vsa leta pri njem, tam doli. Ko se vidiva, je včasih zelo prijazen, včasih pa naporen kot vrag. In to me boli. Kot bipolarna osebnost. Zavedam se, da sem se vzela od nikoder po toliko letih nejavljanja, in "predrmala " njegov ustaljeni ritem. Kaj mi je storiti? Trudim se pretrgati stike, ga ne kličem več mesecev, in ko že mislim, da sem ga prebolela, me pokliče. In sem ga vesela. Pogrešam ga, a takšno življenje je bolj trpljenje. Vesela bom nasveta pametnega človeka. Prijazen pozdrav, Scarlett
50-letno Slovenko najprej doletela umazana ločitev, nato pa še huda bolezen
Živijo, Brane! Moje vprašanje ni ravno tipično za tvojo rubriko, me pa zanima tvoj komentar, prav tako tudi bralcev, več glav več ve, več mnenj bolj širi okvir, skozi katerega zremo na naše vsakdanje življenje. Stara sem 50 let s težkimi časi za seboj. Najprej me je doletela umazana ločitev, komaj sem se pobrala, je prišla bolezen (rak), nazadnje pa je še edina hči po končani srednji šoli odšla na študij v tujino. Pred 10 leti je umrl oče, letos še mama. Skratka, izguba za izgubo, težko sem zmogla naprej, hvala bogu za nekaj dobrih prijateljev, ki so me v kritičnem času, ko se mi je podiral svet, podprli. Imam še 12 let starejšo sestro, edino osebo moje krvi, s katero pa sem žal takoj po ločitvi pretrgala stike. Zakaj? Ker sem sredi najhujše drame računala na njeno pomoč, pa se takrat ni postavila na mojo stran. Moja in njena družina smo bili namreč družinski prijatelji, tudi oba svaka sta se sproprijateljila, in to do te mere, da je njuna moška solidarnost presegla najine krvne vezi. Ko se mi je vse podiralo na glavo, se je namreč sestra postavila na nevtralno mesto in me obvestila, da želi tudi možu na ljubo obdržati stike z mojim bivšim. Jaz sem se tedaj počutila izdano in zavrženo. Sedaj, ko se je stvar že zdavnaj polegla, pa nekako ne najdem več niti volje niti smisla, da ta odnos nadaljujem od tam dalje, kjer se je že nekaj let nazaj presekal. Sestra me je letos namreč poiskala, ker sem praznovala 50 let. Videla sem, da ima interes, da se stvar zakoplje. Jaz pa sem se v tem času toliko spremenila, da nisem več ista oseba; v moje življenje so stopili drugi ljudje. Takrat, ko nisem vedela ne kod ne kam, so se namreč kar iz nič pojavili dobri ljudje, na katere sem se naslonila ob ločitvi in kasneje tudi bolezni. Dali so mi moč, da sem izplavala, nekaj je bilo ljubimcev, nekaj prijateljev, vsem sem neskončno hvaležna. Brez njih mi ne bi uspelo ostati na nogah in celo narediti velik korak naprej. Sestra pa me je, milo rečeno, globoko razočarala. Ne mislim, da je slaba oseba, vendar pa je očitno toliko drugačna od mene, da niti ne vem, kakšen odnos bi bil sploh obema v dobrobit. Jaz sem namreč zelo lojalna oseba, za svoje ljudi bi naredila čisto vse. Če bi bila ona na mojem mestu, bi ob ločitvi njen mož v paketu z ženo izgubil tudi mene. Kaj meniš o vsem tem ti in ostali bralci tvoje rubrike? Hvala za tvoj odgovor.
Med seksom nikoli ne doživi orgazma. Kaj je narobe?
Živijo, Brane! Imam problem, ki mu sam nisem kos. V zvezi sem s punco 3 leta, ona je moj prva in zadnja do sedaj, jaz pa po njenih besedah njen četrti, kar ji tudi verjamem, saj imava medsebojno zaupanje dobro izgrajeno. Zanima me pa eno. Večkrat poslušam prijatelje, kako govorijo, da njihove punce med seksom kar večkrat doživljajo orgazme. Jaz še nisem doživel, da bi moja kdaj doživela. Do sedaj sva probala vse od 5 minutnega seksa "na hitrco" do 20 minutnega oralno, analno, vaginalno ni da ni, na 101 način. Ampak nikakor ne more doživeti orgazma. Moj penis meri 18 cm, kar mislim, da je več kot dovolj. Orgazem lahko doživi samo s stimulacijo klitorisa, ampak ne med spolnim odnosom, saj jo takrat to moti. S pentracijo nikakor ne more priti do orgazma. Kaj je narobe? Je kaj narobe z menoj ali z njo? Res se trudim in mislim, da nisem slab v seksu. Ko jo vprašam, ali je kdaj prej doživela orgazem, s katerim izmed bivših fantov trdi, da ne vem niti o čem govorim, da ji pride samo s stimulacijo klitorisa, da ji nikoli ni prišlo med vaginalno pentracijo. Pomagaj mi, prosim.
Je 30-letna ženska, ki rada seksa, a ima fanta, ki noče
Pozdravljeni. Imam partnerja, s katerim sva v zvezi dobro leto in pol. Začela sva že graditi stanovanje. Razumeva se fenomenalno, v postelji pa malo manj fenomenalno. Imam kar nekaj izkušenj kar se tiče posteljnih aktivnosti, vem, kaj mi paše, kako in kaj narediti, preizkusiti pri moških ... Tukaj pa nastane težava, kajti moj dragi je popolnoma nem v postelji. Seksal bi 1x mesečcno, je dovolj, 5 minut je dovolj, predigre ne rabiva. Monotono in brezveze. Preizkusila sem že vse. Na primer: nisem mu pustila seksati, ustvarila sem nama predigro, pa je bil čisto nezainteresiran. Najprej sem mu rekla, če se lahko poigra malo z mojimi joškicami, se je komaj, vmes mi je pa rekel, kaj me pa gledaš. Med seksom ne smem govoriti opolzkih stvari, moram biti tiho ... Še in še več je tega. Sam s seboj vem, da ima težave, ker pravi, da ima majhnega, jaz pa pravim, če bi ga znal uporabljati, ne bi bilo nobenih konfliktov in pregovarjanj. Sem 30-letno dekle, ki neizmerno rada seksa in se ljubi, vendar sem trenutno kot 70-letnik. Imam že težave, ker sem nenehno nepotešena, gledam za drugimi, sanjarim o drugih in nenehno se samozadovoljujem. Prosim za pomoč, če sploh obstaja!
Braneta prosi za pomoč: v seksu ne uživa, je z njo kaj narobe?!
Brane, živjo! Zelo pogosto prebiram tvojo rubriko in sem se veliko naučila, vendar imam tudi sama eno vprašanje, vendar ga nisem nikjer našla, tako da te bom kar sama vprašala. S fantom sva skupaj 8 mesecev, imela sva spolne odnose od 4. meseca naprej. Imela sva "nočne igrice". S tem ciljam na zadovoljevanje drug drugega bodisi oralno ali z roko. Upam, da sem dovolj natančno povedala, kaj mislim. In ko sva to delala, nama je obema bilo zelo fajn, oba zelo sproščena, enako kot pri seksu. Skratka, oba sva zelo uživala, moj orgazem mi je bil res zelo všeč, ker tudi moj fant ve, kaj mi paše, in sem tako samo še bolj ravzneta. Med seksom pa mi ni bilo do sedaj še nikoli ekstra fajn. Prvih 3x me je bolelo, od takrat naprej, ko pa me ne boli, je pa problem drugi ... Enako sem sproščena, predigra mi je zelo fajn, tudi med seksom je fajn, vendar še zdaleč ne v taki meri kot pri tistem omenjenem zgoraj. Menjavava poze, fant ima penis več kot zadosti velik (17 cm in pol), vendar mi ni in ni fajn, tako kot bi mi lahko bilo in kot slišim od kolegic. Vse se pogovarjajo, kako je to božansko itd., meni pa je vedno bilo, kot bi mi samo nekdo v vagino potiskal nekaj noter in ven, to pa je to. Res ne vem, kaj je z mano narobe, prosim pomagaj mi ... Hvala za tvoj trud, zelo ga cenim!
Zapletla se je z 20 let starejšim ločenim moškim, sedaj pa ...
Brane živijo. Stara sem 30 let in sem se znašla v situaciji, ko nujno rabim pameten moški nasvet, za katerega prosim tebe. Moja situacija je precej zapletena. V službi sem se zapletla s 50 let starim ločenim sodelavcem na vodilnem položaju. Preselila sem se k njemu na njegov dom, kjer živi tudi njegova 18 letna hči. Žena je pobasala denar in se odselila, ter z obema prekinila stike. V dveh letih, kar traja ta situacija, so me določene stvari začele težiti. Moj partner je namreč zagrizen športnik in ima ogromno svojih hobijev, v katerih neizmerno uživa in ga izpolnjujejo. Ob ponedeljkih košarka, torek in četrtek hokej, čez vikende poleti nogomet, kolo, pozimi pa hodi na turnirje kegljanja, skratka, vse hoče maksimalno izživeti. Pravi, da ga je bivša žena zamorila in bi rad sedaj nadomestil. Če grem slučajno z njim, ga čakam kot lipov bog ali pa komuniciram z ostalimi sotrpinkami in prav nič ne uživam. Ker je tudi precej službeno odsoten, se počutim osamljeno. Tako ga čakam doma, sicer sem tudi sama začela hodit na jogo in jezikovni tečaj, pogrešam pa več doma preživetega časa, ker sem rahlo zapečkarska. Večkrat si ogledujem slike njegove družine, res so izgledali dobro. Vse večkrat razmišljam o njegovi bivši ženi in kaj jo je pripeljalo do tako radikalnega reza. Počasi jo začenjam razumeti. Oba, tako partner kot hči sta hladna, hči še nedostopna, mahnjena na denar in status, skratka, nobene topline in človečnosti ni zaznati. Glede na to, da si želim tudi svoje družine, kakšna misliš da bi bila moja prihodnost, če se nič ne spremeni? Ima sploh smisel? Zase vem da ga ljubim, kaj pa on? Je tak življenski stil egoističen? Vem, da ga nimam pravice omejevati, postajam pa nesrečna in vse bolj v dvomih. Kaj me čaka v prihodnje, ga bo minilo? Kot poznavalca moške psihe te prosim za iskren komentar in nasvet.
Nepotešena bralka: večkrat je mokra že ob misli nanj
Pozdravljen, Brane! Nujno potrebujem tvojo pomoč. Meša se mi že skoraj 3 leta. Takrat se mi je'prvič' skoraj zgodilo z moškim mojega življenja. Bila sva že nad tem, da se začneva mečkati. To mi ni bilo tuje. Potem me je zavrnil, ker sem mu (ne vem, kaj me je pičilo) malce pred tem rekla, da do njega čutim nekaj več. Pa sama nisem za zvezo brez seksa, bog ne daj! Mi pač malo več pomeni, zato bi to rada doživela z nekom, do kogar mi je mar. Nisem ku**a, da bom dala prvemu, ki ga srečam. Torej, po vseh teh letih me še vedno spolno privlači le on. Nisem več za zvezo, ker vidim, da resnih ljudi ni več na svetu, bi pa vseeno rada poskusila. Seks brez obveze, mislim. Po nečem, kar sem z njim doživela zadnje dni, sklepam, da bi me še vedno rad položil, šlo je za poglede in 'pogovor brez besed', jaz pa ne vem, kako in ali naj mu sploh namignem, da sem še vedno za. Večkrat sem vsa mokra že od misli nanj, seks pa se mi gnusi z vsakim drugim. Od 'šlatanja' naprej ni šlo še z nikomer, zadnje čase pa se mi še ob misli na poljubljanje obrne želodec. Če nekdo že samo reče, da bi rad spal z mano, ga ustavim, ker vsakega moškega primerjam z njim. Hvala za tvoje odgovore in krasne prispevke vseh tistih, ki te potrebujejo/mo! Lp, Nepotešena
Kdo pa misli, da je? Brad Pitt? Ali princ Harry?
Živijo Brane, Prosila bi te za nasvet. Pred kratkim sem spoznala fanta. Spoznala sva prek Badooja in že šla na prvi zmenek. Imela sva se zelo lepo. Zdaj sem pa malo v zadregi, ker mi je rekel, da bi seksala, jaz sem bila pa do sedaj samska. Imam pa 26 let. Pa nisem imela spolnih odnosov. Dugače se zelo v redu ujameva.
Slovenka, ki jo skrbi, da je zanosila s sestričinim vibratorjem
Pred približno mesecem dni sem se zadovoljevala z vibratorjem, ki je od sestrične, ki ima fanta. Vstavila sem si ga približno 1 cm v notranjost. Nikoli še nisem imela spolnih odnosov. Ne vem, ali je možno, da sem noseča. Pozabila sem ga umiti na začetku in ne vem ali je bila gor sperma. Zelo me je strah nosečnosti.
On se ločuje, ona pa ...
Pozdravljen, Brane. Večkrat sem prebirala tvoje nasvete in sedaj sem se opogumila in ti pišem, če mi lahko pomagaš. Imam fanta dve leti, ki je poročen, vendar se ločuje. Ampak to ločitev zavlačuje, saj se želi na miren način in v dogovoru ločiti. Pravi, da je zelo navezan na svoje otroke, čeprav so odrasli. Ima vnukinjo in vsi skupaj živijo. Enkrat se mi je zaupal, da mu je težko povedati otrokom, kakšen jim bo dal zgled, še posebej ta starejši hčeri, ki ima otroka in je ločena, ta mlajša pa ima fanta in živita posebej. Nimam več potrpljenja in volje poslušati, da bo uredil. Večkrat sva se skregala na to temo, saj so potem tudi ostale stvari pogojene, s tem najino druženje, saj sva omejena, ker gre vsak večer domov. Ne vem, kaj naj, imam občutek, da zavlačuje, pa ne zato, ker noče, ampak ker ne more, je zelo čustven in navezan na njih. Toliko sva prejokala skupaj, da mislim, da bova pregorela. Jaz ne vem, kaj naj naredim, tudi sedaj, ko ti pišem, mi je tako hudo, da jokam. Rada ga imam, se zelo razumeva, dopolnjujeva in je tudi dober do mene, vendar ne zmore narediti tega koraka, jaz sem nemočna tukaj, saj nimam kaj narediti, potrpljenja nimam več in ne želim tako več živeti. Želim imeti resno zvezo, in to sem mu tudi povedala, to vse ve, pozna moje želje, vendar ne naredi ničesar, razen da se trudi vsak dan, ampak zame to ni to in ne želim biti v takšni zvezi. Kot sem opazila, bi in meni in njim ugodil, in tako bil na dveh straneh, vendar jaz tega nočem pod nobenim pogojem. Sem v brezizhodiščnem stanju, ne vem, kaj naj, ko se razideva, sva par dni narazen in mi je zelo težko, potem se slišiva, se dobiva, pa potem izbruhnejo stvari zopet na plano, tako da se vrtiva v začaranem krogu. Iščem in molim za znak in moč, kaj naj naredim. Prosim te za tvoje mnenje, morda mi bo pomagalo razsvetliti moje trenutno stanje. Hvala.
Izkoriščena Slovenka: najprej je z njo spal on, nato še njegov prijatelj
Brane, pozdravljen! Lepo bi te prosila za mnenje. Več kot dve leti nazaj sem se dobivala s fantom X, ki je pri puncah zelo popularen. Imela sva burno ljubezensko razmerje, njemu pa je bilo samo do seksa (ker se je začel zaljubljati vame, kar mi je tudi povedal, sva stike prekinila). Vmes mi je pošiljal sms-e, češ da me pogreša, ampak se za to nisem zmenila. Pred kratkim pa sem ga zopet srečala in tu se začne moj problem. Bil je v družbi najboljših kolegov in me je samozavestno ogovoril pred vsemi, da sem JAZ pozabila nanj, da se morava spet kaj dobit, če ne pa bom ˝kaznovana˝. Tega nisem komentirala, saj mi je bilo zelo neprijetno. Spregovorila sva še par besed, nato sem odšla. Potem, par dni kasneje, pa mi je začel pisati njegov najboljši kolega Y (ki je bil takrat, ko me je X nagovoril, tudi zraven). Povedal mi je, da X z mano nima dobrih namenov, da sem predobra punca zanj, saj se za zvezo res potrudim in vanjo vlagam trud ter naj ne bom naivna ter mu zopet nasedem. Ta Y me je seveda tudi prej poznal, vedel je za to burno razmrje, ki sva ga imela z X, čeprav sva se z X zmenila, da to obdrživa zase. Vse več sva si zaupala z Y, in ker sem bila jaz sedaj na potovanju, sva redno komunicirala preko Skypa, napetost med nama se je večala, in ugotovila sva, da se zelo dobro dopolnjujeva. Sedaj, ko sem zopet doma, sva se seveda z Y dobila, in nisva mogla zdržati, da se ne bi predala en drugemu. Vidiva se vsake dva dni, ne moreva en brez drugega, v stiku sva dnevno. Y mi je povedal tudi, da se ima zaradi mene namen spremeniti, da noče več punc samo za seks, ampak punco, s katero bo užival življenje, nekoga, za katerega mu bo mar. In tu nastopim JAZ! Rekel je, da si želi mene in nobene druge, zaradi mene se je začel spreminjati - postaja romantičen, prvič je šel na večerjo z dekletom, VEM da se trudi. In najin prvi seks je bil popoln. Vem, da se sliši kičasto, ampak vendar. Bil je na trnih, čeprav je to počel velikokrat, ud mu je velikokrat uplahnil, tako da nisva morala nadaljevati (bil je živčen, tako je rekel ...). Pogovarjala sva se o tem in baje še nikoli ni seksal s punco, do katare bi kaj čutil. ČUTIL! Misliš, da samo igra, da bi me dobil? Y ne želi X povedati za razmerje z mano, čeprav si oba z Y želiva zveze. Za Y bi bilo prvič, da bi imel resno punco in tako sva se odločila, da bova šla počasi v razmerju naprej. Y in X sta kolega že od srednje šole, ogromno stvari ju povezuje, v glavnem, neločljiva sta. Vem, da se bo prej ali slej izvedelo za najino razmerje, in se bojim, da bo to prijateljstvo med Y in X razpadlo. Z X več nimam stikov, če pa mi že kaj napiše, ignoriram. Skrbi pa me tudi, da mi je Y začel zaupati naenkrat, povedal mi je, da še nikoli ni spoznal punce, kot sem jaz, da sem zanj popolna, vse to pa se je zgodilo približno v dveh mesecih. Naj ti, Brane, še povem, da moj namen ni fanta spreminjati. Jaz sem Y sprejela takšnega, kot je (je pa sam Y rekel, da se on želi spremeniti zame). Misliš, da govori resnico? Je res, da se fanti tako prikupijo puncam in v resnici ne želijo nič resnega? Sama imam izkušnje v zvezah in vem, da je v zvezi potreben čas, zaupanje, spoštovanje, naklonjenost ... Kaj misliš?
Ni hujšega, kot če se zaljubi sestradan 'plejboj'
Brane. Mogoče imaš zame kak nasvet. Sploh nisem prepričan, ali imam problem in kaj naj si sploh mislim. Pred 5 leti sem preko poslovnih vezi spoznal punco, ki mi je obrnila svet na glavo. Ker je bila v zvezi, sem jo pustil pri miru, potem pa opazil, da me tudi ona gleda na podoben način in sva se 'poštekala'. Obema je postalo jasno, da je nekaj med nama, vedno je bilo napeto, metuljčki in vse te bedarije, v katere nikoli prej nisem verjel. In pri taki privlačnosti, prvi zame, je seveda vsakemu kretenu jasno, da enkrat poči. In je. In kar naenkrat sem bil kretensko zaljubljen, hopsal po svetu in živel samo še za to, da jo vidim in da delam z njo karkoli – lahko bi si zaželela, da sadiva rožice in bi to tudi počel. Butasto, a ne? Pred tem sem dobil vsako punco, vsaka je padla na moje fore. Če sem bil pri volji, sem jih lahko v enem tednu podrl tudi pet, po resni zvezi pa nisem imel potrebe. Ona? No, samo njo bi lahko podiral do konca življenja, imel z njo vse tisto, kar se mi je zdelo najbolj neumno in klišejsko, vse bi naredil zanjo. Tako pametne, razgledane, okej in povrhu vsega še lepe in seksi punce še nisem srečal, pa sem jih veliko videl, spoznal in kdaj tudi dol dal. Ta ženska je bila narejena zame. Problem je bil seveda njen fant. Videl sem jo, da se je vame zaljubila bolj kot je bila kdajkoli vanj, toliko že znam oceniti ljudi. Pa me je hitro prebrala (včasih je res hudič, če je ženska pametna), kakšen sem ali sem bil glede punc, se ustrašila in padla v dilemo, v kateri se sam ne bi želel nikoli znajti. Ni mogla stran od njega, od mene pa tudi ne, zatrapan, kot sem bil, pa sem seveda bil vedno na razpolago in si zaradi tega šel obupno na živce. Dvakrat se je odločila zanj, po tem je prišla k meni. Če je ne bi poznal, bi rekel, da me je vlekla za nos, pa to zelo dvomim, enostavno sva narejena en za drugega. Ali pa sem samo en velik bedak, ker verjamem v to. Fantu je takrat povedala zame, ne vem, kaj se je dogajalo, vendar tudi jaz je ne bi spustil nikoli iz rok, tako da - nerad priznam - tipa razumem. Predvidevam, da je delal vse, samo da bi ostala z njim. Pa je potem enkrat kot strela z jasnega prekinila z mano, očitno sem jaz za razliko od njega naredil premalo, kako naj si to drugače razlagam? Bil sem čisto na tleh. Nobena me ni zanimala niti jih nisem gledal, blodil sem okoli s frendi, shujšal in bil zoprn in siten. Zaradi njenih žalostnih pogledov vsakokrat, ko sva se srečala, me je samo še bolj ubijalo, saj sem vedel, da me ljubi. Jasno je, da se je morala odločiti in se je. Ne vem, ali je bila srečna, nisem prepričan. Ne vem niti, kako sem preživel zaporedje dogodkov, ki so sledili in bombo za bombo, ki so padale name po tem – njuna zaroka, poroka, dobila sta sina. Nisem je videl, izvedel pa sem vedno vse. Bilo je, kot da bi hodil po minskem polju. Ko je nisem videl že leto in pol, sem se za silo pobral, začel 'pecati' bejbe, bil sem stari jaz, vseeno pa mi je nekaj manjkalo. Nato sem pred pol leta spoznal super punco. Ni ona, je pa velik približek temu. Rad jo imam, razumeva se, nimava problemov, počasi si ustvarjava skupno življenje, konec koncev je res čas, da se zresnim. Težava je ta, da sem to fatalno bivšo spet srečal. In jo iz meni neznanega razloga srečujem vsaj enkrat na teden na najbolj butastih lokacijah. Vse je ostalo enako, njena pojava, smeh, dodatno pa me je pritegnila njena odraslost, nova energija. Prisežem, da me gleda žalostno in kot da obžaluje nekaj, kot da bi mi rada nekaj povedala in rad bi vedel, kaj se dogaja v njeni glavi. Punco imam rad, vse je ok, občutek pa imam, kot da se bo nekaj sesulo. Kadar bivšo srečam, se pozdraviva, v zraku je neka čudna napetost, neizrečene besede, nato greva en mimo drugega, se mi pa zdi, da bi se lahko na mestu srečanja nekaj vžgalo. Še vedno čutim isto, ona je prava, vendar mogoče bolj nedosegljiva kot takrat. Slabo vest imam do punce, saj bi rad imel en temeljit pogovor z bivšo. Kar naenkrat se mi tudi ne zdijo več butaste romantične zgodbe o tem, kako sta se po dolgem času dva usojena srečala in na koncu pristala skupaj, ker tako mora biti. Zdi se mi, da kar nekaj čakam pa ne vem, kaj. Sploh ne vem, med čim sem razklan, itak imam občutek, da je nikoli nisem zares imel. Frendi so mi rekli, da sem nor, ker si del mene še vedno želi biti z nekom, ki bi s sabo v vsakem primeru pripeljala še en »paket«, ob sebi pa imam najboljšo punco na svetu. Sem zmešan, ker me »paket« pri vsem tem še najmanj skrbi? Je možno, da sva se takrat spoznala ob nepravem času in je prepozno za naju? Mogoče je tako zato, ker nikoli nisva imela prave priložnosti. Bi mi pomagalo, če bi se enkrat res dobil z njo in se pogovoril? Enostavno ne vem, kako naj jo izbrišem iz glave, ne vem niti, ali si to želim. Ne vem, kaj se dogaja z njo, ali je še vedno z njim, kje zdaj živi, kaj dela in če je srečna. Nekaj me bega, pa ne vem, kaj. Besen sem, ker imam v glavi samo njo, odkar jo poznam. Ko gre za njo, moja pamet odpove.
Slovenka spregovorila o vroči aferi s poročenim moškim
Spoznala sva se pred približno sedmimi meseci. V trenutku sva si bila všeč. Kemija in privlačnost sta bili obojestranski. Kakšen mesec po tem prvem srečanju, me je poklical (kontakt je vzpostavil on), in zmenila sva se za večerno srečanje v lokalu. Ob čaju, in kasneje vinu, sva klepetala kakšne štiri ure. Omenil je tudi, da ima dva polnoletna otroka. O tem ali je poročen ali ne, se pravzaprav niti nisem kaj dosti spraševala. Na koncu me je pospremil do doma in pred vrati poljubil na lica. In potem nobenega glasu od njega več. Približno tri mesece po tem, sem jaz poklicala njega. Bil je vesel in je takoj predlagal, da se srečava. Na drugem srečanju v lokalu sva najprej kakšno uro klepetala, potem pa kramljanje nadaljevala v njegovem bližnjem poslovnem prostoru, kamor me je povabil na šampanjec. Pravzaprav ni kaj dosti okleval in je kmalu prešel na dotike in objeme, in vse ostale intimnosti, ki temu sledijo. Bila sva intimna in v tem sem neizmerno uživala. Bil je odličen ljubimec - brez predsodkov ali kakršnih koli zavor. In takoj zatem je v pogovoru omenil ženo - prvič, in sicer v kontekstu krajših počitnic na morju, kamor je odšel z njo. Jasno sem pokazala oz. povedala, da pravzaprav nad spoznanjem, da obstaja žena, s katero živita neko družinsko življenje, pravzaprav nisem navdušena. Naslednjič sva se srečala po tem njegovem nekajdnevnem morskem oddihu. Vendar tokrat nisva bila intimna. Razšla sva se z dolgim poljubom na usta. In potem se nisva več videla. Jaz sem ga sicer po tem še kontaktirala, vendar ni izrazil želje po srečanju. Omenil pa je tudi presenečenje nad tem, da stvari tako resno jemljem. Pred kratkim sem ga znova poklicala in predlagala, da se vidiva - formalno, kot prijatelja. O vsem tem sem se želela odkrito pogovoriti, in sicer zato, da grem potem sama lahko lažje naprej (česar mu po telefonu seveda nisem razlagala). Najprej se je strinjal, a se je kasneje temu srečanju elegantno izognil. Nekoliko sem v dilemi, ker ne vem, kako naj si razlagam to obnašanje - počutim se izigrano in razvrednoteno in ob tem me bega ravno ta magična privlačnost, ki jo čutim in dejstvo, da mi je v intimi tako zelo ustrezal. Pa čeprav je dobrih deset let starejši. Hvala za mnenje. Ivone