Ključna beseda / brane. zaupne
'Rad bi me gledal, ko seksam z drugimi ... '
Oba sva v srednjih, zrelih letih, jaz 46, on 49. On je ločen 10 let, jaz 8. Imava odrasle otroke, njegovi živijo pri njegovi bivši ženi. Najino 'poznanstvo' traja že dobrih 7 let, ne živiva skupaj. Že na začetku sem opazila, da ni moški za resno zvezo, pozneje sem ugotovila, da ima hkrati več spolnih partneric. Začela sem se umikati, srečevala sva se poredko, 1-krat tedensko, šlo je zgolj za seks. Tudi jaz sem se dobivala v tem obdobju še s kakšnim moškim, vendar ni bilo nič za daljše obdobje. Imam občutek, da gre za moškega, ki je brez čustev, v glavnem hladen seks, druži se ne rad. Naj dodam, da sva oba kljub letom dobro videti in da sem v postelji z njim pripravljena marsikaj narediti. V zadnjem letu in pol sva se dobivala pogosteje, dva- do trikrat na teden, jaz nisem spala z nikomer drugim, zanj ne vem … Vedno bolj me motijo njegove želje, želi namreč v swinger club, kjer naj bi jaz 'spala' z več moškimi, pogosto me sprašuje, kaj bi z njimi počela oziroma, kaj sem počela s prejšnjimi partnerji. Pravi, da ga to zelo vzburja (tudi po telefonu in tudi v živo med seksom). To me zelo moti, počutim se kot objekt, mrtvo bitje, sem brez prave energije za življenje. Že velikokrat sem mu vse razložila in ga celo prosila, naj me pusti pri miru, ker ta način življenja ni zame in da si bom poiskala nekoga resnejšega. Nič ne pomaga, vedno znova klicari in manipulira z mano. Ugotavljam, da veliko laže, tudi o nepomembnih stvareh. Moški, ki želi, da seksam hkrati z več moškimi pred njegovimi očmi, moram ga brcniti v rit, a nekako ne zmorem, verjetno zaradi samote. Prosim za nasvet, hvala. Mirja
Moški imajo ljubice samo za seks
Brane, prosim za nasvet glede prijateljice. Nedavno je bila v nekajletni zvezi z vezanim moškim, sicer neporočenim in brez otrok. Ta moški jo je imel samo za seks, nikamor je ni peljal, ničesar ji ni niti nudil niti obljubljal. Tudi sicer je na njej iskal samo napake in tisoč razlogov, zakaj ni primerna zanj, obregnil se je ob vsako najmanjšo podrobnost in ji to naravnost povedal, zato je z njim prekinila vse stike. Moški si je potem za ljubico mirno omislil njeno prijateljico. Čez nekaj časa je tega moškega zapustila punca in potem še ljubica in ostal je sam, nato pa se je začelo: kot obseden je začel klicariti mojo prijateljico po telefonu, krožiti okrog njenega stanovanja, trobiti, pošiljati druge ljudi k njej, odganjati moške od nje, zasliševati skupne prijatelje ipd. Zadeva je bila nevzdržna, sploh zato, ker je njo v tem času vse minilo, zaljubila se je v drugega in si je želela na novo zgraditi življenje. Ni mi jasno takšno obnašanje, če imaš nekoga samo za seks, ali pač ne. Leonela
'Zadovoljila sem ga na vse načine ...'
Pozdravljen! S partnerjem sva skupaj dve leti in se ujameva na skoraj vseh področjih. Zadnje čase pa je problem v seksu. Nikoli nisva veliko seksala, takrat ko pa sva, je bilo noro. Jaz sem vedno njega rada zadovoljila na različne načine in ga še zmeraj, on se pa vedno manj trudi. Zadnje čase rajši gleda tv ali pa samo leži in čaka, da bom jaz vse naredila. Vseeno mu je, ali mi pride ali ne. Važno je, da je on zadovoljen. O tem sem se že skušala z njim pogovoriti, pa mi ni uspelo. Problem je tudi v tem, da jaz potem postanem slabe volje in jezna na njega, kar ne pripomore k stvari. Meni je seks v zvezi zelo pomemben in me je strah, da se bodo moja čustva do njega ohladila, če bo šlo tako naprej. ZMEDENA
Brskala je po njegovem telefonu in odkrila, da je bil nezvest
Pozdravljen, Brane! Bom poskusila čim bolj na kratko, čeprav je težko. S partnerjem sva skupaj 17 let (od srednje šole), od tega 7 let živiva skupaj. Že nekaj časa sem sumila, da nekaj ni v redu z nama, sam mi je zatrjeval, da je vse ok. Čeprav tega nisem še nikoli naredila, sem pobrskala po telefonu in našla sumljiva sporočila. Ko sem ga postavila pred dejstvo, da vem, da se nekaj dogaja, mi je priznal, da se je nekajkrat dobil z neko žensko, a da dlje od poljubov ni šlo. Meni se je podrl svet. Ja, saj vem, precej naivno sem verjela, da če človek nekaj govori, to tudi misli. Pravi, da je bilo prvič in da je zadevo prekinil, mene pa gloda in gloda. Po eni strani se sprašujem, kaj je bilo z moje strani narobe, po drugi bi mu eno primazala, po tretji sem tako razočarana nad tem, da mi je sposoben tako lagati, da se mi zdi to, kar se je fizično med njima zgodilo, še najmanjši problem. Partner pravi, da mu je žal in da bi rad še enkrat poskusil, pa ne vem, kaj naj naredim, pravzaprav ne vem niti, kaj čutim. Zdi se mi, da je iskren, ampak po zadnjih dogodkih tako ali tako ne vem več, kaj je res in kaj ne. Zanima me predvsem to, ali je po tvojem mnenju mogoče spet vzpostaviti pristen odnos. Ali ima vse skupaj sploh smisel? Ali je morda monogamija samo nekaj, kar nam je vsiljeno, pa res drži to, kar trdi moj prijatelj, da imaš lahko nekoga rad, morda celo več ljudi hkrati, čeprav seksaš tudi z drugimi, ker je to pač prijetno. Hm, mogoče bi se res morala iti 'odprto' zvezo. Važno je, da si ne lažeš, McSpider
"Hlačke dol", od zadaj in to je to ...
Imam težavo, ki je sama s partnerjem ne morem rešiti. Zakaj? Ker s pogovorom ne pridem daleč, ker se partner zapre vase. In v čem je problem? Seks. Seksava samo, kadar njemu zapaše (saj ne da meni kdaj pa kdaj ne zapaše), ampak vse gre tako rutinsko, samo "hlačke dol" pa od zadaj in to je to. Jaz si želim predigre in vse kar spada zraven (oralno zadovoljevanje itd.) vendar mojemu partnerju do tega ni, ker pač "ni taka oseba", ki bi to delal. Zaradi tega tudi veliko sanjarim o seksu z drugimi fanti, največkrat pa tudi o ženski, saj sem tudi tak seks že poskusila. Strah me je, da se čez čas ne bom ohladila do partnerja zaradi tega, ker ga resnično ljubim, ampak mi tudi seks veliko pomeni v zvezi. Prosim, pomagaj mi. Hvala, potrebnica
In potem rečejo, da je ženska ku***
Zdravo, Brane ... No, pa se bom res še enkrat oglasila, ker želim slišati mnenje malo bolj izkušenega, in sicer tokrat na temo blefiranja ... Kot je bilo zadnjič razvidno iz komentarjev, veliko moških žensko takoj označi za vzvišeno ali izbirčno, ko sliši besedo "uspešna", drugi pa menijo, da (normalne) ženske, ki že nekaj časa nimajo partnerja, sploh ne obstajajo, in potemtakem lažem (oz. laže Brane). Torej, kaj naj ženska stori? Naj pove resnico, da že pol leta ni seksala, da se ji zdi, da za moške sploh ni zanimiva, in tvega, da jo bodo imeli za prismuknjeno ali lažnivko? Ali naj se raje zateče k "belim lažem"? Da na primer samo trenutno nima partnerja? Da ni imela več kot petih moških, vseh pet pa je bilo resnih? Saj vemo, ženske, ki ljubijo seks, so K... V čem je sploh smisel blefiranja (kar večina ljudi sicer počne), če iščemo nekaj resnega? Le kakšna zveza je potem to, če je že osnovana na lažeh oz. polresnicah? Po drugi strani pa najbrž ni pametno "čakati" na moškega, ki bi ob sebi imel rad inteligentno, uspešno in malo samosvojo žensko, če ga leta in leta ne srečamo? Ja, pri 55 je najbrž malo pozno za ustvarjanje družine ... Anastasya
Po težki izkušnji se bojim navezati na drugega moškega
Teče tretje leto, odkar je mož naredil samomor. Nekako sem se pobrala in zaživela normalno življenje. Imam službo, stanovanje, odrasla otroka, ki ne živita z menoj, sem urejena, dobrovoljna, imam veliko prijateljic in tudi prijateljev. Problem pa je v tem, da se bojim navezati na kakšnega moškega, ker je življenje z možem bilo po svoje lepo, pa tudi hudo, sploh zadnja leta. Enostavno se bojim zveze, da bi morala še enkrat skozi vse to, kar sem že doživela. Ana
Pri trinajstih sem mu obljubila, da bova nekega dne ...
Pozdravljen! Sem ženska in imam problem. Sem samska in bi rada izpolnila obljubo, ki sem jo pri trinajstih letih dala devet let starejšemu. Šla sem do njega in mu rekla, da bom spala z njim, ko se naslednjič srečava. In spet sem ga srečala, zdaj sem stara 22 let. Tako zelo me privlači, ampak ne vem, ali je samski. Prosim, pomagaj, ker si ga res želim, prepričana sem, da tudi on mene, če sodim po njegovem pogledu. Hvala, barcagirl
V letu in pol sva le dvakrat seksala
Z dekletom sva skupaj nekaj manj kot leto in pol. A v tem času sva le dvakrat seksala. Ne vem, kako jo naj prepričam. Poskušam vse, a brez uspeha. Vedno, ko nakažem, se začneva prepirati. Kaj naj naredim? Začuden!
Nesrečna sem, ker je poročen
Živijo, Brane! Jaz sem "samska", imam 25 let in hodim s poročenim moškim, ki ima 2 majhna sina. Z njim sem že 2 leti in sem močno zaljubljena kot tudi on. Ampak imam problem, da me močno moti ta njegova partnerica in iz dneva v dan hočem prekiniti to "razmerje", ampak mi ne gre, ker ga preveč ljubim. Jočem vsak dan, sem žalostna, čudne misli mi gredo čez glavo, ko seveda ni zraven mene. On mi je tudi rekel, da je zaljubljen in me ima rad. Samo kaj, ko nisem jaz tista prva in me to dobesedno ubija. Ne vem, kaj naj naredim. Sem v zelo težki situaciji, ker je tu med nama velika ljubezen! Ne vem, kako ga pustiti, ampak tako pa tudi ne gre več naprej. Ne morem pa mu reči, jaz ali ona, mislim, nima smisla. Samo, ko pomislim, da bo nekega dne vsega tega konec, mi gre na jok. Ljubiva se pa do onemoglosti! Hvala ... Kety
S fantom imava preveč rutinski seks
Brane, pozdravljen! Tvoji nasveti in sama rubrika so mi pomagali razjasniti že marsikaj, tole te pa le moram vprašati. S fantom sva skupaj skoraj leto dni. Seks že od začetka ni bil kaj posebnega. Moj bivši je bil veliko bolj divji in razigran v postelji, medtem ko je sedanji partner sicer super na vseh drugih področjih, le v postelji je tako ... navaden. Najin običajen seks je čisto rutinski in vnaprej vem, kaj lahko pričakujem. Največkrat misijonarca, malo predigre, malo objemanja po seksu. Predlagala sem že najrazličnejše igrice, fetiše, izpolnjevanje fantazij, pa me vedno zavrne, da mu ni do tega in se ne bi počutil sproščenega. Mene najin dolgočasen seks sploh ne vzburja več in včasih celo najdem izgovor, da se mu izognem. Ni problem v tem, da se mu ne ljubi seksati, samo sploh ni odprt za nove ideje v nikakršni meri. Imam ga zelo rada, vendar v tem primeru res ne vem, kako popestriti najino spolnost, ker je takšne ne bom več dolgo prenašala. Nasvet? Kristina
Enkrat me ljubi, drugič me vara
Lep pozdrav, Brane. Sem že večkrat opazil tvojo rubriko in videl, da zelo pomagaš ljudem. Sam imam eno vprašanje in upam, da mi boš s tvojimi odgovori pomagal. Namreč, imam prijateljico, no, lahko bi rekel punco, že eno leto in pol, v tem času sva marsikaj doživela lepega in slabega, vendar me moti, da sama ne ve, kaj bi rada in me s tem že pošteno utruja. Namreč, problem je, da je šla iz resne zveze, ki jo je imela 3 leta takoj na mene in sva midva začela, tako da praktično ni imela nobenega premora! Moti me, da ne ve, kaj bi rada, enkrat me ima rada, potem dva tedna spet ne, potem tri tedne vse v redu, potem se spet kregava ... Osebno sam vidim, da me ima rada, vendar premalo, tako kot jaz njo! Opažam tudi, da ima zelo velikooo prijateljev, ne pa prijateljic, in v zadnjem času me je tudi prevarala z enim njenim kolegom med tem, ko sva imela pavzo samo tri tedne. Ne vem več, kaj bi, vendar ko sva skupaj, se imava zeloo rada, zelo se ljubiva, doma so jo tudi že spoznali kot mojo punco, vendar opažam, da najina zveza ne temelji na ničemer. Samo takrat, ko sva skupaj, je vse v redu, potem pa me pozabi, kot da me ni. Prosim, pomagaj mi, odgovori mi na to, ali mi daj nekakšen nasvet, kaj delam narobe, kaj lahko izboljšam in kako, da bo najina zveza začela dobivati pomen! Hvala v naprej, Zoro
Zamolčal mi je, da je poročen in ima dva otroka
Brane, najprej vas lepo pozdravljam in vam moram povedati, da vas zelo rada spremljam. Tokrat pa želim vam tudi jaz zastaviti eno vprašanje. Sicer mislim, da že vem, kakšen bo odgovor, ampak vseeno želim slišati vaše mnenje. Stvar je naslednja: pred tremi leti in pol sem preko portala spoznala moškega, s katerim sva se zmenila, da se dobiva, vendar več od prijateljstva naj ne pričakuje. Res sva se dobila in moram priznati, da mi je bil moški karakterno zelo všeč. Takoj sva se oba ujela. Govoril mi je, če bi se z njim poročila, imela otroka ... Opisal mi je tudi svojo življensko zgodbo, vendar sem na žalost kasneje ugotovila, da ni bila resnična. Vse, kar mi je govoril, je bila laž (je rekel da zato, ker si me je želel dobiti). Rekel je, da je samski in da ima hčerko. Na veliko razočaranje sem kasneje ugotovila, da je poročen in ima celo dve hčerki. Razložil mi je, zakaj mi ni povedal, in vse se je vrtelo okoli tega, da me ni želel izgubiti. Govoril mi je in mi še govori, da do nobene ni čutil tega, kar čuti do mene. Res sva se zelo ujela, kot bi se poznala že vrsto let. Problem pa je nastal, ko je on čedalje težje prihajal k meni, ker se je vedno moral doma nekaj zlagati. Vem, da bi ga jaz morala pustiti takoj, ko sem za to zvedela, vendar žal nisem mogla, ker sem ga preveč ljubila, in tega tudi sedaj ne morem narediti. Zadnje čase opažam, da je tudi sam spoznal, da je preveč zabredel, in celo pravi, da si ni mislil, da bodo stvari šle tako daleč. Jaz črte čez njega ne morem narediti, ker preveč čutim do njega, in tudi če to naredim, vem, da bom jaz velik poraženec in on zmagovalec. Včasih me prime, da bi povedala vse njegovi ženi, vendar vem, da jaz od tega ne bi imela ničesar, ampak ko pride med nama kriza, si mislim, da bi se maščevala njemu. V bistvu opažam, da trenutno gleda samo na sebe in svojo družino in pozablja name, in to me najbolj boli. Prosim, Brane, svetujte mi, kaj naj storim. Pa ne mi reči samo to, naj se umaknem, ker tega poraza ne prenesem. Hvala za odgovor. Razočarana
Sem NEzadovoljna, ker možu ni do seksa
Brane, najprej se ti zahvaljujem za res odlično potezo, da nam pomagaš. Zdaj pa k mojemu problemu. Stara sem 40 let, moj mož 46. Imava tri otroke (najstnike), se dobro razumeva, skupaj sva že 21 let. Zase lahko rečem, da sem zelo ambiciozna, pozitivna, komunikativna in skratka zadovoljna sama s sabo. Težave (z moje strani) so se začele pojavljati pred enim letom. Moj libido se z leti drastično povečuje, možev pa rahlo pada. Ima manjše zdravstvene probleme (bolj namišljene kot tisto "auuuu, iz prsta mi teče kri!!", ampak takšni ste baje vsi moški), nič resnega, ampak vidim, da potrebuje več nežnosti, "cartanja" itd. ... No, in tukaj nastane problem, kajti jaz bi pa "rada seksala" dvakrat na dan. O tem sva govorila, ampak njemu pač ni več toliko do tega. Enkrat je imel probleme z erekcijo in mislim, da se tega boji, kljub temu, da sem mu povedala, da ni nič hudega, se pač zgodi, in da poskušajva lepo naprej itd. ... Končno se je življenje umirilo, otroci so večji, finančnih problemov nimava in sem sproščena in zadovoljna, ampak NEzadovoljena. Možu je dovolj 1- do 2-krat na teden. Stvar je prišla tako daleč, da si "pomagam sama". Mislim, da sem postala obsedena s seksom kot pohoten moški, ki hodi okoli z erekcijo. Namreč, moške nehote gledam v zadnjico in si zamišljam, kako jo božam in gnetem, medtem ko je "nameščena" med mojimi stegni. Da bi svoje misli preusmerila, sem začela še dodatno delati na sebi (telovadba, savna, masaže itd.) in rezultat ..., še huje kot prej. Prijatelji in prijateljice mi dajejo komplimente, da zgledam bolje kot kdaj koli in da si nikdar ne bi mislili, da imam tri otroke itd. ... Sedaj se pa še bolje počutim v svojem telesu in še bolj bi ... Zdaj pa vprašanje. Ali je možno, da moškemu libido pada, ker je ženska bolj ambiciozna in uspešna (npr. poslovno) kot on? Ali imam morda jaz psihične zdravstvene težave, ker želim več seksa kot včasih? Imam morda krizo srednjih let? Naj še enkrat poudarim, moža ne krivim – seks 1- do 2-krat na teden je tudi meni ustrezal (seveda prvih 5 let ne štejem), ampak sedaj se mi je "utrgalo". Začenjam razumeti moške ..., ker sem nora na avtomobile (vedno samo na tiste, ki sem si jih sama lahko privoščila), še v avtu "gnetem" volan in božam menjalnik. Mislim, da sem res moški, ki misli "s spodnjo glavo". Kako naj zmanjšam svoje potrebe in kaj naj storim? Hvala ti za odgovor! Gumbek40
Noro si želim seksa v troje, a moj partner ni za ...
Brane, pozdravljen, ob prebiranju tvoje rubrike, se mi kar lušta, najraje bi kar ... Pa naj raje povem svoj problem. Sem mamica 3-letnega sina in bom še letos postala žena. S partnerjem imava dobro seksualno življenje, prakticirava, kadar nama paše in kar nama paše. In kje je problem? Zadnje mesece si noro želim seksa v troje ... Prav razganja me od želje, da ga vidim še z drugo žensko, da si ga skupaj vzameva. Nikoli nisem imela odnosa z žensko, prav tako ga nikoli v najini zvezi nisem prevarala. Sem mu tudi predlagala, pa nekako takrat ni bil zato. Kako naj mu predlagam spet oz. kako naj sploh najdem primerno žensko? Hvala Srček
Pa kaj mi ni jasno?! Zjutraj se pa res ne seksa!
Nimam vprašanja, ker vem, da je na meni, da se odločim in zaključim zadevo. Rada bi samo povedala, da se časi spreminjajo in da čedalje pogosteje moške boli glava. Tudi v mojem primeru in to že od vsega začetka. Po njegovem mnenju ni vse v seksu, spolno naj bi bila aktivna enkrat na dva meseca in bil bi presrečen. Ko nakažem, da si ga želim, ga največkrat boli glava, je utrujen, križ ga matra. Ko greva spat, mi že vnaprej reče lahko noč, čeprav lahko še dve uri gledava TV. Še kadar se dogaja, je to v postelji, pozno zvečer. Lahko bi tri ure naga skakala po stanovanju, pa ne bi opazil, pa nimam ravno slabe postave. Zjutraj??? Pa kaj mi ni jasno?! Zjutraj se pa res ne seksa! Skratka, dosegel je, da je tudi meni vse "dol padlo" in ga več ne prosim za seks. Lep pozdrav, Nezadovoljna.
Z možem seksava le 8- do 10-krat na leto
Z možem sva poročena 15 let. Pred poroko sva hodila skupaj 2 leti. Takrat je bil seks super. Odnose sva imela v povprečju 3-krat tedensko in zelo sva se ujela. Ko sva se poročila oz. ko sva začela živeti skupaj, se je število odnosov po 1 letu zmanjšalo na 1 krat tedensko, po 2 letih na 1-krat na 10 dni. Zmeraj sem morala biti sama pobudnik za seks. Sodeloval je zmeraj rad in ni bilo problemov. Drugače se razumeva in nimava problemov. Po 15 letih, se je število postopoma zmanjševalo, imava odnose 8- do 10-krat na leto. Stara sva 42 let. Meni se zdi to očitno premalo in si želim več. Večkrat sem ga poskusila zapeljati, vendar se je izmikal, da mu ni, da mu seks ne pomeni veliko ter da je bolj bistveno, da se drugače ujemava. Drugače je dejansko dober mož. Ne hodi sam naokoli. Službo ima naporno in stresno in dnevno je odsoten do 10 ur. Včasih se sprašujem, ali ima drugo osebo ali je res tako drugačen, da tega ne potrebuje. Jaz pa potrebujem in si želim. Če se z njim želim o tem pogovoriti, mi odvrne, da on tega ne potrebuje. Preprosto ne vem, kaj naj naredim? Vznemirjena
Nima dovolj jajc, da bi povedal ...
Lep pozdrav! Mene pa skrbi, kaj se dogaja s fantom. Skupaj sva že dve leti, poznava pa se že veliko let. Na začetku zveze je bilo vse super, sedaj pa je začel "bluziti" s prijatelji in zame tako rekoč ni časa. Dela od jutra do večera in vedno pravi, da pride domov, sedaj pa vedno gre s prijatelji na "eno" pivo, ki se zavleče pozno v noč. Tudi seks ni več tako reden, kakor je bil ... včasih ni bil problem 3-krat na dan, sedaj pa pravi, da je njemu zadosti 1-krat na teden, ker je preutrujen in mi pravi, da sem "nimfomanka", ker bi vsak dan. Vidiva se čedalje manj in ko bi jaz kam rada šla, pravi, da se mu ne da, a ko ga pokličejo prijatelji, se mu kar naenkrat da. Prosim, povej mi, kaj naj naredim? Prijateljice so me zapustile, ker nisem imela časa za njih oziroma njemu ni "good", da se z njimi družim! Hvala za odgovor! Razočarana
Hej, zakaj ti ni več do seksa?
Živijo, Brane! Tudi jaz bi ti zaupala svoj problem. S fantom sva malo manj kot eno leto skupaj. Sicer se razumeva, si zaupava in se imava rada, ampak je problem v najini intimnosti. Sicer je na začetku šlo vse zelo počasi, ker nisem želela hiteti v zvezi (slaba izkušnja) – poleg tega nisem najbolj samozavestna, kar se moje postave tiče, potem pa se je to že vleklo in sem komaj čakala, kdaj mi bo dal kakšen namig, da je tako kot jaz pripravljen narediti korak naprej – seks, torej. Končno sva neki večer res sprostila vse zavore, vse je bilo super, oba sva uživala. Nebesa! Od takrat pa spet nič. Sicer nisem neka postavna ženska, zato me že skrbi, da ga je kaj na meni zmotilo. Po eni strani me že slači s pogledom, po drugi strani pa imam občutek, kot da se boji (ne vem česa). Ne morem kar do njega in mu reči: "Hej, zakaj ti ni več do seksa?" Sem mislila, da bi mi morda ti dal kakšen nasvet, da ga brez vprašanj presenetim. Hvala za pomoč! Žana
Moja živčnost zaradi službe vpliva na partnerski odnos
Zdravo Brane! Imam par vprašanj glede moje zveze s partnerjem. In sicer, skupaj sva slabih 10 let. Na začetku je bilo vse lepo, pač na sveže zaljubljen in ni se še potrebno tako prilagajati. Po nekaj letih sva se začela prepirati zaradi brezveznih stvari, ampak sva prebrodila težave. Pred dobrimi tremi leti pa sva dobila otroka in od takrat gre vse samo navzdol. Namesto, da bi uživali srečno družinsko življenje, je vse narobe. Delam v domačem podjetju in ker sva z mojo mamo preveč skupaj in imava preveč različne poglede na svet, se večkrat skregava in to slabo vpliva name, ker to jezo prenesem domov. In potem sem zelo našpičena doma, kar pa mojemu partnerju ne ugaja, ker tudi on dela cele dneve v službi in ko pride domov, bi se rad sprostil, pa se ne more. Jaz pridem domov in me čakajo vsakdanja ženska opravila, on pa pride domov in gre pred tv ekran. Lahko bi mi pomagal, tudi otrok mi kar naprej skače pod nogami, in ker že živčna pridem domov, se prenese vse na moj odnos doma. Želim si biti srečna z njim in z otrokom, biti preprosta, uživati ker vem, da je pravi in da smo lahko srečni. Je pa ta moja tečnoba bila takšna, da me je že hotel pustiti, ampak sva zmeraj vztrajala, ker meni je ideja o srečni družini najbolj pomembna. Hodil je z drugimi na pijačo, pa sem ga dobila zraven in potem je bil kaos. Sedaj pa vidim, da mi dovoli, da se nekako 'poštimava'. Ne vem, kaj naj naredim, ali naj menjam službo, da ne bom vsak dan v kontaktu z mamo in se bova boljše razumeli. Vse bi naredila za mojo zvezo. Tudi do spolnega življenja mu ni, ker vidim, da je to vse na brzino, pa tudi romantik ni pravi, da ne zna biti, jaz pa sem zelo romantičen človek. In tudi tega manjka, kako naj ga pripravim na to? Deset let je zelo dolga doba in ne želim jo vreči v koruzo, ker mi preveč pomeni. Jaz ne najdem več izhodov, zato sem se obrnila nate. V glavi sem imela že vse možne scenarije, tudi zelo črne, ker sem mislila, da če me ne bo, potem ne bom nikogar obremenjevala, ampak pomisliti moram na otroka. In vem, da obstajajo ljudje okoli mene, ki me imajo radi. Nihče pa mi ne more pomagati v osebnem življenju. Kaj bi naj bil moj izhod? Kako naj začnem živeti, na kaj naj pazim, da se mi svet končno obrne v svetlo prihodnost in srečno življenje. Imamo vse, samo tiste prave ljubezni ne, ki je v nama, samo pri njemu ne gre na plan. Pa ne ve, zakaj ne more zbuditi tistih čustev do mene kot nekoč. Prosim te, pomagaj nama, da bi bila srečna. To je edino kar si želiva, ostalo bo že prišlo. Rada bi občutila, kaj pomeni biti srečen! Lep dan. Željna sreče
Sem v resni zvezi, a me mika seks s starejšimi
Zdravo! Naj povem, da imam resnega fanta že več kot 10 let, se odlično razumeva, lahko bi malo več seksala, pa meni večkrat ni, ker sem enostavno preutrujena, saj sem deloholik, ki dela po 13 ur dnevno - tudi vikende. Moje vprašanje pa je naslednje, doma mi pri seksu ničesar ne manjka, ali je potem normalno, da si želim še druge moške. Naj povem, da nisem razuzdana, saj nisem imela prav veliko moških, vsega skupaj le za vzorec - 8. Si pa neizmerno želim imeti malo starejše, tam okoli deset let starejše od mene. Nekako težko verjamem, da smo si ljudje celo življenje zvesti, mislim, da vsi na skrivaj še seksajo z drugimi. Naj povem, da mislim, da mi je moj fant 100-odstotno zvest, me pa ne bi motilo, če bi imel še katero med najino zvezo. Imam ga zelo rada in ga nikakor ne bi zamenjala, me pa mikajo tudi drugi, tako za enkrat, največ dvakrat. Je to približno normalno ali se mi je totalno zmešalo? Radovedna
Ne morem več živeti z njim
Živijo Brane! NE MOREM VEČ ŽIVETI Z NJIM! Takole je: stara sem 30 let in 10 let živim s partnerjem, s katerim imam občutek, da se mi bo zmešalo! Imava štiriletnega fantka in oba ga imava neskončno rada. Prepirava se ves čas, ni topline, ljubezni, razumevanja ... Seks je katastrofa od samega začetka! Predigre nič, 5 minut ven pa not, njemu pride, in to je to. Stokrat sva se že pogovarjala in kregala okrog tega, pa nič. Njegovi odgovori so: "Nisi sproščena, vsem puncam pred tabo je vedno prišlo, nisem jaz kriv, če tebi ne pride, s tabo je nekaj narobe, toliko časa si imela kot jaz (ta je najboljša), bova tebe jutri zrihtala (aha... ) ..." Seksava enkrat na teden, pa še to samo zato, ker moram (opraviti dolžnost, on pravi). Že najmanj 3 leta razmišljam, kako bi ga zapustila, pa nikakor ne upam narediti tega koraka. Še sama ne vem, česa se tako bojim. Velikokrat je grozil in manipuliral z mojimi čustvi na najbolj podle načine (grozil s samomori itd.). Bojim se, da ne bi več videla mojega malega angelčka. Nikoli mi ni nič naredil (fizično), psihično pa me uničuje! Ne znam načeti pogovora z njim, da bi šla narazen, bojim se posledic, ne vem, kako in kaj ... Brane POMAGAJ!
Kdaj prijatelj postane fant?
Mene zanima, kaj v bistvu misli moški, ko reče svojemu prijatelju, da se "dobiva z eno punco", in točno razloži, s katero. Prav to je rekel moj prijatelj njegovemu prijatelju (moj znanec), potem ko sva šla na kavo dvakrat, dvakrat se kopat na morje (en dan), in sva se imela krasno, je bilo prijateljsko vzdušje, vsaj jaz sem tako dojemala, brez dotikov. Šele po enem mesecu je naredil korak naprej. Desiree
Bojim se svojih čustev
Pozdravljeni, gospod Brane! Dolgo sem oklevala, kako naj vam opišem svoj problem, ker se mi vsakič, ko se spravim pisat, zazdi nepomemben. Mogoče se bo tudi vam zdelo tako, zato mi prosim kar direktno odgovorite in me spravite na realna tla. Problem se nahaja na ljubezenskem področju. Da bi vam lahko problem razložila, moram začeti na začetku ... Kot majhna sem se zaljubila v nekega fanta, s katerim nisva bila nikoli skupaj, ampak je bil moja simpatija na daleč. Čutila sem 'metuljčke' v trebuhu in srečna sem bila, ko sem ga videla. To je bila mladostna ljubezen, ki je seveda skozi starost pojenjala. Nato vse do faksa nisem imela zveze, ker nisem želela. Vsi tisti, ki so želeli mene, mi niso bili všeč, če pa je bil kdo všeč meni, pa je že bil zaseden in posledično prepovedan oziroma je bil njihov 'sloves' takšen, da z njimi nisem želela imeti ničesar. Nato sem odšla študirat in spoznala fanta, nekaj let starejšega, ki me je prevzel. Nato sva odšla na nekaj zmenkov in sva se zelo ujela. Odločila sva se, da poskusiva z zvezo. Od prvega dneva zveze sva resna in nama je lepo. Iskreno lahko rečem, da mi je lepo ... ampak tu se potem zgodi problem ... Ker nisem imela resne zveze, sem zveze vedno opazovala preko prijateljic, jim dajala nasvete, na njihovih napakah sem se učila in videla stvari, katere one niso ali pa niso želele videti ... zato sem bila pri najinem začetku zveze izjemno previdna. Zdi se mi, da si nisem dovolila, da bi se zaljubila, saj ga nisem poznala in bi me lahko izkoristil. Zdelo se mi je, kot da si ne dovolim zaljubiti vanj ... počutila sem se lepo, skrbel je zame, zaljubljal se je ... tudi jaz na neki način. Vse, kar sva odkrivala skupaj, se mi je zdelo čudovito. Vedela sem, da je to moški, ki ga lahko vsako dekle le išče ... tudi zdaj tako mislim ... od samega začetka se je moje mišljenje o njem le dvigalo. Imela sem srečo, saj me ima res zelo rad, razmišljava celo o skupnem življenju, rad bi imel družino ... vendar se jaz sprašujem, zakaj nisem občutila teh 'metuljčkov' kot takrat v otroštvu? Vem, da se ljubezen pri odraslih meri z drugačno močjo, z drugimi vrednotami, vendar mi je zdaj žal, da tega nisem občutila, ker se mi zdi, da sem spustila velik del med nama in bi lahko bila o tej ljubezni se bolj prepričana ... skupaj sva že štiri leta in res nimam besed. Ob njem se počutim lepo, vem, da ga imam rada, strah me je le tega, da ne bi kdaj spoznala kakšnega moškega, ki bi ta stara čustva v meni vzbudil, in bi nato razmišljala, ali svojega fanta res ljubim ali pa je vse samo navada in posledica tega, da je to moja prva resna zveza ... prva resna zveza, ampak srečna ... ker ne morem reči, da nisem srečna, seveda sem. In ko sem ob njem, ne razmišljam o drugih moških, ampak me je strah, ker vem, kako intenzivno lahko čutim ... in če povem po resnici, vem, da je tisto v otroštvu bila ljubezen. vem, da so ta čustva še nekje v meni ... in prepričana sem bila, da bom tako čutila tudi do svojega partnerja. Pri svojem fantu pa sem čutila navdušenje, občudovanje in nežnost ... nato sem skozi čas čutila tudi povezanost in sigurnost ... ko ga ni bilo, nisem mogla brez njega ... tudi danes je enako ... vendar pa se mi je zgodilo, da sem spoznala fanta iz Hrvaške, ki je bil nekaj dni v Sloveniji. Spoznala sem ga preko prijateljice. Med nama se ni odvilo nič. Videla sem, da sem mu všeč, kot je tudi on bil všeč meni ... ampak nisem pustila, da bi me zmedel, pa tudi, ko je izvedel, da imam fanta, je bil obziren. Mislim, da sem rahlo začutila nekakšno simpatijo do njega ... kakor nekoč do tistega fanta. Zato sem se tega tako ustrašila, da sem se odločila, da vam pišem. Ker se tistega fanta iz Hrvaške tu in tam spomnim ... Ne želim iti narazen s svojim fantom, vendar se mi včasih zazdi, da bi morala dati nekaj 'skozi', da bi znala ceniti to, kar imam, ker včasih, kot da pozabim ... želim vedeti, ali ga ljubim ... ali pa je to le neka vrsta navezanosti, ker je on moj prvi fant v vsem ... In živeti z nekom se meni zdi resen korak, ker ne želim živeti z vsakim moškim, ki ga srečam ... ravno zato se mi to zdi še neka preizkušnja več v življenju ... Za odgovor se vam iskreno zahvaljujem in upam, da vam nisem kratila časa ... včasih se nekomu tak problem ne zdi velik, verjemite pa, da meni krati spanec ... Hvala za vse! Lep pozdrav od Katalonke!
Zaljubljena sem, a ne vem, kako naj mu povem
Zdravo, Brane! Zaljubila sem se v fanta, ki je nekaj let starejši od mene. Ko ga vidim, se enostavno zmedem in tako resnično vem, da me nekaj res prevzame, ko ga zagledam. Zelo rada sem v njegovi družbi, vendar mi je prijateljica svetovala, naj do njega delujem hladna in naj prvi korak prepustim njemu. Srečava se skoraj vsak dan, ker pa mi ne da miru, se odločim in mu napišem sms, čeprav mi je potem žal, ker se bojim, da mu s tem nekako težim. Sva zelo podobnega karakterja, nasmejana, zabavna ... Zelo rada bi, da bi mi on napisal kaj ali pa vsaj dal kakšen znak, da sem mu všeč, in se sam pripravil do tega, da mi kaj napiše ali me pokliče. Fant je res v redu in ima veliko 'oboževalk'. Midva se dobro razumeva in tudi namignil je že z besedami in pogledi, da pa sem mu mogoče všeč. Vendar ne vem, kaj narediti, da bi se potrudil in da bi ugotovila, ali mu je res kaj do mene in kako naj se do njega obnašam ... Kot da ga ni. Ali poznate kakšen boljši način, da bi fanta očarala. Že vnaprej se zahvaljujem za odgovor!! Zaljubljena!*
In nekega dne je rekel, da mora razmisliti ...
Zelo trpim, nikoli si nisem mislila, da bom tako pristala, kot sem, usoda je imela name velik vpliv, brez moči sem samo gledala, kaj se dogaja vsa ta leta, kot da nisem to jaz, pa vendar. Za kaj gre ... Stara sem 50 let, si mislite, pa nimam sreče z moškimi. Iskala sem zvezo, zelo me je privlačil, takoj sem mu zaupala, takoj sva obojestransko ugotovila, da želiva biti za vedno skupaj, sedaj, po dveh mesecih, pa si vzame čas zase, da razmisli, ali sva za skupaj. Halo!? Kako se lahko človek tako hitro spremeni, saj nisem idealna, priznam, sem pa poštena, dobrega srca in prijetnega videza. Pravi, da imam vse, kar moški rabi, lepoto, pamet, dobro srce. A kaj za vraga potem vse to?! Samo govori, da mora razmisliti, kako naprej, ali sva sploh za skupaj. Denarja res ni na pretek, on pri 50 letih nima več službe. Kaj mislite vi o vsem tem? Hvala za odgovor. Veronika
Kako seksajo lezbijke?
Dragi Brane! Stara sem 17 let (skoraj 18) in pred kratkim sem se zavedla, da sem lezbijka. V preteklosti sem eksperimentirala s fanti, mislila sem, da mi bo postalo všeč ... Pa mi je bilo vedno znova dolgočasno, pri seksu s fanti sem vedno samo gledala v zrak in čakala, da se konča ... No, kakor koli, precej zagotovo sem ugotovila, da so mi všeč ženske in samo one. Moja težava je, da sem videti zelo ženstveno, ne ravno kot tipična lezbijka, zato punce ne pristopajo k meni, jaz pa tudi ne vem, kje jih spoznat. Tako nimam še nobenih izkušenj s punco. Druga težava je, da me je malo strah, kako bo vse skupaj potekalo, ko pride do seksa. Saj sem kdaj videla kak lezbo pornič, ampak dobro vem, da so porniči daleč od resnice (lezbo pa še toliko bolj), in v družbi, ki uči, da je seks dajanje tiča v muco, nisem tako izobražena na področju, kaj lahko dve punci skupaj počneta (sploh brez kakšne igrače, ki me niti ne mika). Tako te sprašujem dve stvari. Kje lahko spoznam punco oz. kako lahko vsaj nakažem dekletom, da sem lezbijka? Sama si ne upam kar flirtati s puncami, saj (prav tako kot one ne zame) nikoli ne vem, ali so lezbijke/bi, malo mi je tudi nerodno. Drugo vprašanje pa se nanaša na seks, torej, ko pride do tega, kako naj poteka. Kako naj zadovoljim punco, kaj vse sploh lahko počneva? Hvala ti za odgovore! LoveGirls
In potem moja erekcija popusti ...
Pozdravljen, Brane! Glede na tvoj sproščen slog pisanja, te bom kar tikal. Že 7 mesecev imam punco in sva zaljubljena. Ko pa pride do seksa ... Znam jo zadovoljiti. Verjetno zvenim malce preveč samozavestno, ampak ko se ji posvetim, ni govora, da se ne bi končalo brez najmanj nekaj orgazmov. In ne hvalim se ali pa kaj podobnega, stvar je ravno v tem ... jaz pridem le enkrat. Kot cilj si postavim najina orgazma, njenega pred svojega. In ni sebična ali kaj podobnega, da bi, potem ko jo pripeljem do ekstaze, kar odšla. Punci se "zrola" in postane prava potrebnica, če se lahko tako izrazim. Ampak do takrat pa jaz tako padem not, da moja erekcija popusti. Kasneje se pojavi, ampak ne vedno. In tudi med seksom, včasih, preprosto popusti, kar me zelo moti. Posledično nekje v glavi vedno mislim na to, poleg tega pa včasih ne ejakuliram. V glavi sem potešen, ampak ona meni, da je samo en dokaz moškega orgazma, ki ga ni vedno. Brane, izredno bi bil hvaležen, če bi mi lahko pomagal. Zaljubljenec
Zmedena in neljubljena?!
Živjo, Brane, vsak dan prebiram tvojo rubriko in mi je zelo všeč. Kje naj začnem? Imam fanta, s katerim sva skupaj že skoraj 5 let. Naj omenim, da sva stara 19 let. Začelo se je pred pol leta s problemom, ki ga še danes ne razumem. Ko sem naredila izpit za avto, sem se veliko vozila sicer tudi v šolo, ampak ker sem se šolala v Ljubljani, je bilo to tudi zelo naporno. Včasih sem se peljala skoraj vsak dan. V Ljubljani sem bila v dijaškem domu in vsa leta mi je bil pekel tam biti, zato sem se kar naprej prevažala, kar seveda njemu ni ustrezalo. Večkrat me je vprašal, če bom ostala v Ljubljani za par dni, da se ne bom toliko vozila, pa sem rekla, bom, in seveda spet sem prišla domov. Bil je jezen, češ da mu lažem, ker sem spet doma. Veliko je bilo kreganja zaradi tega, ker sem mu rekla, da bom ostala kak teden v Ljubljani, pa nisem. Potem pa je bilo še nekaj drugega, več mesecev sem imela simpatijo, pisala sva si sms-e ves čas, sicer ne neke ljubkovalne, bolj ali manj prijateljske. Včasih je našel kakšen sms in seveda bil jezen. Po vsem tem je izgubil zaupanje vame, zaradi laganja, da bom ostala v Ljubljani, in seveda zaradi moje simpatije. Čez čas pa je prišlo tudi vprašanje: rekla sem mu, da ga ljubim, a ni bilo odziva. Vprašala sem ga, ali me ljubi, in je rekel ne. Vprašala sem ga, zakaj pa je potem z mano, in odvrnil mi je, da zato ker mu ni vseeno za mene in da me ima rad in hoče biti z mano. Čes čas sem spet vprašala, ali me ljubi. In odvrnil je, da ne ve in da je zmeden, ker ne ve, kaj hoče, kaj si želi in kaj čuti, ne glede na to, da je seksal z mano in vse normalno. Nekega večera je delal vaje na blazini (trebušnjake) in sem si mislila, ga bom malo zapeljala in sem šla na njega in ga začela po celem telesu poljubljati, grizljati in božati, vse niže sem šla in ga oralno zadovoljevala. Ves čas je bil trd in nič ni rekel, ampak tudi imel je roke pri sebi. Čez čas sem odnehala in ga pogledala, bila sem tiho in z jokom v očeh šla v posteljo. Tudi ko je prišel za mano, je bil brez besed. Naslednji dan sem ga vprašala, kaj je bilo to, in odgovoril je, da se ni mogel sprostiti in razmišljati o tem, kaj se trenutno dogaja, ampak mu nekaj ni dopustilo. Ne more, ker je bilo preveč vsega med nama, česar ne more pozabiti. A ko normalno seksava in mu pride, pa je ok! Še vedno sva skupaj, večkrat sem ga hotela že pustiti in oditi, ker tako ne morem več, pa me kar naprej prepričuje, da mu ni vseeno in hoče biti z mano in še podobne stvari. Brane, pomagaj mi, čisto sem zmedena, zdi se mi, da nimam trenutno svojega življenja pod kontrolo, niti spati ne morem normalno. Pomagaj. Neljubljena P.S.
Imam fanta, a mi je všeč sosed
Pozdravljen Brane! Sem 24 let staro dekle. Imam fanta, s katerim sva skupaj 2 leti. Zelo dobro se razumeva, če pride do problemov, se pogovoriva, razjasniva stvari. Skupaj tudi že živiva. Pred enim letom pa so se k našim sosedom preselili študentje. Eden od njih mi je zelo "padel" v oči. Na začetku ni bilo stikov, pozneje pa smo se začeli družiti in postajal mi je vedno bolj simpatičen. To sem svojemu fantu tudi povedala. Rekel mi je, naj se sama odločim, kaj želim. Po eni strani vem, kaj imam, po drugi strani pa me vedno bolj vleče k sosedovemu fantu. Včasih tudi med seksom s svojim fantom pomislim na drugega. Kaj naj storim? Neodločena