Ključna beseda / ljubi
Ta 4 znamenja so pravi akrobati v postelji
Seks je ena najlepših stvari na svetu. Poleg tega, da je zabaven in prijeten, je sestavni del ljubezenske zveze in je pogosto potreben za ohranjanje odnosa. In nekateri so v njem boljši kot drugi.
Se obotavljate iti na zmenek, ker se bojite zavrnitve?
Če ste trenutno obremenjeni z mislijo, da nikoli ne boste dovolj dobre za nekoga in da boste vse življenje ostale same, potem je skrajni čas, da to misel spremenite.
Do boljšega razpoloženja s smutijem
Ste utrujene, nerazpoložene, izčrpane in brez prave volje do življenja? Včasih vam pri dvigu razpoloženja in izboljšanju počutja lahko pomaga že okrepčilen smuti, ki poživi telo in duha. Z njim boste dobile vse potrebne snovi za optimalno delovanje. Privoščite si ga za dobro jutro ali pa si z njim popestrite dan.
Pet nasvetov za trdnejšo zvezo
V zadnjih tednih je marsikdo večino svojega časa preživel s partnerjem, zato se lahko v obdobju, ko se življenje vrača v ustaljene tirnice, pojavi občutek tesnobe, ki ga povzroči nenadna sprememba. Da ne bi z novim 'starim' ritmom podrla, kar sta zgradila v minulih mesecih, ne spreglejta nekaj nasvetov za poglobitev vajinega odnosa.
Obstaja znanstvena razlaga, zakaj ljudje varajo
O tem, kako pogosto varamo Slovenci, smo že pred časom v anketi povprašali bralce in bralke portala Zadovoljna.si. Na vprašanje, ali so že kdaj prevarali svojega partnerja, je v anketi odgovorilo 27 tisoč Slovencev in Slovenk, od tega jih 68 % trdi, da še nikoli niso prevarali svoje boljše polovice, 32 % pa jih priznava, da so že skočili čez plot. Vprašanje, ki se nam pogosto poraja v zvezi z varanjem, pa je tudi, zakaj je nekdo prevaral partnerja.
Bralka: S partnerjem sva se spoznala pri 12 letih. Pri 15 letih sem zanosila ...
S partnerjem sva se spoznala pri 12 letih. Pri 15 letih sem zanosila in rodil se nama je fantek. Pri njegovih dveh letih naju je očka zapustil. Tri leta sem sama živela s sinom. Po treh letih sem poiskala partnerja in se odločila za skupno življenje z njim. Ponovno. Rodil se nama je drugi sin. Odšla sva v podnajemniško stanovanje. Jaz sem skrbela za hrano in čeke, on je imel občasno delo. Tako se nama je rodil tretji sin. Ljubezen je bila vsak dan samo še kreganje in obsojanje. Nazadnje sem mu rodila punčko. In šele po rojstvu punčke je nastal problem. Pred štirimi meseci sva se razšla in ostala sem sama s štirimi otroki. Zdaj pa me nekaj zanima ... Po vseh teh mesecih zdravljena z moje strani ga še vedno ljubim, tako kot prvi dan. In le zato, ker imava otroke, ampak ker ga ljubim takšnega, kot je. Sama sem se spremenila na bolje in življenje gledam bolj odprto, najhuje pa je to, da sem ga vprašala, če bova še kdaj skupaj, pa mi je dejal, da naju vežejo le še otroci in da se lahko vsemu samo še smeji. Kaj naj storim? Naj ga pustim, ignoriram in pustim času čas ali naj srečo poiščem drugje? Prosim Brane, pomagaj mi. Izgubljena sem. Priznam, da ni vse njegova krivda in da sva kriva oba. Vendar so me najbolj prizadele njegove besede, ko mi je rekel, da me nima več rad. Obupana sem, kako naj ga pozabim? Skrbim za otroke, a se vsak večer zlomim in jočem.
Kraljica tedna: Ashley Graham pokazala, kako je videti resnična ženska, in navdušila
Ashley Graham je 'plus size' manekenka, ki ji je v svoji karieri uspelo preseči stereotipe o ženskih oblinah. Pred kratkim je rodila prvega otroka, sinčka Isaaca. Kljub porodu pa ni nehala ozaveščati žensk o pomembnosti dobre samopodobe in pozitivne samozavesti.
Grda gesta sanjskega moškega: ’Mi lahko vrneš to vrtnico?’
Čeprav velja za sanjskega moškega, očitno tudi Goran Jurenec ni brez napak, saj je napovednik epizode, ki na POP TV prihaja nocoj ob 20.00, razkril, da še zdaj ni pozabil na Ivin odmik, ko ji je želel dati poljub. Svojo vrtnico bo namreč zahteval nazaj.
Melania Trump presenetila: po dolgem času nasmejana in sproščena
Odkar je Donald Trump pred dobrimi tremi leti postal predsednik ZDA, je njegova žena Melania Trump pod drobnogledom svetovne javnosti, pogosto pa se ugiba tudi, ali so odnosi med njo in Donaldom res tako zaostreni, kot namigujejo mnogi. Za govorice pa sta pogosto poskrbela kar sama.
Modna napaka, ki jo dela večina žensk
Jana Krajnc je modna svetovalka in stilistka, ki je že marsikateri pripadnici nežnejšega spola pomagala rešiti večno težavo: kaj obleči? Kot pravi sama, je največja težava večine Slovenk neurejena in prenatrpana omara. In tu nastopi ona. Jana ženskam namreč pomaga preurediti njihove omare, jim svetuje, kakšna oblačila pristajajo njihovemu tipu postave in se z njimi odpravi tudi po nakupih.
Ko je spoznala mlajšega, je razmerje s poročenim prekinila, zdaj pa ...
Pozdravljen. Obtičala sem na točki, s katere se ne znam premakniti. Sem namreč uradno samska z 10-letnim sinom, z njegovim očetom sva se razšla pred 7 leti. Imela sem razmerje s poročenim moškim, ki pravi, da me ima rad. A ne dovolj, da bi se ločil. Vmes sem spoznala mlajšega moškega, ki si želi resne zveze s starejšo žensko. Če bi šlo, bi se preselil k meni čim prej. Tudi poročil bi se. Edina ovira, ki seveda meni zelo ustreza, je njegova 5-letna hči. Želi me spoznati z domačimi, medtem ko je meni to prehitro. Zakaj namreč vse takoj in hitro? In zakaj na vsak način s starejšo žensko? Ob spoznavanju mlajšega sem razmerje s poročenim prekinila. Me pa vsiljivost mlajšega zelo moti. Ker se veliko pogovarjava, izvem, da je finančno precej na psu, sama pa teh problemov nimam. Pa tudi, ko pride na obisk k meni, se obnaša kot doma, mi izprazni hladilnik, pri čemer za to, da je poln, ne poskrbi. In ker je vedno bolj vsiljiv, se umaknem. Zdrami me klic poročenega, da ne more živeti brez mene, da je med nama enostavno preveč, da bi se končalo. Zamaje mi tla pod nogami. Z mlajšim sem prekinila, ker me je enostavno preveč zasuval, pa tudi občutij z moje strani ni bilo pravih. Razmišljam pa o vrnitvi k prejšnjemu, pod pogojem, da se loči. Sem ravnala prav? Hvala za odgovor.
Izpoved bralca: en mesec pred poroko sanja o ženski izpred 15 let
Dragi Brane, star sem 32 let, velik karierist in ciljno usmerjen perfekcionist. Trenutno sem zaročen, poročil se bom čez natanko en mesec. V mladosti so mi govorili, naj se ne obremenjujem s svojo prihodnostjo, kajti sekirati se je tako učinkovito, kot da bi igral tenis z loparjem za muhe. Pa vendar so se tiste prave težave v mojem življenju začele pojavljati takrat, ko sem čez ramo gledal nazaj na svojo preteklost in na vse tisto, kar je v njej ostalo kot neizpolnjeni cilj. Prvič sem jo zagledal pred 15 leti. Ona je razlog, da verjamem v ljubezen na prvi pogled. Bila je vse tisto, kar si lahko človek v ženski želi. Ženske so hotele biti ona, moški so naredili vse, da bi bili z njo. »Prom queen«, kot bi rekli pri vas. Dolgi črni lasje, popolna ženstvena postava in avra, ki daje vsem okoli nje vedeti, da se v svoji koži počuti odlično. Njene oči bi lahko prekosile največje težave tega sveta do mere, ko sem si tisti prvikrat rekel: »Ta bo moja«. Od takrat naprej se mi je čas ustavil vsakič, ko sem jo zagledal. Četudi samo za sekundo ali dve. Dekle, ki sem jo v zgornjem odstavku opisal, ni moja zaročenka. Je tisto dekle iz preteklosti, s katero sem primerjal vsa dekleta do sedaj. Verjetno se sprašuješ, zakaj neki nisem nikoli pristopil do nje. Verjetno se nisem nikoli počutil dovolj dorasel zanjo ali pa enostavno nisem hotel zavoziti svoje priložnosti. Z njo danes nimam nikakršnih stikov in odkar sem jo nazadnje videl, so minila že vsaj 3 leta. Danes je v meni ostala samo še neke vrste iluzija. Tisto dekle, ki jo Oto Pestner opeva v skladbi »Trideset let«. Dejstvo, da se bom kmalu poročil, me po eni strani veseli, ker svoje dekle ljubim, po drugi strani bo pa moj tako rekoč najlepši dan v življenju tudi dan, ko se bom dokončno odrekel svojim mladostniškim sanjam. Brane, prosim za nasvet.
Najbolj klišejski izgovori za konec zveze, ki smo jih slišale že vse
Ob koncu razmerja se ljudje pogosto zatekamo k obrabljenim in izpetim frazam, ki pa v resnici povedo več, kot se zdi na prvi pogled. Tako na primer fraza: "Nisem pripravljen na resno zvezo" v resnici pomeni: "Nisem pripravljen na zvezo s tabo."
Izpoved 40-letne Slovenke: 'Zdaj imam 3 ljubimce, s katerimi se dobim skoraj vsak teden'
Dragi Brane! Zanima me, ali misliš, da je to, kar počnem, normalno. Malo predzgodovine. Tam pri dvajsetih sem začela dolgoletno zvezo z vrstnikom, s katerim sem ostala dobrih sedem let. Iz leta v leto je več pil in postal čisto pravi alkoholik. Nikoli ni bil agresiven, a ena od posledic njegovega pitja je bila vse večja suša v postelji. Na koncu sva seksala samo še enkrat, dvakrat na mesec. Samozadovoljevala sem se vsak dan. Kakšne dni tudi večkrat na dan. Po več hitro propadlih razmerjih z vrstniki, ki so neverjetno hitro popustili v postelji, v kateri je bilo moje doseganje orgazmov vedno podobno srečelovu, in zreducirali seks na enkrat na teden, sem malo po tridesetem spoznala več kot dvajset let starejšega ločenca, ki je bil zame pravo odkritje. Seks je bil kar naprej na meniju. Zvečer in zjutraj, ob koncu tedna pa tudi večkrat čez dan. Seksala sva najmanj desetkrat na teden. Vedno je poskrbel za to, da je najprej prišlo meni. Tudi sicer me je razvajal. Zapustil me je nekaj tednov po tistem, ko sem prvič rekla, da si želim otroka z njim. Ker sem si ga res. Zdaj pa prehajam k morebitnemu problemu. Po njem še nisem imela zveze z moškim, ki bi me seksualno dovolj zadovoljil. Zdaj sem v tretji približno triletni zvezi. Med prvo sem imela enega stalnega ljubimca in nekaj občasnih. Med drugo sem redno seksala z dvema ljubimcema, ki sem ju ohranila tudi, ko sem začela sedanjo zvezo. In jima čez čas dodala še enega, tako da imam zdaj tri ljubimce, s katerimi se dobim skoraj vsak teden. Vsi so poročeni. Menda srečno, saj se nikoli ne pritožujejo čez žene. Moj tedenski rekord seksa z njimi in mojim stalnim partnerjem je 21-krat. Ponavadi pa z njimi seksam od sedemkrat do desetkrat na teden. Po organizacijski in čustveni strani nimam problemov s tem. Vsi trije ljubimci so zelo v redu in pozorni moški. Vsak me ljubi na malo drugačen način in z vsemi uživam in se jim znam prilagoditi že po prvem objemu. Vsak čas bom imela štirideset let. Toliko kot moj stalni partner zadnjih približno treh let, ki je začel namigovati na poroko. Sprašuje me tudi, ali si želim otrok z njim in me spominja na to, da bova kmalu, kot se je izrazil, prestara za otroke. Kaj naj naredim? Želim si otroka in poroke, vendar postanem panična ob misli, da bom seksala samo že z njim in da bom spet nesrečna zaradi nepotešenosti. Sem sploh normalna? Je to, kar počnem, normalno? Pomagaj, prosim. Nimfomanka (morda).
19 znakov, da ste odvisne od svojega partnerja
Kdaj je vaša navezanost zdrava in pozitivna, kdaj pa gre za škodljivo odvisnost, ki bi jo lahko primerjali z odvisnostjo od hrane, drog, televizije … Da, odvisen je mogoče postati tudi od čustev, ki jih gojite do svojega partnerja, in to ima lahko vrsto negativnih posledic, še posebej, če se zgodi, da vas partner zapusti. Osebe, ki svoje življenje povsem osredotočijo na ljubezenski odnos, nato padejo na dno. Ne morejo do svoje droge in to je še edino, za kar si prizadevajo. Drugi deli življenja pa so tako že dolgo zapuščeni in pozabljeni. Zato se v takih trenutkih pogosto niti ne morejo zateči kam drugam. Izgubijo vse. Preverite, kaj so znaki, da je vaša navezanost nezdrava ter se zaustavite, še preden bo prepozno.
'Po tem dogodku sem dolga leta hotela umreti, nato sem našla svoj smisel ...'
Petra Strelec danes živi s sinom, ki pridno raste, in partnerjem, ki jo ljubi. Čeprav rada opravlja delo sestre v Slovenski vojski in skrbi za pilote in vojake, je vedno čutila, da je njeno poslanstvo več kot le to. Zato se je pri 40 letih odločila za študij psihosocialne pomoči. Bolj kot vse drugo si namreč želi pomagati tistim, ki jih hromi strah in ki so izgubili svojo pot v življenju. To je spoznala, ko je pisala svojo prvo knjigo, ki ji je pomagala spremeniti tudi odnos do sebe in zaceliti stare rane. Kolikor se te lahko zacelijo. Petrino življenje namreč ni bilo lahko. Kot najstniško dekle je postala žrtev posilstva in dolga leta iskala pot iz obupa in teme, v katero jo je potisnil tragičen dogodek. Zaprla se je vase, se borila za anoreksijo in padla v hudo depresijo, iz katere se je s težavo izvlekla šele nekaj let po napadu. "Ko se mi je po dolgoletnih borbah uspelo izvleči iz krize, sem zaživela polno življenje," prizna in nadaljuje: "Danes sem hvaležna za vsako solzo, vsak padec, kot tudi nasmeh, zlomljeno srce, ponižanje, zavrnitev, udarce, vsako bolečino, saj sem prav zaradi vsega tega danes to, kar sem."
'Kaj delam narobe, da so me do sedaj vsi fantje zapustili zaradi druge?'
Brane pozdravljen! Imam nekakšen čuden problem. Sem 22-letna punca, nizke rasti, bolj zaobljene postave, imam velike prsi in rito. Sem zelo komunikativna, imam smisel za humor, sem razgledana in inteligentna. Imam pa problem, ki se mi stalno ponavlja. Torej, v preteklosti sem imela 3 fante in čisto vsi so prekinili zvezo z mano, ker so spoznali drugo punco in nato z njo skočili v zvezo. Zelo boli dejstvo, da te oseba, ki jo ljubiš, zapusti zaradi nekoga drugega. Sama sem se v zvezah trudila biti čim boljša. Partnerjem sem pomagala pri reševanju težav, jim prisluhnila, jih razvajala s kosili in večerjami, ki sem jih skuhala posebej za njih, jih presenetila s kakšno sladko malenkostjo, občasno celo s kakšno novo obleko. Skratka, ne morem najti vzroka, kaj delam narobe, da so vsi ti fantje dobesedno ušli od mene. Sem mogoče preveč vsiljiva s svojimi razvajanji in izkazovanjem ljubezni? Je narobe to, ker se nekomu popolnoma predam? Res sem obupana in resnično si nikoli več ne želim, da bi se moja ljubezenska zgodba še kdaj končala tako, zato se obračam k tebi po pomoč in nasvet. Najlepša hvala za odgovor!
Obupan bralec: Ljudje so začeli govoriti marsikaj, večinoma laži, tudi o meni
Pozdravljen, Brane. Imam težave v zvezi, ki je še zelo sveža. S partnerko se poznava že 8 let. Na začetku sva uživala v seksu, to trajalo je 3 leta, vendar ni bilo resno. Potem sva oba našla vsak svojega partnerja ter prekinila vezo. Trajalo je 5 let. Med tem časom sva hrepenela drug po drugem, prišel je en dan za vikend pred 8 meseci, ko sva se srečala. Takoj je padla iskrica, po enournem pogovoru sva se poljubila. Ugotovila sva, da sva se imela rada že nekaj časa ter si želela drug drugega. V naslednjih 6 mesecih sva se dobivala, se pogovarjala in prišla do zaključka, da zapustiva vsak svojega partnerja in končno po tolikih letih prideva skupaj za večno. To sva tudi naredila. V mojem primeru ni bilo tako težko, ker se z bivšo nisva razumela in sva se dogovorila za razhod. V njenem primeru je bilo to bolj težko, ker sta bila v redu. Potem je bilo vse super, zaljubljenost, seks, naklonjenost, šla sva na morje. Ko sva se pa vrnila z morja, so nastali problemi. Ona dela z bivšim fantom, ljudje so začeli govoriti marsikaj, večinoma laži, tudi o meni. Njo je to zelo prizadelo, začela se je umikati od mene. Govori mi, da ima polno glavo, da se ji je vsega nabralo ter da hoče nekaj časa zase, da se to umiri in pozabi. Imela sva tudi pogovor in mi je rekla, da me še vedno ima rada in si želi isto vse kot prej, vendar ko bo vse v redu. Ampak mene skrbi ta njeni bivši, ker skupaj delata v službi, da je to v bistvu tako zaradi njega, ker še mogoče nekaj čuti do njega, čeprav to zanika, obenem pa ne pove nobene slabe stvari o njem, ter noče, da bi še bilo to zelo javno. Sva pa oba osebi, ki naju v najinem okolišu, ki ni majhen, večina ljudi pozna. Kaj mi svetujete, Brane? Ali je še kaj upanja? Naj vztrajam? Jaz jo ljubim in si jo zelo želim, to tudi ona ve. Hvala za odgovor!
Ko se je zaljubila v 15 let starejšega, nikoli ni pričakovala, da bo naredil kaj takšnega
Spoštovani! Stara sem 22 let in do zdaj v življenju res nisem še imela sreče. Ne na zdravstvenem območju niti ljubezenskem. Slabe novice me spremljajo vsakodnevno že kar nekaj mesecev in res zelo težko zaupam ljudem zaradi vseh izkušenj, ki sem jih v življenju že dala skozi. Potem pa se je zgodilo, da sem spoznala fanta 15 let starejšega od mene. Že pogovorno sem videla, da sva si zelo podobna in ko me je povabil na pijačo, sem tudi seveda privolila. Takoj po kavi mi je napisal sporočilo, da sem njemu res zelo všeč in da bi rad z mano kaj več, če sem za to, ampak sem ga zavrnila, ker nisem hotela zapletati stvari in njemu povedala, da sva lahko samo prijatelja. Po tem sva bila skoraj vsaki dan na pijači in vedno bolj sem se navajala na njega. V sporočilih mi je pisal, kako me ima rad, me pogreša in da bi rad bil z mano, ampak sem mu vedno povedala, da ne, da sva lahko samo prijatelja, dokler ni prišlo do trenutka, ko me je poljubil. Po tistem poljubu pa se je za mene vse spremenilo in odkrila sem res močna čustva do njega, ki sem si jih sama pred samo zelo dolgo prekrivala. Odločila sva se, da bova poskusila in vse skupaj je prišlo že tako daleč, da sva iskala stanovanja, da bi zaživela skupaj, saj pri njemu nisva mogla ostati. Ker pa, kot sem vedno rekla, da je bilo prelepo, da bi bilo res, so se začele težave. Po službi, ko sva bila na pijači mi je povedal, da ga je klicala bivša in da sta se srečala. Povedala mu je, da ga pogreša in bi rada, da se vrne. Pred mano sta bila skupaj že 4 leta, pravega razloga, zakaj sta se razšla, pa ne vem. Rekel mi je, da ga je ganilo, ampak, da me noče izgubiti in da hoče z mano preživeti preostanek življenja. Sedaj, po dveh tednih, ko me je pa poklical, pa mi je povedal, da je on nazaj z njo, da že živi pri njej in da vedno, ko je bil z mano, je mislil na njo. Da ne more zavreči 4 leta zveze zaradi mene. Pred dnevi pa še mi je govoril, da me ljubi. Njegova odločitev me je res zelo prizadela, saj se počutim izdano. In še vedno vsako noč zaspim v solzah in v upanju, da se zbudim in so vse skupaj samo grozne nočne more. Nihče tega od njega ni pričakoval in niti moji prijatelji ne morejo verjeti, kako je lahko bil tak do mene. Zaradi tega sem začela dvomiti v pravo ljubezen in me je res vse skupaj še toliko bolj prizadelo in imam sedaj še večje težave z zaupanjem. Z njim sem si že predstavljala najino družino, katere si res neskončno želim. Počutim se res zelo nemočno in bi rada premagala vse to. Zaradi tega se pa obračam na vas in vaše nasvete.
Tanja Ribič na najbolj vroči fotografiji do sedaj
Priljubljena igralka in pevka Tanja Ribič rada deli fotografije, na katerih pozira v kopalkah, tokrat pa je presegla samo sebe. Na priljubljenem družbenem omrežju Instagram je namreč delila foto utrinek, na katerem pozira na retro tovornjaku.
'Vedno sem prezirala ženske, ki so se odločile za splav ...'
Kaj storiti, ko si sam sebi partner, čeprav imaš zaročenca, in ko si svojemu 11 mesečnemu sinčku cel dan, razen kakšne urice (če vse seštejemo skupaj), starš edino ti, čeprav ima oba starša? Je res da sva z zaročencem zvezo začela kar na hitro in jo tudi razvijala na hitro, vendar sem vedno trdila, da ne bom imela zveze na silo, ko bo prišel pravi, pa bom vedela, da je to to in se z njim kar hitro ustalila. Tako sva po samo nekaj mesecih zveze začela živeti skupaj ter izvedela, da pričakujeva sina. Vedno sem prezirala ženske, ki so se odločile za splav (če je šlo za posilstva, zdravstvene težave ali kaj podobnega, sem tudi jaz odobravala splav, da ne bo pomote) in sem trdila, da ne bi mogla škoditi svojemu še nerojenemu otroku, saj bi me to celo življenje potem težilo in mi ležalo na duši. Tako sem dala partnerju dobro vedeti, da naj splava od mene NE pričakuje, lahko pa svobodno odide, če se mu zdi, da ni še čas, da bi postal oče. Takrat in še velikokrat sedaj trdi, da bi on imel otroka sedaj ali v naslednjih letih vsekakor, z mano ali brez. In vidi se, da najinega sina obožuje in ga ima rad, kar pa na žalost ne morem trditi za sebe. Ne da ne bi oboževala sina in ga imela rada, ker je moj svet in bi dala življenje zanj, temveč, ne morem trditi, da ima zaročenec rad tudi mene. Na začetku je seveda to pokazal, sčasoma pa se je čedalje bolj oddaljeval. Trdi, da je krivo moje obnašanje in da nisem ista kot na začetku, vendar se pomoje vsak spremeni oz. je drugačen, ko ga videvaš nekaj ur na teden ali pa, ko z njim dejansko živiš. V tem času se je spremenilo tudi to, da sem odslovila (na njegovo željo) zelo dobre prijatelje, pustila službo (iz osebnih razlogov, ter delno tudi zato, ker je on tako želel), svoje življenje popolno posvetila najinemu domu, otroku, čiščenju ... 11 mesecev po porodu, v sobi s sinom še vedno spiva sama (razen vikendov), ker se on drugače ne naspi za službo (samo jutranja izmena, 8-urnega dela v proizvodnji), ker se mali 2 ali 3-krat prebudi ponoči (kvečjemu zbudi samo mene, ker "rabi" dojko, zaradi žeje, lakote ali pač kot tolažbo). Ne more se naspati, ker mali spi med nama, čeprav imamo 20 cm širšo posteljo kot znanci, ki vsako noč spijo na postelji trije, s tem, da je sin star 4 leta (torej je kar večji od najinega), navmes pa se jim še pridruži leto in pol stara hčerka, pa se oče naspi kljub temu, da vstaja bolj zgodaj kot moj partner in se poleg službe vozi še čez mejo na treninge. Medd službo in treningi pa najde čas za urejanje okolice doma in druženje z otroci. Moj partner pa se pač ne naspi, ker ni dovolj prostora na postelji, se mali prevečkrat prebuja ... In kljub temu, da spi v dnevni na kavču, oddela svojih 8 ur, pride domov takooo utrujen, da ne more niti trave pokositi, niti malega previti. Zjutraj, ko gre delat, ne dobim poljuba za adijo oz. dobro jutro, ker ga preveč boli hrbet, da bi se sklonil k meni, ko pride domov, če grem k njemu po poljub ali objem, pa mi reče kaj mu težim. Spolnost izgleda kot nekakšna rutina, ki se pač mora zgoditi včasih 3-krat včasih 4-krat tedensko in to takrat, ko se njemu zaljubi. Tistih 5, 10 minut brez romantike, predigre itd. Čeprav pridem velikokrat do njega z željo po malo romantike in seksa, me velikokrat zavrne češ, da je utrujen, da pozneje, da se mu ne da, da mu ni, če me razganja, kaj mi je ... V javnosti me ne drži za roko, če ga primem jaz se takoj razjezi, kaj ga nadlegujem, kaj si bodo ljudje mislili, da sva v javnosti itd. Če mu zatežim, če me ima sploh rad, mi odgovori, če spet začenjam. Enako je, če vprašam, če se mu zdi, da sem se po porodu preveč zredila (sicer sem shujšala in imam manj kg kot pred nosečnostjo, kar sicer opazijo in povejo vsi drugi, samo on ne). Če se slučajno uredim, ko kam greva, začne z vprašanji za koga sem se uredila, če mislim, koga kje srečati, če se ne uredim, mi pove, da če se čudim, da pogleda druge, če se jaz za njega nikoli ne uredim ... Da ne omenjam tega, da je v 11 mesecih sina previl vsega skupaj 3-krat, sam ga je okopal enkrat (pa še to brez, da bi mu namazal negovalne kreme, ki jih mali nujno potrebuje). Vse ostalo sem vedno postorila jaz, čeprav sem imela dvakrat šive, ter sem pristala na urgenci zaradi izčrpanosti. Velikokrat omeni, da dela samo za trgovino, čeprav dam jaz svojo minimalno porodniško za čeke, kar pa ostane pa za plenice itd. Sebi že eno leto npr. nisem kupila oblačil, čevljev ali šla k frizerju. Živimo pri mojih starših, torej stroške vode, elektrike in drugega krijeta ona, plus tega tudi kosilo vsak dan skuha mama, on se pa še uspe pritoževati in se norčevati iz nas. Ko se čez vikend zbudi, predlaga sprehod, malega popazi tisti 2 minuti, da se jaz na hitro oblečem, potem pa grem malega previjat, mazat s kremami, ga nahranim, mu dam piti, umijem zobke ... On pa ta čas leži in gleda tv ali igra igrice, in ko pridejo na vrsto moji zobje, me cel nestrpen vpraša, če gremo ali ne. Brane prosim pomagaj, kaj storiti, ker več ne vem, ali jaz pretiravam in potrebujem psihiatra za živce kot trdi on, ali imam le nekako prav, ko rečem, da tako ne gre več naprej. Lep pozdrav, mamica malega sončka.
'Imel je veliko žensk, zato sumim, da tudi sedaj nisem edina'
Brane, živjo. Imam moža, s katerim sva poročena dobrih 12 let, skupaj pa že okrog 20 let. Mož se me komaj kdaj dotakne, izogiba se poljubom. A vseeno mi reče, da me ima rad. Pogosto je službeno odsoten in ne spi doma. Takrat se sicer stalno slišiva prek telefona. Sama pogrešam bližino in seveda seks. A o skoku čez plot ne razmišljam. Opažam tudi, da ko je doma, ima mobilni telefon na tiho. Vendarle pa skupaj preživiva ogromno časa in veliko potujeva. Vse brez seksa. Je pa imel res precej žensk, zato sumim, da tudi sedaj nisem edina. Kaj praviš ti?
Patricia Pangeršič: Žal so danes pričakovanja deklet pri veliki večini previsoka
Patricia Pangeršič kot športnica, osebna trenerka, blogerka in influencerka, veliko pozornosti posveča negi kože. Največ ji pomeni, da kozmetični izdelki, ki jih uporablja, njeno kožo vlažijo ter da zagotavljajo svežino, ki traja ves dan. V intervjuju pa nam je razkrila tudi to, kaj si misli o trenutnih lepotnih idealih in katere napake najpogosteje delamo, ko si želimo izklesati telo.
Filmske drame, ki so nastale po top knjižnih uspešnicah
Številni filmi niso delo izvirnega scenarija, ampak povzeti po knjigah, ki so lahko prave knjižne uspešnica ali pa le krajše novele, ki jih nato priredijo za film. Iz literature izhajajo različni filmski žanri – od sage Gospodarja prstanov, Marvelovih akcijskih junakov (Črni panter, Stotnica Marvel), do grozljivk Stephena Kinga (Tisto, Misery in podobni). Tokrat vam predstavljamo nekaj odličnih dramskih filmov, ki so v poletnem času odlični za ogled na ekranu ter tudi branje njihovih knjižnih predlog.
10 stvari, ki moške spravljajo ob živce
Dejstvo je, da smo si ženske in moški različni in ne glede na to, kako zelo vas ljubi in kako popolni se mu zdite, obstajajo določene stvari, s katerimi mu, hote ali nehote, "kravžljate" živčke. In obratno. V nadaljevanju si preberite, katerih devet stvari, ki jih počnejo ženske, moške najbolj spravljajo ob pamet.
Kdo je norveška princesa Märtha Louise, ki ljubi ameriškega šamana?
Norveška princesa Märtha Louise polni naslovnice svetovnih medijev. Razlog za to je njena romanca z ameriškim šamanom in samooklicanim zdravilcem Durekom Verrettom.
Izpoved bralke: Oprostite, moški sveta, ampak ženska, psihično utrujena, ne more seksati.
Pozdravljen, Brane. Ne vem več, na koga naj se obrnem. Nekih prijateljic namreč nimam oziroma me je mož dobro prepričal v to, da morajo najine osebne stvari ostati zasebne in da so ljudje itak večinoma veseli, če imaš težavo. Socialnega življenja bolj kot ne nimam (prej sem imela veliko znancev in prijateljev obeh spolov, pa sem prekinila vse stike, ker baje, po moževih besedah, "moški in ženska ne moreta biti samo prijatelja", čeprav jih on ima kolikor hočeš). Staršem se ne morem zaupati, ker sem ju slepo prepričevala, da je mož dober človek in pravi zame. Večina ljudi, ki ga je spoznala, mi je pravila, da je nevrotičen in me bo zaprl v hišo. Meni je bilo zaradi ljubezni vse to vseeno in res sem se spremenila, da bi bila bolj po njegovem kalupu. Če bi ostala družabna in ohranjala stike z vsemi, iz najine zveze ne bi bilo nič. In vendar se mi zdi, da se bliža koncu. Naj dodam tole: nekaj dni, preden sva se sploh spoznala, sem naredila neumnost in imela "avanturo za eno noč". Očitno nisva pazila, saj sem zanosila. Takrat sem mislila, da je otrok možev, in bila skrhana, ko sem prekinila nosečnost. Kasneje je on računal dneve in jaz z njim in sva ugotovila, da ni mogel biti njegov. Takrat me je obtožil, da sem mu poskušala "podturiti tujega otroka". Takrat bi že morala videti svarilne znake, pa nisem. Čeprav mu nisem lagala, sem se nekako počutila krivo, ker je tudi on bil žalosten zaradi splava. Pa sem požrla obtožbe in žaljivke in življenje je šlo naprej. Po treh mesecih sva se že vselila skupaj, odselila sem se iz mesta, kjer sem živela, v mesto, kjer je on imel službo. Tam nisem poznala nikogar in v 3 letih tudi na kavo nisem šla sama iz stanovanja. Ker nisem imela službe, sem bila doma. Non stop je bil sumničav, češ da ga gotovo varam. Ne, nikoli nisem niti pomislila na kaj takega in tudi sedaj ne pomislim. Kvečjemu na to, da če zveza razpade, se me več nikoli noben ne bo dotaknil. Bile so neke situacije (moja sreča, blagor meni), v katerih sem dobila SMS tipa "vidiva se na Skypu", pa klici, kot so "iščem teto, aja zmotil sem se, ampak ti imaš pa lep glas, bi se lahko s tabo pogovarjal" ... Pa ko omrežje ne dela, kot je treba, in me ne more dobiti, sem seveda tudi kriva, saj sem "ugasnila telefon" in bog ve, kaj počnem. Vsaka takšna stvar je njegovo sumničavost samo še povečala in obtožbe in žaljivke so se iz meseca v mesec in leto večale in bile vse hujše. Ne, v nobenem primeru nisem vedela, kdo piše oziroma kliče, bil je samo splet okoliščin (ljudje se pač zmotijo). Telefona NIKOLI nisem pred njim skrivala, pozna vsa moja gesla (jih je tudi zahteval) in vedno lahko vse pregleda; ne bojim se ničesar. Po drugi strani sem takoj po selitvi jaz našla avanture.net in njegov profil in dopisovanje s starejšimi ženskami, kjer jim je zatrjeval, da čeprav "je mlajši, bi jih znal dobro obdelati" itd. Tudi to sem oprostila in pozabila. Še večkrat sem našla kak pogovor (telefon pogledam enkrat na nekaj mesecev, nisem nevrotično ljubosumna, samo zavedam se, kakšen človek je) z žensko, ki je ne poznam. Očitno flirtanje in npr. pošiljanje slik zgoraj brez s pripisom: "Bilo bi lepo, če bi bil kdo zraven mene", medtem ko sem jaz sedela 4 metre stran od njega (noseča). Brez sramu mi tudi pove, kako je moja mama "dobra" (ženska je za svoja leta res dobro videti) in 100-odstotno sem prepričana, da bi tudi z njo spal, če bi le ona hotela (googlal je "podrl bi taščo, pa ne vem, kako naj to izpeljem"). Rad tudi pove, kako lahko osvoji katero koli žensko hoče. Verjame, da lahko prodre v psiho vsakega posameznika in ga obrne po svoje ali pa dobi na laži. Obesi se na vsakega bivšega, za katerega ve. Non stop mi govori: "Žal mi je, da si končala z mano, verjetno bi ti bilo z XYZ bolje kot z mano". Pa sva marsikaj dosegla skupaj in sam pravi, da se je zaradi mene spremenil na bolje. Jaz tega žal več ne vidim. Čim mora iti v nočno izmeno, je cel dan nataknjen in se prej kot slej spreva. Brane, to niso prepirčki. To je dretje, žaljivke (99 % z njegove strani, jaz skoraj nikoli ne morem izustiti kaj grdega, razen če res ne morem več), naznanjanje konca zveze, odganjanje ... Nikoli nisem kaj takega doživela, le v filmih sem to videla. Pa zdaj živim tak film. Sam je večkrat spal s poročenimi ženskami, ki so može varale z njim (to mi je šele kasneje povedal). Na podlagi tega in prejšnjega zakona, kjer ga je bivša prevarala, on menda "ve, kakšne so ženske" in da "nobena ne bo priznala, tudi če je varala". Torej je v bistvu že odločen in prepričan o tem, da sem to naredila. Ne vem, kaj točno bi rad, da naredim, da dokažem, da tega nisem počela. Celo povpraševanje za poligraf sem poslala, pa mi je 700 € preveč, čeprav razmišljam o varčevanju tudi za to. Skoraj 6 mesecev nazaj se nama je rodila hčerkica, tudi z njo se ne ukvarja veliko. Večino stvari opravim sama, veliko mi je pomagal le v mesecu dni po porodu. Ne rečem, zna pomiti posodo, skuhati, posesati (je res kulturen in čist človek, še posebej pred drugimi ljudmi) in ima obdobja, ko bi to non stop počel. Nisem se vanj zaljubila zastonj, ima tudi tono dobrih lastnosti. Ampak previl je otroka mogoče 10-krat vse skupaj. Zna se 2 minutah poigrati z njo in jo nasmejati, potem odide oz. ko vstopim v sobo je že "Mama je prišla" in je mala v mojih rokah. Pravi, da ne ve, kako in kaj bi z njo počel, volje naučiti se pa očitno tudi nima. Naj dodam, da ima 8-letno hčerko iz prejšnjega zakona. Ko pride k nama na obisk, se tudi z njo več ukvarjam jaz. Začel je kaditi in večino časa preživi v kuhinji, kadi in igra online šah ali brska po Facebooku. Skoraj non stop bulji v telefon. Ena izmed situacij: gre na izlet s sodelavci, 2 dni ga ni doma. Torej, jaz njemu moram (in tudi mu, ne iščem razlogov, da ne bi) 100% verjeti, čeprav ga ne vidim. On pride domov, jaz se ga razveselim in po nekaj minutah mi začne najedati, češ da sem sigurno kakšnega pripeljala domov, ko ga ni bilo. Enkrat lepo rečem "Ne, ne rabim nikogar, imam tebe in zadovoljna sem s svojim življenjem", drugič rečem "Nehaj", tretjič pa ne morem več. In POTEM hoče seks. Oprostite moški sveta, ampak ženska, psihično utrujena, ne more seksati. Ne takrat, ko jo srce boli, ko ve, da je zvesta in ljubi bolj kot kdaj v življenju, pa se non stop mora soočati s takimi obtožbami. Ta njegova paranoja, da ga varam, uničuje zvezo. Nekaj časa sem trpela, se pogovarjala, zatrjevala, poskušala pokazati, da temu ni tako (mislim, da ni veliko žensk, ki bi moža vsak dan masirale, da bi ga vedno čakal topel obrok po službi, stanovanje vedno bilo čisto, pa nikoli nikamor hodila ali bilo kaj počela brez njegove vednosti) ... Zdaj enostavno čutim, da nimam več energije za to. Ne gre samo za mene, tudi moji starši mu gredo v nos. Ne rečem, da so perfektni, ampak nekaterih žaljivk mu še vseeno ne bi bilo treba uporabljati ... Lansko poletje sva se preselila iz mesta na podeželje in vem, da ga tudi to muči. Oboževal je mesto. Vse to razumem, vendar to ni izgovor, da padeš v 'kao' neko depresijo (ker enostavno vem, da igra mučenika in v tem uživa) in se zapreš vase. Poskušala sem s pogovori, podporo, ga razpoložiti, pa nič ni delovalo. Tudi to dejstvo, da imava sedaj dojenčico in ona zahteva 90 % moje pozornosti, ga muči. Da pač stvari trenutno niso, kot so bile prej (res sem vso svojo pozornost in energijo vlagala vanj in sedaj, ko pomislim, se mi zdi, da sem ga na nek način razvadila). Zdaj službo imam (sicer zelo fleksibilno in nimam čisto določenega delovnega urnika) in poskušam vstajati zgodaj, da bi imela dovolj časa in zanj in za otroka, ampak je zelo težko (delam 9 ur na dan, od njenega 3. tedna starosti). Ne uspevam vedno, pa se ne potrudi preveč, da bi se postavil na moje mesto. Namesto tega raje čaka, kdaj se bom spomnila nanj in kuha zamero; vsake toliko časa eksplodira zaradi bedarije, ki ni vredna prepira in takrat na brutalno žaljiv način pove, kaj ga moti. Jaz sem poskušala v vsaki njegovi stiski biti razumevajoča, ga podpirati, se pogovarjati (mene skoraj nikoli nihče ne vpraša, kako sem); zdaj enostavno nočem več. Ja, NOČEM. Ker vem, da bom kmalu pregorela od nespanja (dojim ponoči in se zbujam večkrat, službo imam pa tako, da delajo možgani), vsega psihičnega napora z njegove strani in dejstva, da se nimam komu potožiti. Da ne omenjam groženj, kot so "Nikoli več ne boš videla otroka, z mano boš doživela pravi pekel" itd. Ampak ne, nasilen ni bil nikoli. Roko je enkrat dvignil, vendar se je zadržal. Ne vem več, kaj naj. Otroka imava, poročena nisva niti eno leto. Vse skupaj (zveza) traja skoraj 4,5 leta. V tako kratkem času sem se naposlušala obtožb in žaljivk, kot nikoli prej v življenju skupaj. Stara sem 29 let, on 33. Vem le, da se sedaj (sploh po porodu) veliko bolj cenim kot oseba. Prej sem si vedno mislila "Pa ajde, saj so to samo faze, saj se bo spremenil", pa se ni, vedno huje je. Tudi sama sem mu rekla, da se bo nekaj moralo spremeniti, sicer ne vem, kako dolgo bova zdržala. Jaz se ne mislim celo življenje podrejati njegovemu kompleksu manjvrednosti, čeprav ne vem, zakaj ga ima; vedno sem mu dala vedeti, da je grozno čeden (ker je) in da mi je čisto vse na njem všeč. Za razliko od njega, ki ima veliko pripomniti glede moje teže, trebuščka, frizure, dlačic pod nosom, kako sem oblečena itd. Vse na svetu bi dala, da bi postal človek od prej. Kot da ga nič več ne zanima. Ne bi rada, da to razpade, ker res nikoli še nisem tako ljubila (vidim dobro v človeku in se raje skoncentriram na to kot na slabe lastnosti; te poskušam z ljubeznijo izpostaviti in biti opora takrat, ko jih poskuša odpraviti). Ampak tudi jaz imam ego, na žalost. In ta ego, s srcem in dušo vred, že nekaj časa grozno trpi. Me zanima, kaj bo, ko najde tole v mojem e-mail nabiralniku. Poleg vse sumničavosti si je mož nabavil celo diktafon, da bi mi prisluškoval, ko ga ni doma. Bila sem zasliševana kot največji zločinec, vsak šum, ki ga je slišal, si je predstavljal kot neko vzdihovanje (torej moje varanje z nekom drugim), moške glasove itd. Prisežem pri svojem otroku, ni res. Nisem ta tip osebe, pač pa, če ne ljubiš več, priznaj in odidi tip. Ni prvič, da si je nekaj omislil v glavi in vztraja pri tem. Je zelo nagle jeze in hitro znori zaradi banalnih stvari. Npr. enkrat sem pozabila očistiti pečico (ni se vleklo tedne ali kaj podobnega), saj veš, služba, otrok, kuhanje ... Tako me je nadrl in za nameček še pljunil v obraz, da nisem mogla priti k sebi. NovopecenaMami
Špela Urbanc o odhodu na Bali: Šlo je za željo po novi izkušnji in svobodi.
Če ste gledale film Jej, moli, ljubi, v katerem se glavna junakinja, ki jo igra Julia Roberts, po propadlem zakonu odloči, da spakira kovčke in se odpravi na enoletno potovanje, potem boste razumele, zakaj se je Špela Urbanc po ogledu filma odločila, da za dva meseca odpotuje na Bali. "Končala sem skoraj 4-letno zvezo, v kateri sem se izgubila. Morala sem znova najti sebe. Vedela sem, da si nekam želim, vendar nisem resno razmišljala, da bom dejansko šla, sploh pa ne sama," pravi danes, ko že nestrpno čaka, da se na Bali znova vrne. Tokrat za pet mesecev.
Adele: komaj se je ločila, pa že ljubi drugega?
Britanska pevka Adele je pred kratkim presenetila z novico, da se s Simonom Koneckim po več kot sedmih skupnih letih razhajata, zdaj pa so se pojavile govorice, da slavni par zadnja leta ni živel skupaj in da ima pevka menda že novo ljubezen!
Brane Kastelic iskreno: Prej ko ga boš zapustila, bolje zate!
Brane, pozdravljen! Že dolgo te berem in tvoji odgovori se mi zdijo vrhunski, zato sem se odločila, da ti pišem tudi jaz in ti opišem svojo situacijo. Stara sem 29 let in imam partnerja, ki je star 26 let. Skupaj sva 5 let. On ima službo od ponedeljka do petka od 6. do 14. ure, jaz pa delam troizmensko, vikende in praznike. Mesečno imam tudi prek 200 delovnih ur (zdravstvo). Prostih dni imam bolj malo, ko sem doma, pa ima moj partner večino časa druge obveznosti. Letno si privoščiva sedm dni dopusta (morja). Izleti, enodnevna kopanja in podobno pri nama odpadejo, ker kadarkoli to omenim, mi očita, da bi samo okoli hodila in da nimam obstanka doma. Ampak če sva doma, se on posveča drugim stvarem. Nikoli nisem jaz na prvem mestu. Ali pridejo kolegi ali so gasilci, vedno je nekaj. Ko mu rečem 'Daj, jaz sem doma, prosim, bodi z mano', mi pribije, da sem napačni dan prosta in da mu to nalašč delam. Jaz si urnika ne sestavljam sama. Seksava mogoče dvakrat na mesec, on pa mi očita, da zaradi mene, da sem jaz kriva. Skupaj še ne živiva, ampak jaz preživim večino časa pri njem. On k meni ne hodi rad (razloga ne vem). V eni sobi sva pri si pri njih doma naredila neke vrste dnevno sobo, ostalo imamo skupno. Moj partner nima niti interesa, da bi bila čez čas kaj več in ves čas govori, da bova že. Jaz sem stara 29 let. Čakam že tri leta, da imava kaj. Pa še vedno nič. Leta 2017 me je nagnal in se tudi fizično znašal nad mano, češ da ima dovolj, da mu ves čas težim s tem, da naj se zmenijo doma, da bi midva kaj imela. Da sem mu dvignila živce, da naj izginem. Pri njih doma se je tudi fizično znesel name, potem sva končala za en mesec, pisal mi je takšne SMS-e, da me nikoli ni ljubil, da sem mu kolegica .... Kasneje se je jokal, da mu je žal, da me najbolj ljubi in da sem mu vse. Pa sem se vrnila ... Bilo je vse v redu dobre štiri mesece, potem pa spet vse isto. Z mano ne gre nikamor rad, ven hodi samo s kolegi in kolegi gasilci, ko jaz rečem, da bi šla, pa je to brezveze, pa kam bi jaz spet šla! Od kolegov punce so najboljše punce, doma na kmetiji pomagajo, so vrhunske (naj omenim, da ta punca dela 4 ure zaradi otrok). Pred mano govori drugemu kolegu, kako je lahko srečen za takšno punco ... Veš, kako se jaz počutim? Ko mi po glavi hodi, da delam narobe. Ko sem pri njih, vedno pomagam pri vsem. Prisežem, da se trudim ... V kinu nisva bla še nikoli, ko mu omenim, da me nima rad, mi govori, da si izmišljujem, da bi se ga rada znebila, da imam druge moške ... Pa nimam jih, res ne. Vsak dan se 144 km v eno smer vozim v službo, zaradi njega! Pa mi ne bi bil problem, če bi pri nama vse bilo super. Peljem se iz nočne, peljem se iz popoldanske in zjutraj nazaj v dopoldansko. Ja, peljem se! On mi govori, da to ne delam zaradi njega, da meni tako paše ... Če jaz ne bi imela njega, verjemi, da bi živela bližje službi, ki jo obožujem! Rada bi zbrala pogum in odšla, ampak res ne vem, kako. Kaj delam narobe, da je takšen? Kaj? Pa trudim se, res se! Pa sem na koncu z močmi. Enostavno ne vem ... Prosim te za iskren nasvet!