Ključna beseda / odnosi
'To, da si moški ne želi spati z žensko, je zame ultimativna žalitev'
Obračam se nate, ker res ne vem več, kaj storiti. S partnerjem sva skupaj že 30 let. Do dveh let nazaj je bilo še vse skupaj v mejah normale, zadnja leta pa to ne pelje nikamor. Oba sva zaposlena, on pa še ima popoldansko obrt. Razumem, da je polno zaposlen, ampak vseeno bi lahko bil bolj spoštljiv. Sama skrbim za njegovo mamo, on pa nikoli ne vpraša, če potrebujem kakšno pomoč, tudi finančno jo jaz preživljam, ravno tako sem skrbela za njegovega očeta, ki je bil 3 leta nepokreten. Sploh se ne spomni, da bi me kam povabil, mi kaj kupil, da o spolnosti sploh ne govorim. Vedno ima izgovorov tisoč. Res bi bilo najbolje, da prekineva to zvezo, ampak se bojim hčerine zamere, ker bo čez mesec dni postala prvič mamica. Živimo v isti hiši in res ji ne bi rada obrnila hrbta v tej situaciji. Partnerja še zmeraj ljubim, zavedam pa se, da to ne vodi nikamor. Prosim za nasvet, ker se res počutim kot inventar v tej hiši.
To so najpogostejši razlogi, zakaj nismo srečni
Večinoma si vsi želimo, da bi bili srečni, bolje rečeno radostni in zadovoljni, a svoja čustva mnogokrat kreiramo kar sami, vključno z našimi mislimi in pričakovanji. Kaj nam torej preprečuje, da bi uživali v danih trenutkih in preprosto zaživeli s pristnim nasmehom na obrazu?
Velikokrat iščemo ljubezen zunaj sebe, a s tem ne bomo zapolnili svoje notranje praznine
Mnogokrat obžalujemo, svoje odločitve, izbire, napake in nekatera obdobja iz svoje preteklosti, zaradi katerih smo mogoče izkusili bolečino ali so nas nadvladale temne misli. Odnosi, ki smo jih vzpostavljali skozi svoje življenje, pa so nam razkrili, kdo smo, kaj hočemo in česa več nočemo. Ni boljšega ogledala kot oseba, ki nam je bila ali nam je še vedno blizu, ampak le od nas je odvisno, ali bomo tudi unovčili znanje, ki nam je bilo dano.
Moraš se zavedati, da ne moreš postati nekdo drug, lahko postaneš samo boljša verzija sebe
Pravijo, da je primerjanje recept za nesrečo. A hkrati je ravno ta recept nekaj, po čemer tako pogosto posežemo. Zakaj tako radi gledamo "sosedovo travo", vlečemo vzporednice med nami in drugimi in se ocenjujemo glede na njihova življenja?
'Nisem del pohištva, ki ga trikrat do štirikrat na teden daš na hladno'
Pozdravljen Brane! Prosim te za pomoč, ker sem v življenju naletela na težavo, ki je ne znam sama razvozlati. Mogoče moja težava ne bo tako velika, nenavadna in očitna, da bi mogoče bila vredna nekih velikih besed, ampak nekako sama ne morem čez njo. Potrebujem tvoje nepristransko mnenje, kje sem se zataknila oz. kje sem naredila kaj narobe in zato ne morem iz začaranega kroga. Imam dober zakon s padci in vzponi, otroke v puberteti, finančno smo stabilni, zdravi itd. Nekih večjih problemov nimamo. Imam ambicioznega moža, ki se resnično daje za kariero, kar nam je tudi omogočilo finančno stabilno stanje, za kar sem hvaležna. Vedno sem bila 50 % mama in še 25 % oče za otroke. Čeprav imam službo, so tudi gospodinjska opravila pod mojo domeno. Dobesedno sem neko lepilo, ki našo družino povezuje in dela to, kar je. Mož ni ravno družinski človek, kar sem v življenju vzela tako, kot je. Takrat ko pa je z nami, se nam posveti. Zadeva pa je sedaj dobila tudi nov epilog, saj je odsoten celo več kot običajno. Dvakrat, trikrat na teden se s prijatelji zamudi med tednom do jutranjih ur. Sicer delo ne trpi naslednji dan, tudi alkohol ni tak problem, saj včasih vozi on, pa potem ne pije. Ker so otroci že v puberteti, me ne potrebujejo tako kot včasih, in sem velikokrat osamljena. Vedno sem dala družino na prvo mesto in tako nimam ne tesnih prijateljic, niti ne interesnih dejavnosti. Pri majhnih otrocih pač to ni bilo mogoče. Z možem sva se pogovorila o njegovih izhodih in pravi, da si želi zabave, da se sprosti s prijatelji, saj ima stresno službo. Ker je doma ljubeč in prijazen, mislim, da lahko črtava drugo žensko. Govorila sva tudi o tem in je jasno zanikal. Menim, da bi to čutila v želodcu, če bi bil to problem, kadar je doma, imava dober odnos. Upala sem, da se bova z možem v sredini 40. let bolj povezala, saj imava končno več časa za naju, efekt pa je ravno obraten. Se mi zdi, da sva bila bolj povezana in sva si bolj znala vzeti čas zase, ko so bili otroci majhni in je bil tempo ubijalski. Mož me resnično potrebuje, ko je doma, se mi posveti in je z mano, ampak jaz nisem del pohištva, ki pa ga trikrat do štirikrat na teden daš na hladno, ker ga takrat ne potrebuješ. Kje je potem problem? V meni, ker mislim, da bova z možem bolj skupaj in ker tega ne dobim, se potem včasih smilim sama sebi, ker tega nimam? Je že res, da sem bolj zapečkarica, mož pa bolj družaben in zato pride do nekih nepremostljivih razlik. Zakaj se počutim, kot da me na neki način vara s kariero in prijatelji? Nisem katastrofa od ženske, ki samo tečnari, je slabe volje in sitnari. Sem prijetna, mirna in inteligentna, poskušam biti vedno razumevajoča za vse družinske težave. Možu sem že povedala, da mi ta situacija ni všeč. Odgovarja s tem, da si on to želi, da je družabna oseba, da to rabi, ker je pod pritiskom od službe, kjer bi rad ustvaril ne vem točno katero goro dobička. Meni se vedno potem pojavi vprašanje, če sem jaz jezna, žalostna ali pa pod pritiskom zaradi službe, vedno pridem domov, ker tu je neko zavetje pred celim svetom. Kaj jaz njemu pomenim dodaten pritisk, če rabi bežat tudi od doma? Nekako se ne znajdem v novi vlogi, ki jo imam. Nekako se počutim odrabljena. Ne vem, kaj naj naredim. Kako izstopim iz tega začaranega kroga v življenju. Pa ne misli, da razmišljam o ločitvi. Upam, da je pri možu vse skupaj faza (ki sicer traja zadnjih 6 mesecev - prej je bila zadeva v bolj blagi verziji), ampak valda enkrat se bo pa le umiril. Gre za krizo srednjih let? Je pa res, da je to razlika med nama, ki me ubija. Kaj naj naredim? Imaš kakšno idejo ali nasvet?
Ko bomo doživeli poraz, se lahko naša samozavest podre kot hišica iz kart
Tisto, kar je odgovorno za to, da nekatere stvari naredimo ali ne naredimo, niso naše sposobnosti ali nesposobnosti, ampak predvsem naša samozavest.
Imate ADHD ali ne? Preverite simptome
Najrazličnejši izzivi so običajen del našega življenja, a vseeno se nekatere osebe z njimi težje spoprijemajo v sistemu, ki ga narekuje naša družba. Takrat se v njih lahko prebudi občutek, da so drugačni, da njihovo delovanje in opravljanje vsakodnevnih dejavnosti nista povsem v skladu s predpisanimi družbenimi normami. Ali poznate motnjo pozornosti in hiperaktivnosti, ki ji s kratico rečemo tudi ADHD? O njej smo se pogovarjali tudi s terapevtko Aleksandro Klopčič.
Kako se narcis odzove, ko vas ne more več nadzirati?
Govorili smo že o neracionalni potrebi narcisa po nadzoru, toda le redko javno spregovorimo tudi o toksičnih in burnih reakcijah, ki sledijo njegovim neuspelim poskusom nadzorovanja. Pomembno je, da njegove obrambne mehanizme prepoznate, le tako lahko zagotovite, da vas ne bo povlekel nazaj v svoj vrtinec manipulacij.
Histerična navezanost je skoraj nekontrolirano spolno poželenje
V romantičnem odnosu lahko doživimo prevaro, zaradi katere se naš notranji in zunanji svet obrne na glavo. Prevara se v terapevtskih vodah šteje za travmo, hkrati pa v nas lahko sproži tudi nepričakovane odzive. Ste že slišali za histerično navezanost?
Razhod s partnerjem je zelo stresen in boleč dogodek
Prebolevanje ljubezni lahko boli, še posebej, če smo verjeli, da bomo ostali skupaj do konca svojih dni. Od prvega šoka, ko partner najavi, da odhaja iz našega življenja, se prej ali slej začnemo pobirati, korak za korakom, dokler naša ljubezen do njega počasi, a zanesljivo ne razvodeni. Vse je mogoče v tem obdobju prebolevanja, od tega, da ga na trenutke še vedno ljubimo, mogoče celo hočemo, da se vrne nazaj, potem ga sovražimo ali za njim jokamo, in vse do tega, ko se od njega dokončno poslovimo. Vse v življenju mine, kot bo minilo tudi to obdobje. Čas je, da greste naprej, opremljeni z novo lekcijo. O tem smo se pogovarjali tudi z zakonsko in družinsko terapevtko Tjašo Šuštar.
Ljubezen in seks včasih nimata veliko skupnega
Nekoč smo povezovali spolnost predvsem z ljubeznijo ali celo dolžnostjo žene v odnosu z možem zaradi potomcev, danes pa je spolno življenje povsem svobodno, stvar posameznikove izbire. Postelja je postala prizorišče najintimnejših trenutkov, golega seksa ali najrazličnejših spolnih igric in dodatkov. Še več, danes se spolnim užitkom predajamo tudi brez prisotnosti ljubezenskih čustev, ki so jih nadomestili zgolj čisti užitki.
Kaj storiti, ko partner odklanja spolnost?
Skoraj vsa razmerja se srečujejo z obdobji, ko moškemu ni do spolnosti. In čeprav so ta obdobja precej frustrirajoča, niso nič v primerjavi z bolečino in konflikti, ko to postane stalen vzorec spolne intime para. Nisem mu več privlačna. Kaj pa, če me vara? Sploh se me ne dotakne več. Tudi če dam pobudo in jasno pokažem, da si ga želim, me zavrne, so najpogostejša pričanja žensk, ki v odnosu trpijo zaradi pomanjkanja spolnosti.
Najbolj opazne karakteristike toksičnih ljudi
Ljudje, ki jih srečamo v življenju, na nas ne vplivajo le s svojimi dejanji, ampak tudi besedami. Te nas lahko motivirajo, pomirijo in razveselijo, lahko pa nas tudi zabolijo. Zaradi tega so tudi ljudje, ki jih uporabljajo, dolžni poznati njihovo moč in jih morajo znati uporabljati z odgovornostjo. In tisti, ki jih uporabljajo le za povzročanje škode, za ustrahovanje in ustvarjanje bolečine in solz ter lastno korist, so toksični ljudje. So kot strup v steklenički, ki ga delijo z vsemi, ki prekriža njihovo pot, samo za lastno olajšanje.
Slovenka obupano: 'Ali je ok, če ga moti število nekdanjih spolnih partnerjev?'
Ali je ok, če partnerja moti število nekdanjih spolnih partnerjev? S sedanjim partnerjem sem malo manj kot leto dni in na začetku zveze sem mu število zaupala, ker je sam spraševal po njemu. Glede na to, da sem relativno mlada (pod 30) je številka res grozna (20) in tudi sama se svoje preteklosti sramujem, a je žal ne morem izbrisati. Odkar sem mu številko zaupala, sem ves čas nekako "na trnih", kakšno predstavo ima o meni. Sam je že večkrat omenil (ko sva se o tem pogovarjala), da ga število moti. Po eni strani ga razumem, po drugi pa mi ni všeč, da zvezo peljeva naprej pod vprašanjem, ali bo dolgoročna zaradi mojih "madežev" iz preteklosti. V zvezah (imela sem dve daljši zvezi pred njim) sem bila vedno zvesta in nikoli nisem varala, žal pa sem vmes, ko sem bila samska, bila "nagnjena" k priložnostnim spolnim odnosom. Ne vem pa, kaj se plete po njegovi glavi, čeprav sva večkrat že govorila o tem in on je enkrat tudi omenil, da lahko pretekla dejanja veliko "povedo" o neki osebi in da je ob tem številu manj možnosti, da bo on meni "poseben". Ne vem, v čem je "štos" ...
'Samo sebe poskušam odvrniti od porednih mislih, vendar mi ne uspeva najbolje'
Pozdravljen Brane, redno berem tvojo rubriko in se vedno strinjam s tvojimi nasveti in mišljenji. Zato se zdaj obračam na tvoje mnenje o svoji težavi. Tega nikoli nisem odobravala ali verjela, da se lahko zgodi. Naj se najprej predstavim. Sem stara 35 let, poročena in imam dva otroka. Po svojem mnenju sem videti mladostno in zelo dobro. Z možem sem začela zvezo pri svojih 17 letih. Vedno sem mu bila zvesta. Do sedaj. No, tudi sedaj sem mu, če se ne šteje varanje v mislih. Ali se šteje kot izdaja? Namreč, všeč mi je drug fant/moški (3 leta mlajši od mene), noro me privlači in mislim, da tudi jaz njega. Kadar se srečava se začuti nora kemija in iskra med nama. Mislim, da tudi z njegove strani, ker ne odvrne pogleda stran od mene. Ve, da sem že zelo dolgo oddana, in vem, da ne bo naredil koraka naprej, tudi jaz ga ne bom. Vendar sem tako jezna nase, ker sem si dovolila, da mi je lahko nekdo drug všeč, ko pa imam rada svojega moža. Je super mož, me spoštuje, imava reden, dober in kvaliteten seks. Vedno maksimalno poskrbi, da sem zadovoljena. Vendar si vseeno tolikokrat, prevečkrat predstavljam seks s tem drugim moškim. Samo sebe poskušam odvrniti od porednih mislih, vendar mi ne uspeva najbolje. Ali je to posledica, da sem že tako dolgo v samo eni zvezi? Ali je možno, da ne ljubim več dovolj svojega moža? Tudi ti si dolgo poročen in ali se je kdaj zgodilo tebi ali komu, ki ga poznaš, da čeprav je bil srečen v zakonu, si je vseeno močno želel nekoga drugega? Imam slabo vest, ker se mi zdi, da sem na nek način izdala moža. Kaj mi svetuješ? Verjetno to, da vse skupaj poskušam potlačiti in nadaljujem življenje kot do zdaj. Vse to vem, ampak je še vedno tista nora želja, da bi bila z moškim, ki mi je všeč, vsaj enkrat, ampak nikoli ne bi pustila moža le zato, da bi z nekom nekaj poskusila. Ali sem sebična in dvolična? Tvoja zvesta bralka, ki je vedno že v mislih sestavila odgovore na vprašanja, ki so ti jih druge bralke postavljale, je prišla do točke, ko je zmedena in sama potrebuje nasvet. Hvala, Zmedena in zasanjana
'Bila sem šokirana, tudi zato, ker mi je s tem življenje obrnil na glavo'
Pozdravljen, Brane. Imam velik problem z nekdanjim partnerjem srednjih let (50 plus, sama jih imam 40 plus, oba sva ločenca), s katerim sva bila skupaj štiri v glavnem lepa leta. Lepo je sprejel tudi moji hčeri. Živeli smo v simpatični hiški na obrobju mesta, ki jo je najemal on. Bil je pozoren partner in dober ljubimec. Edini problem, ki sva ga imela, je bilo moje pritoževanje nad tem, da ima kup prijateljic, s katerimi je imel najmanj redne stike po telefonu. Ni mi bilo jasno, zakaj si mora z njim tako redno dopisovati in se tu in tam tudi dobiti z njimi, bojda samo na kavi. Eni od njih je dal tudi denar, ko ga je potrebovala. Mislim, da mu ga ni nikoli vrnila. To je tu in tam privedlo do glasnih prepirov, ker sem se spraševala, ali je kakšna med njimi prijateljica s koristmi. To je vedno zanikal. Lani jeseni sem šla s hčerama sama na dvotedenske počitnice. In kaj je medtem naredil? Sporočil mi je, da je med nama konec, da je vse moje stvari spakiral in da bo zapustil hišo, ki jo je najemal, ter se zaradi službe preselil bližje centru. Bila sem šokirana, tudi zato, ker mi je s tem življenje obrnil na glavo. Ne samo moje, ampak tudi življenje hčera. Po vrnitvi sem morala na hitro najeti stanovanje v neposredni bližini, da hčerama ne bi bilo treba menjati šole in da sem imela še vedno razmeroma blizu do službe, kjer sem na srečo napredovala in pristala pri precej višji plači. Vsaj to. In potem ni vse tiho bilo. Začel mi je pošiljati sporočila o tem, da me pogreša, da me še ljubi in da si me še želi. Tudi dobila sva se večkrat in zadnjič se je seveda zgodilo. Spala sem z njim. V veliki meri zato, ker sem bila po več mesecih brez seksa, po domače povedano, kar potrebna. Po seksu mi je dejal, da si želi, da bi ostala prijatelja, in da ne ve, kaj hoče. Bila sem 'paf'. Kaj mi svetuješ? Naj se trudim, da bi poskusila obnoviti pravo razmerje z njim ali kaj drugega? Trenutno sem prekinila vse stike z njim. A on še najde pot za to, da mi sporoča, kako me pogreša, ljubi in si me želi. Tudi jaz pogrešam to, kar sva že imela. In ga imam še vedno rada. Pomagaj, prosim. Vnaprej hvala. - Sončka (ne ravno)
Opazke in kritika staršev lahko postanejo naša identiteta
Ljudje slabše ali boljše prenašamo kritiko. Ampak tista, ki pusti največ posledic, in tista, ki v nadaljnje oblikuje naš odnos do nje, je kritika naših staršev.
Bralka iskreno: Nočem ga prevarati, ampak res mi prija osvajanje mlajšega
Imam čudovitega moža in otroke. Ampak me osvaja nekdo mlajši in mi daje pozornost. Sicer sva samo pri pisarjenju, med nama se ni zgodilo nič. Ampak tako mi prija ta pozornost. Že neštetokrat me je povabil, da se dobiva, pa se zmeraj izmuznem. Spodaj mi pravi ja, vest pa ne. Kako naj ga odmislim, saj ne želim prizadeti odličnega očeta in moža. Vem, da mi tudi ne bi šlo "skozi", da bi varala in ob tem bila okej. Tudi mene bi zlomilo. Nočem ga prevarati, ampak res res mi prija tole osvajanje mlajšega in ful čednega moškega.
Ko zanikamo svoja čustva, ta ne izginejo
Prepričanje, da moramo biti dobro, nam že samo po sebi vsiljuje odgovor, ki ga tako radi ponudimo drugim: V redu sem. In to rečemo tudi takrat, ko je to daleč od resnice. A bežanje pred bolečino nam ne bo pomagalo, če ne bomo razumeli, od kod ta prihaja, ali še huje, se bomo delali, da ne obstaja. Vsi se želimo počutiti dobro, ampak tudi bolečina je del življenja, zato pred njo ne moremo povsem pobegniti, a se lahko z njo soočimo. In prav zato si moramo iskreno prisluhniti ter se vprašati, kaj sploh čutimo. Neprijetna čustva so naš smerokaz, da je čas, da nekaj naredimo ali spremenimo, da se bomo počutili bolje. O psihični bolečini smo se pogovarjali s psihoterapevtko Petro Grobelnik.
Kdo so čustveno nedostopni moški?
Zdravi partnerski odnosi temeljijo na odprtosti, iskrenosti, medsebojnem spoštovanju in zaupanju. A včasih se zgodi, da nehote pristanemo v zvezi z nekom, ki je čustveno nedostopen ali kot radi rečemo, hladen in neodziven. Kljub vsem prizadevanjem, da bi se nam odprl in pokazal vsaj malo naklonjenosti, na koncu vedno ostanemo razočarani, ker nam ne zna vračati ljubezni. Kdo so moški, ki nas na začetku zaradi svoje skrivnostne drže neverjetno privlačijo, šele kasneje pa se izkaže, da z njimi ne moremo vzpostaviti zdravega in osrečujočega odnosa. Izpostavljamo 6 ključnih znakov, kakšna je partnerska zveza s čustveno nedostopnim moškim.
Pogost razlog, zakaj so ženske prej vdove kot moški
Statistični podatki kažejo, da so ženske prej vdovekot moški. Eden izmed razlogov je ta, da ženske v povprečju živijo dlje kot moški. Prav tako je pogost razlog ta, da so ženske poročene z moškimi, ki so starejši od njih.
Neprimerna vprašanja, s katerimi se soočajo ločene ženske
Ločitev je boleč proces za vsakega posameznika in marsikatera ženska, ki gre skozi ta proces, se sooča s težavami z duševnim zdravjem, manjšo samozavestjo in občutkom manjvrednosti. "Zelo močna je običajno stigma sramu in neuspeha, saj se ločitev v naši družbi velikokrat dojema kot neuspeh in poraz. Posledično lahko pri ločenih ženskah to povzroči občutke sramu in nezadostnosti," pojasnjuje psihoterapevtka Brigita Chuuya in dodaja, da k tem občutkom dodatno pripomorejo tudi neprimerna vprašanja, s katerimi se najpogosteje soočajo ločene ženske.
Ženska, ki je zares v ženski energiji, zna biti tudi kraljica
Današnji sistem je bil ustvarjen od in za moški način delovanja. Ženske smo bile skozi zgodovino primorane posnemati ta način delovanja in zato izgubile stik s svojo žensko energijo.
HPV - kako se prenaša in kakšni so znaki okužbe?
HPV so virusi, s katerimi se najpogosteje med spolnimi odnosi okužijo tako moški kot ženske v Sloveniji in drugod po svetu. Obstaja več kot 200 različnih genotipov HPV, a določeni med njimi lahko povzročijo predrakave spremembe in raka na materničnem vratu. Okužba z virusi HPV nima značilnih znakov, zato je za žensko ključnega pomena, da hodi na redne ginekološke preglede in odvzeme brisa.
Današnja rožnata luna prinaša vrhunec vseh energij
Polna luna v znamenju tehtnice bo svojo polnost dosegla 6. aprila ob 6:34. Astrološko znamenje tehtnice povezujemo z našimi odnosi, s pravičnostjo, potrebami in z blaginjo drugih.
S tantričnim seksom do multiplih orgazmov
Verjetno ste že večkrat slišali izraz 'tantrični seks', toda kaj pravzaprav to je? Da bi lahko razumeli, kaj pomeni tantrična spolnost, pa morate najprej spoznati tantro. Ker je spolnost pomemben vir energije, tantrični guruji že šest tisoč let učijo, da lahko ta bistveno pomaga k napredovanju po duhovni poti.
Perfekcionizem – dobra ali slaba lastnost?
Perfekcionizem mnogi enačijo z uspehom in dosežki, a temu ni nujno tako, saj nas včasih močno omejuje, upočasnjuje in ovira v življenju. Prepričanje, da mora biti vse popolno, nas pogosto samo utrudi, saj nikoli nič ni dovolj dobro. Naše predstave so toge in ne dopuščajo drugih možnosti, saj gremo vedno samo na vse ali nič. O tem smo se pogovarjali tudi s psihologinjo Sabino Prah.
Na izogibajoči slog navezanosti najbolj vplivajo odnosi iz otroštva
Na nas lahko vpliva ogromno stvari, tudi iz najzgodnejše preteklosti, a se marsičesa niti ne zavedamo, dokler se ne pojavijo težave. Odnosi, ki jih vzpostavljamo z drugimi, so namreč vedno povezani tudi z nami. Torej, kaj je tisto, kar nas zaznamuje, da se vedemo tako, kot se vedemo z našimi partnerji? Eden od dejavnikov je zagotovo slog navezanosti, ki naj bi vplival tudi na to, kako se čustveno odzivamo in kakšno interakcijo imamo z ljudmi, ki nas obkrožajo. O tem smo se pogovarjali tudi s terapevtko Aleksandro Klopčič.
Pozitiven odnos do samega sebe je rezultat sprejemanja svojih šibkosti
Samopodoba ima pomembno vlogo v našem življenju, saj vpliva na to, kako gledamo na druge ljudi, kako čutimo ali doživljamo najrazličnejše situacije in dogodke, in najpomembneje, kako dojemamo sebe. Nanjo pa lahko vpliva ogromno stvari, na podlagi katerih lahko razvijemo pozitivno ali negativno samopodobo, ki nas spremlja na vsakem koraku. Več o tem, kako biti dober do sebe, nam je v pogovoru zaupal psihoterapevt Drago Švajger.
Kozoroge čaka pomemben dogodek, strelce bo zadelo kot strela z jasnega
Pred nami je nov teden in z njim nov tedenski horoskop!