Ključna beseda / odnosi
Izpoved bralke: Oprostite, moški sveta, ampak ženska, psihično utrujena, ne more seksati.
Pozdravljen, Brane. Ne vem več, na koga naj se obrnem. Nekih prijateljic namreč nimam oziroma me je mož dobro prepričal v to, da morajo najine osebne stvari ostati zasebne in da so ljudje itak večinoma veseli, če imaš težavo. Socialnega življenja bolj kot ne nimam (prej sem imela veliko znancev in prijateljev obeh spolov, pa sem prekinila vse stike, ker baje, po moževih besedah, "moški in ženska ne moreta biti samo prijatelja", čeprav jih on ima kolikor hočeš). Staršem se ne morem zaupati, ker sem ju slepo prepričevala, da je mož dober človek in pravi zame. Večina ljudi, ki ga je spoznala, mi je pravila, da je nevrotičen in me bo zaprl v hišo. Meni je bilo zaradi ljubezni vse to vseeno in res sem se spremenila, da bi bila bolj po njegovem kalupu. Če bi ostala družabna in ohranjala stike z vsemi, iz najine zveze ne bi bilo nič. In vendar se mi zdi, da se bliža koncu. Naj dodam tole: nekaj dni, preden sva se sploh spoznala, sem naredila neumnost in imela "avanturo za eno noč". Očitno nisva pazila, saj sem zanosila. Takrat sem mislila, da je otrok možev, in bila skrhana, ko sem prekinila nosečnost. Kasneje je on računal dneve in jaz z njim in sva ugotovila, da ni mogel biti njegov. Takrat me je obtožil, da sem mu poskušala "podturiti tujega otroka". Takrat bi že morala videti svarilne znake, pa nisem. Čeprav mu nisem lagala, sem se nekako počutila krivo, ker je tudi on bil žalosten zaradi splava. Pa sem požrla obtožbe in žaljivke in življenje je šlo naprej. Po treh mesecih sva se že vselila skupaj, odselila sem se iz mesta, kjer sem živela, v mesto, kjer je on imel službo. Tam nisem poznala nikogar in v 3 letih tudi na kavo nisem šla sama iz stanovanja. Ker nisem imela službe, sem bila doma. Non stop je bil sumničav, češ da ga gotovo varam. Ne, nikoli nisem niti pomislila na kaj takega in tudi sedaj ne pomislim. Kvečjemu na to, da če zveza razpade, se me več nikoli noben ne bo dotaknil. Bile so neke situacije (moja sreča, blagor meni), v katerih sem dobila SMS tipa "vidiva se na Skypu", pa klici, kot so "iščem teto, aja zmotil sem se, ampak ti imaš pa lep glas, bi se lahko s tabo pogovarjal" ... Pa ko omrežje ne dela, kot je treba, in me ne more dobiti, sem seveda tudi kriva, saj sem "ugasnila telefon" in bog ve, kaj počnem. Vsaka takšna stvar je njegovo sumničavost samo še povečala in obtožbe in žaljivke so se iz meseca v mesec in leto večale in bile vse hujše. Ne, v nobenem primeru nisem vedela, kdo piše oziroma kliče, bil je samo splet okoliščin (ljudje se pač zmotijo). Telefona NIKOLI nisem pred njim skrivala, pozna vsa moja gesla (jih je tudi zahteval) in vedno lahko vse pregleda; ne bojim se ničesar. Po drugi strani sem takoj po selitvi jaz našla avanture.net in njegov profil in dopisovanje s starejšimi ženskami, kjer jim je zatrjeval, da čeprav "je mlajši, bi jih znal dobro obdelati" itd. Tudi to sem oprostila in pozabila. Še večkrat sem našla kak pogovor (telefon pogledam enkrat na nekaj mesecev, nisem nevrotično ljubosumna, samo zavedam se, kakšen človek je) z žensko, ki je ne poznam. Očitno flirtanje in npr. pošiljanje slik zgoraj brez s pripisom: "Bilo bi lepo, če bi bil kdo zraven mene", medtem ko sem jaz sedela 4 metre stran od njega (noseča). Brez sramu mi tudi pove, kako je moja mama "dobra" (ženska je za svoja leta res dobro videti) in 100-odstotno sem prepričana, da bi tudi z njo spal, če bi le ona hotela (googlal je "podrl bi taščo, pa ne vem, kako naj to izpeljem"). Rad tudi pove, kako lahko osvoji katero koli žensko hoče. Verjame, da lahko prodre v psiho vsakega posameznika in ga obrne po svoje ali pa dobi na laži. Obesi se na vsakega bivšega, za katerega ve. Non stop mi govori: "Žal mi je, da si končala z mano, verjetno bi ti bilo z XYZ bolje kot z mano". Pa sva marsikaj dosegla skupaj in sam pravi, da se je zaradi mene spremenil na bolje. Jaz tega žal več ne vidim. Čim mora iti v nočno izmeno, je cel dan nataknjen in se prej kot slej spreva. Brane, to niso prepirčki. To je dretje, žaljivke (99 % z njegove strani, jaz skoraj nikoli ne morem izustiti kaj grdega, razen če res ne morem več), naznanjanje konca zveze, odganjanje ... Nikoli nisem kaj takega doživela, le v filmih sem to videla. Pa zdaj živim tak film. Sam je večkrat spal s poročenimi ženskami, ki so može varale z njim (to mi je šele kasneje povedal). Na podlagi tega in prejšnjega zakona, kjer ga je bivša prevarala, on menda "ve, kakšne so ženske" in da "nobena ne bo priznala, tudi če je varala". Torej je v bistvu že odločen in prepričan o tem, da sem to naredila. Ne vem, kaj točno bi rad, da naredim, da dokažem, da tega nisem počela. Celo povpraševanje za poligraf sem poslala, pa mi je 700 € preveč, čeprav razmišljam o varčevanju tudi za to. Skoraj 6 mesecev nazaj se nama je rodila hčerkica, tudi z njo se ne ukvarja veliko. Večino stvari opravim sama, veliko mi je pomagal le v mesecu dni po porodu. Ne rečem, zna pomiti posodo, skuhati, posesati (je res kulturen in čist človek, še posebej pred drugimi ljudmi) in ima obdobja, ko bi to non stop počel. Nisem se vanj zaljubila zastonj, ima tudi tono dobrih lastnosti. Ampak previl je otroka mogoče 10-krat vse skupaj. Zna se 2 minutah poigrati z njo in jo nasmejati, potem odide oz. ko vstopim v sobo je že "Mama je prišla" in je mala v mojih rokah. Pravi, da ne ve, kako in kaj bi z njo počel, volje naučiti se pa očitno tudi nima. Naj dodam, da ima 8-letno hčerko iz prejšnjega zakona. Ko pride k nama na obisk, se tudi z njo več ukvarjam jaz. Začel je kaditi in večino časa preživi v kuhinji, kadi in igra online šah ali brska po Facebooku. Skoraj non stop bulji v telefon. Ena izmed situacij: gre na izlet s sodelavci, 2 dni ga ni doma. Torej, jaz njemu moram (in tudi mu, ne iščem razlogov, da ne bi) 100% verjeti, čeprav ga ne vidim. On pride domov, jaz se ga razveselim in po nekaj minutah mi začne najedati, češ da sem sigurno kakšnega pripeljala domov, ko ga ni bilo. Enkrat lepo rečem "Ne, ne rabim nikogar, imam tebe in zadovoljna sem s svojim življenjem", drugič rečem "Nehaj", tretjič pa ne morem več. In POTEM hoče seks. Oprostite moški sveta, ampak ženska, psihično utrujena, ne more seksati. Ne takrat, ko jo srce boli, ko ve, da je zvesta in ljubi bolj kot kdaj v življenju, pa se non stop mora soočati s takimi obtožbami. Ta njegova paranoja, da ga varam, uničuje zvezo. Nekaj časa sem trpela, se pogovarjala, zatrjevala, poskušala pokazati, da temu ni tako (mislim, da ni veliko žensk, ki bi moža vsak dan masirale, da bi ga vedno čakal topel obrok po službi, stanovanje vedno bilo čisto, pa nikoli nikamor hodila ali bilo kaj počela brez njegove vednosti) ... Zdaj enostavno čutim, da nimam več energije za to. Ne gre samo za mene, tudi moji starši mu gredo v nos. Ne rečem, da so perfektni, ampak nekaterih žaljivk mu še vseeno ne bi bilo treba uporabljati ... Lansko poletje sva se preselila iz mesta na podeželje in vem, da ga tudi to muči. Oboževal je mesto. Vse to razumem, vendar to ni izgovor, da padeš v 'kao' neko depresijo (ker enostavno vem, da igra mučenika in v tem uživa) in se zapreš vase. Poskušala sem s pogovori, podporo, ga razpoložiti, pa nič ni delovalo. Tudi to dejstvo, da imava sedaj dojenčico in ona zahteva 90 % moje pozornosti, ga muči. Da pač stvari trenutno niso, kot so bile prej (res sem vso svojo pozornost in energijo vlagala vanj in sedaj, ko pomislim, se mi zdi, da sem ga na nek način razvadila). Zdaj službo imam (sicer zelo fleksibilno in nimam čisto določenega delovnega urnika) in poskušam vstajati zgodaj, da bi imela dovolj časa in zanj in za otroka, ampak je zelo težko (delam 9 ur na dan, od njenega 3. tedna starosti). Ne uspevam vedno, pa se ne potrudi preveč, da bi se postavil na moje mesto. Namesto tega raje čaka, kdaj se bom spomnila nanj in kuha zamero; vsake toliko časa eksplodira zaradi bedarije, ki ni vredna prepira in takrat na brutalno žaljiv način pove, kaj ga moti. Jaz sem poskušala v vsaki njegovi stiski biti razumevajoča, ga podpirati, se pogovarjati (mene skoraj nikoli nihče ne vpraša, kako sem); zdaj enostavno nočem več. Ja, NOČEM. Ker vem, da bom kmalu pregorela od nespanja (dojim ponoči in se zbujam večkrat, službo imam pa tako, da delajo možgani), vsega psihičnega napora z njegove strani in dejstva, da se nimam komu potožiti. Da ne omenjam groženj, kot so "Nikoli več ne boš videla otroka, z mano boš doživela pravi pekel" itd. Ampak ne, nasilen ni bil nikoli. Roko je enkrat dvignil, vendar se je zadržal. Ne vem več, kaj naj. Otroka imava, poročena nisva niti eno leto. Vse skupaj (zveza) traja skoraj 4,5 leta. V tako kratkem času sem se naposlušala obtožb in žaljivk, kot nikoli prej v življenju skupaj. Stara sem 29 let, on 33. Vem le, da se sedaj (sploh po porodu) veliko bolj cenim kot oseba. Prej sem si vedno mislila "Pa ajde, saj so to samo faze, saj se bo spremenil", pa se ni, vedno huje je. Tudi sama sem mu rekla, da se bo nekaj moralo spremeniti, sicer ne vem, kako dolgo bova zdržala. Jaz se ne mislim celo življenje podrejati njegovemu kompleksu manjvrednosti, čeprav ne vem, zakaj ga ima; vedno sem mu dala vedeti, da je grozno čeden (ker je) in da mi je čisto vse na njem všeč. Za razliko od njega, ki ima veliko pripomniti glede moje teže, trebuščka, frizure, dlačic pod nosom, kako sem oblečena itd. Vse na svetu bi dala, da bi postal človek od prej. Kot da ga nič več ne zanima. Ne bi rada, da to razpade, ker res nikoli še nisem tako ljubila (vidim dobro v človeku in se raje skoncentriram na to kot na slabe lastnosti; te poskušam z ljubeznijo izpostaviti in biti opora takrat, ko jih poskuša odpraviti). Ampak tudi jaz imam ego, na žalost. In ta ego, s srcem in dušo vred, že nekaj časa grozno trpi. Me zanima, kaj bo, ko najde tole v mojem e-mail nabiralniku. Poleg vse sumničavosti si je mož nabavil celo diktafon, da bi mi prisluškoval, ko ga ni doma. Bila sem zasliševana kot največji zločinec, vsak šum, ki ga je slišal, si je predstavljal kot neko vzdihovanje (torej moje varanje z nekom drugim), moške glasove itd. Prisežem pri svojem otroku, ni res. Nisem ta tip osebe, pač pa, če ne ljubiš več, priznaj in odidi tip. Ni prvič, da si je nekaj omislil v glavi in vztraja pri tem. Je zelo nagle jeze in hitro znori zaradi banalnih stvari. Npr. enkrat sem pozabila očistiti pečico (ni se vleklo tedne ali kaj podobnega), saj veš, služba, otrok, kuhanje ... Tako me je nadrl in za nameček še pljunil v obraz, da nisem mogla priti k sebi. NovopecenaMami
Pismo bralke: 'Samo sebe sem obtoževala, da se je to zgodilo'
V uredništvo smo prejeli zgodbo bralke, ki je bila tako kot marsikatera druga ženska prevarana. Večkrat. A je na koncu kljub vsemu v sebi našla moč, da odide, da v življenju poišče srečo in nekoga, ki jo bo ljubil tako, kot si zasluži. Njeno pismo si preberite v nadaljevanju ...
Je to ljubezen ali zgolj navada?
Vsi poznamo občutek zaljubljenosti – metuljčki v trebuhu, pospešeno bitje srca in nasmeh na obrazu. In ko zaljubljenost mine, se mnogi znajdejo na razpotju: 'Je to ljubezen ali zgolj navada?'
Zgodba bralke: Njuna ljubezen je kot iz filma, a zanjo nihče ne ve
Pozdravljena, stara sem 27 let, s fantom pa sva 'skupaj' že 8 let, če temu lahko rečem skupaj. Počneva skupaj vse, tako kot to počnejo vsi pari. Priznam, da je to ljubezen iz prave filmske romantične drame. Problem je samo to, da uradno v zvezi nisva bila nikoli, tudi drugi za naju uradno ne vedo. Vsakič, ko omenim to temo, se razjezi in pravi, da bo v zvezi, ko bo sam pripravljen. Vem, da me ima rad in ne rabim niti opisovati, saj take ljubezni ne moraš pretvarjati. Zelo rada bi bila z njim in ko sem bila mlajša, mi takšna 'nezveza' ni predstavljala težav, zdaj pa mislim, da je čas za resnejše stvari. Mogoče sem trapasta tudi sama, ampak ljubezen ne pozna meja. Rada bi bila z njim do konca življenja, ampak očitno je čas, da ga pustim v njegovem 'samskem' življenju, kar pa res boli in se s tem težko sprijaznim, sploh ker vem, da je taka ljubezen zelo redka.
Slovenka iskreno: Postala sem ena tistih oseb, ki jih od nekdaj preziram
Pozdravljeni. Postala sem ena tistih oseb, ki jih od nekdaj preziram. Včasih sem jim pametovala, zdaj pa ... Stara sem dobrih 40, poročena skoraj 20 let. Mož je iste starosti. Imava dva otroka, eden je praktično odrasel, drugi osnovnošolec. Z možem sva se spoznala v gimnaziji, skupaj sva 25 let, z vzponi in padci. Vedno je bilo razburkano, zadnjih nekaj let pa je res težko. Pogosto se kregava, za vsako malenkost. Name kriči, kot da sem otrok, tako da me je že sram pred otroki. Vse naredim narobe, če je bilo včeraj nekaj prav, danes to ni več v redu. Kot da samo išče napake. Počutim se ponižano, razočarano in poteptano. Nikoli nimam prav ali pa mogoče imam, pa trenutek ni pravi. Vse mu je samoumevno – da grem v službo, poskrbim za otroka, hišo ... Pravi, da za to si lahko plača tudi gospodinjo. Da nisem proaktivna. Da nisem dovolj ambiciozna. Da nič posebnega ne počnem. Zgodi se, da mu povem, kar si mislim. Ampak me ne sliši, samo svoje tuli kar naprej. Potem kuha mulo – lahko tudi več dni ali tednov. Pogreva stvari iz preteklosti, ali bo po njegovo ali bo štala. To je počel tudi s starejšim sinom, s katerim pa že pol leta ni govoril. Kaj naj storim, pogovor žal ne zaleže ...
38-letna Pika: 'Večkrat sem se borila za življenje ...'
Ko je bila danes 38-letna Pika Petra Žugman stara leto in pol, je doživela nesrečo, ki je za vedno spremenila njeno življenje. Med kobacanjem po stanovanju je prišla v stik z lugom, ki je bil napeljan v posodo za pralnim strojem, rezultat tega pa so bile opekline, ki so prekrivale kar polovico njenega telesa. Več mesecev so se zdravniki borili za njeno življenje. Prestala je 20 operacij, nesreča pa ni pustila le fizičnih brazgotin, ampak tudi psihične. Najstniška leta so bila za njo posebej težka, bila je tarča zbadanja in številnih kritik, in medtem ko bi marsikdo zaradi tega postal sovražno nastrojen, je Pika odrasla v žensko, ki je svoje življenje posvetila pomoči drugim. Predvsem ženskam, ki se borijo s slabo samopodobo in pomanjkanjem samozavesti.
Kako vemo ali smo sprejele pravo odločitev?
Priložnosti, odločitve, obžalovanja. Mislim, da se vsi ljudje na določeni točki v življenju ukvarjamo z vprašanjem, zakaj nismo sprejeli drugačne odločitve. Zakaj smo ravnali tako, kot smo, in ne drugače? Zakaj nismo sprejeli ponudbe za službo, zakaj nismo sprejeli povabila neznanca na pijačo, zakaj smo se odločili za vztrajanje pri obstoječi zvezi, namesto poizkusili nekaj novega? Odgovor je – ker se nam je takrat to zdelo najbolj primerno.
Naj izbere mlajšega, ki je bog seksa, ali starejšega, ki je zanesljiv?
Dragi Brane, Situacija je sledeča. Sem mama samohranila in pri 35 letih vdova. S 15-letno hčerko imam odnos, ki si ga želi vsaka mama. Imam redno službo, živiva v najemu in vse je tako kot mora biti. Problem je v mojem ljubezenskem življenju. Pred osmimi leti se je okoli mene začel smukati starejši ločen in premožen moški. S časom me je prevzela njegova pozornost in lahko bi rekli, da sem 'padla' nanj. Najin odnos je trajal nekaj časa, vmes pa sem spoznala moškega, ki je od mene mlajši 5 let. Z njim sem doživela še nedoživljeno. Od spontanosti, do preprostih stvari in trenutkov. Noro sva se zaljubila in tudi skupaj zaživela. V skupnem življenju pa je bil vse prej kot idealen. Sicer zevest, neproblematičen, ne popiva, ne ponočuje ... Ampak finančno neodgovoren in brez zanimanja za skupne interese in cilje. Nekako sem se spet zbližala s starejšim in obenem še vedno živela z mlajšim. Bolj zaradi neke finančne varnosti, kot pa česar koli drugega. Mlajši je to izvedel od moje najboljše prijateljice in se odselil. Sledile so žaljivke, solze, odpuščanje in želja, da bi znova začela. On odgovorno in z zanimanjem, jaz predano. Naj povem, da ima redno službo v državnem podjetju. Imam ga rada kot še nobenega do zdaj, ravno tako tudi on mene. Seksualno je zame on bog seksa, starejši me ne privlači. Pri njem me privlači to, ker je finančno zaneslji in lahko uresnični vse moje življenjske potrebe. In s tem ne mislim luksuza. Hčerki je vseeno in si želi le to, da bom srečna. Oba sta ji všeč. Otrok si ne želim več in mlajši to spošuje, me slepo obožuje, tudi starejši si jih ne želi. Naj poslušam srce in se odločim za mlajšega, ali razum in izberem starejšega? Hvala za odgovor.
Zato nikoli ne bosta najboljši prijateljici
V kakšnem odnosu sta Meghan Markle in Kate Middleton, je vprašanje, ki si ga zastavljajo mnogi. Nekateri namigujejo, da naj bi med njima vladala tekmovalnost in da nista v najboljšem odnosu, drugi pa se s tem ne strinjajo. Kaj pa o tem pravijo strokovnjaki?
'Stara sem 35 let in ne čutim nobene želje po seksu.'
Imam tri otroke in naporno službo. Če povem na kratko, zadnje čase se mi dogaja, da že nekaj časa nimam volje ne potrebe do seksa. Kaj je narobe? Potrebujem nasvet. Stara sem 35 let in me to resnično muči. Sem čustvena, včasih tudi depresivna.
3 stavki, s katerimi ga boste spravile ob pamet (v dobrem smislu)!
Bi rada popestrila vajino spolno življenje, a ne vesta, kako bi se tega lotila oziroma kje bi začela? Potem je spodnji članek za vaju, saj spolni terapevti razkrivajo, da so dovolj že 3 stavki, ki bodo v vajini spalnici dvignili temperaturo!
Reka ljubezni se s četrto sezono zaključuje, na POP TV prihaja nova serija Najini mostovi
POP TV bo jeseni gledalke in gledalce razveselil z novo serijo, ki bo nosila naslov Najini mostovi. Intenzivne priprave na snemanje so že v polnem teku, dogajanje pa bo tokrat postavljeno med slikovita pobočja ene najbolj očarljivih slovenskih pokrajin, Vipavske doline.
9 stvari, ki si moški želijo, da bi jih ženske vedele o seksu
Ženske včasih težko razumemo, kaj se plete po moških glavah in obratno. Večkrat nas skrbi, ali bo med seksom opazil strije in celulit, o čem takrat razmišlja in podobno. Zato so sedaj moški razkrili 9 stvari o spolnosti, za katere si želijo, da bi jih ženske vedele.
To je za odnos lahko usodno!
Ste že kdaj razmišljali, ali bosta z vašim najdražjim sploh kos vsem izzivom, ki jih prinese partnerski odnos? Dejstvo je, da veliko ljudi obupa, še preden razmerje postane resno. Razlike v življenjskih nazorih, drugačni interesi, neujemanje z družino partnerja in osebnostne značilnosti so le nekateri od razlogov za razhod, če seveda vajinih razlik ne obrneta v svoj prid.
To je moški, ki ga Slovenke najpogosteje izberejo za ljubimca!
Čeprav so okusi različni in nekatere ženske privlačijo temni moški, druge pa prisegajo na svetlolasce, kot vse kaže, obstaja ena lastnost, ki jo pri nasprotnem spolu išče kar polovica Slovenk,
Takšno je spolno življenje 45-letnikov
Znanstveniki že desetletja preučujejo, kakšno je spolno življenje v različnih življenjskih obdobjih. V nedavni raziskavi so se osredotočili na moške v srednjih štiridesetih letih, kar so ugotovili, pa vas bo presenetilo.
Brane Kastelic iskreno: Prej ko ga boš zapustila, bolje zate!
Brane, pozdravljen! Že dolgo te berem in tvoji odgovori se mi zdijo vrhunski, zato sem se odločila, da ti pišem tudi jaz in ti opišem svojo situacijo. Stara sem 29 let in imam partnerja, ki je star 26 let. Skupaj sva 5 let. On ima službo od ponedeljka do petka od 6. do 14. ure, jaz pa delam troizmensko, vikende in praznike. Mesečno imam tudi prek 200 delovnih ur (zdravstvo). Prostih dni imam bolj malo, ko sem doma, pa ima moj partner večino časa druge obveznosti. Letno si privoščiva sedm dni dopusta (morja). Izleti, enodnevna kopanja in podobno pri nama odpadejo, ker kadarkoli to omenim, mi očita, da bi samo okoli hodila in da nimam obstanka doma. Ampak če sva doma, se on posveča drugim stvarem. Nikoli nisem jaz na prvem mestu. Ali pridejo kolegi ali so gasilci, vedno je nekaj. Ko mu rečem 'Daj, jaz sem doma, prosim, bodi z mano', mi pribije, da sem napačni dan prosta in da mu to nalašč delam. Jaz si urnika ne sestavljam sama. Seksava mogoče dvakrat na mesec, on pa mi očita, da zaradi mene, da sem jaz kriva. Skupaj še ne živiva, ampak jaz preživim večino časa pri njem. On k meni ne hodi rad (razloga ne vem). V eni sobi sva pri si pri njih doma naredila neke vrste dnevno sobo, ostalo imamo skupno. Moj partner nima niti interesa, da bi bila čez čas kaj več in ves čas govori, da bova že. Jaz sem stara 29 let. Čakam že tri leta, da imava kaj. Pa še vedno nič. Leta 2017 me je nagnal in se tudi fizično znašal nad mano, češ da ima dovolj, da mu ves čas težim s tem, da naj se zmenijo doma, da bi midva kaj imela. Da sem mu dvignila živce, da naj izginem. Pri njih doma se je tudi fizično znesel name, potem sva končala za en mesec, pisal mi je takšne SMS-e, da me nikoli ni ljubil, da sem mu kolegica .... Kasneje se je jokal, da mu je žal, da me najbolj ljubi in da sem mu vse. Pa sem se vrnila ... Bilo je vse v redu dobre štiri mesece, potem pa spet vse isto. Z mano ne gre nikamor rad, ven hodi samo s kolegi in kolegi gasilci, ko jaz rečem, da bi šla, pa je to brezveze, pa kam bi jaz spet šla! Od kolegov punce so najboljše punce, doma na kmetiji pomagajo, so vrhunske (naj omenim, da ta punca dela 4 ure zaradi otrok). Pred mano govori drugemu kolegu, kako je lahko srečen za takšno punco ... Veš, kako se jaz počutim? Ko mi po glavi hodi, da delam narobe. Ko sem pri njih, vedno pomagam pri vsem. Prisežem, da se trudim ... V kinu nisva bla še nikoli, ko mu omenim, da me nima rad, mi govori, da si izmišljujem, da bi se ga rada znebila, da imam druge moške ... Pa nimam jih, res ne. Vsak dan se 144 km v eno smer vozim v službo, zaradi njega! Pa mi ne bi bil problem, če bi pri nama vse bilo super. Peljem se iz nočne, peljem se iz popoldanske in zjutraj nazaj v dopoldansko. Ja, peljem se! On mi govori, da to ne delam zaradi njega, da meni tako paše ... Če jaz ne bi imela njega, verjemi, da bi živela bližje službi, ki jo obožujem! Rada bi zbrala pogum in odšla, ampak res ne vem, kako. Kaj delam narobe, da je takšen? Kaj? Pa trudim se, res se! Pa sem na koncu z močmi. Enostavno ne vem ... Prosim te za iskren nasvet!
'Zakaj si ne upam povedati na glas? Česa se bojim?'
Spomnim se, ko sem v šoli velikokrat kaj vedela, pa se nisem upala izpostaviti, dvigniti roke in povedati na glas, da ja ne bi naredila napake. Ker napake niso dovoljene, kaj pa bi si mislili. In ostala sem tiho. Vsakič, ko sem imela v mislih pravilen odgovor, sem v zvezek, v spodnji levi kot, zapisala črko V. To je bil moj mali znak zmagoslavja. In kmalu je bil zvezek poln malih V-jev.
Alarmi na prvem zmenku, ki jih ne spreglejte!
Zmenki so vedno neke vrste loterija, sploh če se z osebo srečamo prvič. Ne vemo, kako bo zmenek potekal, ali bo beseda sploh stekla in kako se bo vse skupaj končalo. Nekoliko lažje je, če osebo poznamo vsaj posredno - prek skupnih prijateljev ali sodelavcev. Vsak od nas je verjetno že doživel zmenek, ki je bil bolj podoben slabi komediji kot romantičnemu spoznavanju, saj je bilo neujemanje več kot očitno. A včasih se zgodi tudi kup mešanih signalov, ob katerih ostanemo nekoliko zmedeni. Mu dati še kakšno priložnost ali enostavno reči adijo? Če ste v dilemi, si preberite najbolj tipične ’rdeče alarme’ na zmenkih.
Recept za prijateljstvo v odraslosti: vse je v intuiciji!
Prijateljstva, ki so zaznamovala naša življenja med odraščanjem, se ob prehodu v odraslost pogosto prekinejo, zato so tiste vezi, ki ostanejo in se okrepijo, še toliko pomembnejše. Za vsak odnos je treba garati, enako kot v poslu, česar se dobro zavedata tudi Karmen Meze in Neža Mlakar; lanskoletni zmagovalki ’Štartaj, Slovenija!’, ki po novem tudi v vlogih dokazujeta, da jima uspeva tako v poslu kot prijateljstvu.
'Izvedela sem, da je hotel spati z mojo sestro in s sosedo'
Pozdravljen g. Brane. Stara sem 24 let, moj fant je iste starosti. Na vas se obračam, ker ne vem, kako naprej. Imava hčerko staro 1 leto, sicer pa sva skupaj 7 let in res nočem zavreči najinega skupnega življenja, a sem resnično obupana. Pred nosečnostjo nisva imela nikakršnih problemom, edino kar ga je motilo, je bila moja družina. Ta namreč ni tako popolna kot njegova (njegove besede). Ko se nama je rodila hčerka, sem bila presrečna, a me je ta sreča hitro minila, saj sem na njegovem računalniku našla mpo, v kateri so bile gole ženske. To me ni tak motilo, sam vem, da rada gleda takšne stvari, motilo me je edino to, ker v v Photoshopu spremenil obrate ženske, in sicer v obraze mojih sester, moje najboljše prijateljice in sodelavk. Nisem vedela kaj bi in sem mu naslednji dan povedala, da sem našla mapo, ki jo je imel na ozadju zaslona. Rekel mi je, da sem butasta in pretirano ljubosumna, ampak je to razumljivo, ker sem pravkar rodila. To sem nekako pozabila in nisem sploh več hotela biti na njegovem računalniku, saj me je bilo strah, da bom spet odkrila kaj podobnega. Pred kakšnim mesecem sem izvedela, da je hotel seksat z mojo mlajšo sestro in sosedo. Vprašala sem ga, zakaj in kdaj se je to zgodilo, rekel mi je samo, da sem trčena in da ne vem kaj govorim, in da se ne smem več pogovarjati z družino, saj mi samo "filajo" glavo. Pred parimi dnevi je bila moja sestra na obisku in sem slučajno slišala, kako se ji je opravičeval in da naj ne pove meni, da sta se pogovarjala o seksu pred tremi leti. Seveda sem bila šokirana, saj mi je vedno govoril, da se samo lažejo, še bolj pa sem bila začudena, ko sem vstopila v sobo, da razščistimo zadeve in sem videla, kako sta bila objeta v postelji. O tem sploh nisem hotela več govoriti, saj vem, da bi me spet napadel. Od njega pa ves čas poslušam, kako ga 100% varam, saj se pogovarjam z ljudmi nasprotnega spola preko igric. Motiti ga je začelo čisto vse, ko pa jaz kdaj omenim, da mi ni všeč, da igra toliko igric. Vsaj tista 2 dneva, ko ima prosti dan, bi šla ven in da se malo poigra z otrokom, da lahko v miru naredim vsaj eno kosilo, je pa vse narobe in sem samo tečna. Vmes sva hotela it narazen, saj ne zmorem več. Za čisto vse sem sama in še njega poslušam, kako mi nabija vsak dan, kako ga varam in njegovo preverjanje po celem telefonu (gesla tako ima od čisto vsega, saj mi je rekel, da edino na tak način mi lahko zaupa). Ko so njegovi starši izvedeli, da hočem it stran, so mi grozili, da otroka nebom več videla in da sem nesposobna mama. Najbolj me boli, ker je on samo gledal in užival v tem, ker ve, da za najinega otroka naredim vse na svetu. Upala sem, da bo kaj drugače zato sem popustila in ostala tu. Ampak do sedaj je šlo še vse na slabše, saj sem zvedela o svoji sestri za sosedo pa še kar ne vem če je res, on seveda vztrajno zanika ampak soseda trdi, da sta spala skupaj. Ne vem več kaj naj naredim, saj sem od družine oddaljena 400 km in tukaj nimam nikogar, ki bi mu lahko zaupala, saj ne smem hoditi ven zaradi tega, ker po njegovem ga lahko prevaram na vsakem koraku. Blizu nas živijo njegovi starši in vsakič, ko se kregava izpadem jaz najslabša oseba, saj se po njihovem ne trudim kot vsaka normalna ženska in zahtevam preveč od njega (zahtevam samo to, da se malo poigra z otrokom in da mi kdaj pa kdaj odnese smeti ven). Nočem izgubiti otroka samo zaradi tega, ker sem jaz popolnoma nesrečna z njem, saj ni več isti človek kot prej predno sva dobila otroka, nočem pa tudi, da je moja hčerkica brez očeta, saj je sam rekel, da če grem, za njega najna hčerka ne obstaja več. Lepo vas prosim za kakšen nasvet, saj res ne zmorem več. Se mogoče res premalo trudim in preveč zahtevam od njega? Lp Obupanka
Bralka iskreno: Boli me, ker mi sin govori, da bi bil raje z očetom
Pozdravljeni, skrbi me glede odnosa s sinom. Imam 4-letnega sina in sem mnenja, da se dovolj ukvarjam z njim. S partnerjem sva ločena. S sinom hodiva na sprehode, predstave, delava domač plastelin, piškote, greva na obisk, skratka, trudim se, da sva aktivna. Ko smo bili še skupaj, se je oče bolj malo ukvarjal z njim, mu je pa veliko kupoval igrače. Sin ga je seveda pogrešal. Nikoli ne ščuvam otroka proti očetu in podpiram to, da je z obema, me pa res boli, ker mi sin govori, da bi bil raje z očetom, in ko mi reče, da ima mene malo rad, očija pa veliko. Najbolj me boli, ker ko smo bili skupaj, so mu prijatelji in pivo pomenili več kot družina. Z otrokom sva bila veliko sama, tudi otroka je vozil s seboj v lokal, pa to ne na eno pivo, ampak je bil z njim tam več ur. Res ne vem, kaj delam narobe. Želim si, da bi mi sin vsaj rekel, da mu je lepo z mano. Tudi velikokrat ga vprašam, kaj si želi, pa mi našteje vse možne igrače, ki mu jih zaradi majhne plače ne morem kupiti. Preden jaz zberem denar, mu jih kupi že oči. Sinu želim pokazati, da so lepe stvari tudi tiste, ki se jih ne da kupiti, ampak mislim, da še ne razume.
Erotična zgodba: 'Dvignil me je z močnimi rokami in me naslonil na steno.'
Vedno sem rada potovala. Služba stevardese mi je zato pisana na kožo. Dovoljuje mi, da vedno znova spoznavam nove ljudi in raziskujem nove prostore. Zelo neobremenjeno pa mi omogoča tudi, da preizkusim ljubimce različnih narodnosti.
'Mož me je prevaral s sodelavko. Kaj naj naredim?'
Mož me je prevaral s sodelavko in ko sem za to izvedela in se z njim soočila, mi je obljubil, da z njo nikoli ni spal. Da je z njo nekaj imel, sem izvedela, ko ga je klical njen fant in mu rekel, naj jo pusti pri miru. Ko sem to slišala, sem se počutila prevarano in izgubila sem vse zaupanje vanj. Zaradi tega mu sedaj težko zaupam in ne vem, ali je najina zveza lahko še kdaj takšna, kot je bila prej. Kako naj grem čez to? Ali sem neumna, če mu verjamem, da tega ne bo več ponovil in mu dam še eno priložnost? Ko sem se hotela o tem z njim pogovoriti, se je začel izmikati in zdi se mi, da sva vse skupaj pometla pod preprogo. Nekaj dni se mi je ves čas opravičeval, se smilil sam sebi in na koncu se je celo meni zasmilil. Imava dva čudovita otroka in najina zveza je bila do sedaj vedno v redu. Nikoli nisva imela večjih težav. Ali najina zveza lahko to preživi?
Zato so iskrena prijateljstva dragocena
Zdi se, kot da tem o ljubezni in partnerskih odnosih ni nikoli preveč, saj se vsi skozi celo življenje ukvarjamo in sprašujemo o tej večni uganki. Po drugi strani pa precej zanemarjamo še eno pomembno plat - to je prijateljstvo. Ena od znanih misli pravi, da »so prijateljstva vezi, ki nas utrjujejo, ko se nam zdi, da svet okoli nas razpada,« kar še kako drži. Iskreni prijatelji imajo v življenju dragocen pomen, zato je prav, da vezi vseskozi vzdržujemo in poglabljamo.
7 pravil, ki jih mora poznati vsaka ženska
Vsak dan se srečujemo z različnimi pričakovanji in zahtevami okolice, ki nam vsiljuje stil oblačenja, razmišljanja, partnerja, otroke, kariero, gospodinjska opravila in še in še. V želji, da bi vsem ugajale izgubite najpomembnejšo osebo - sebe. Ne dvomite v svoja čustva, misli in vrednote, ampak se pogumno odpravite na pot, ki vas bo pripeljala nazaj do vas samih in do osebne sreče.
Kaj narediti, če vas je prevaral?
Ko te partner nenadoma prevara, se v tvoji glavi pojavi nešteto vprašanj, zagotovo pa ne manjkata vprašanji, ali sem za to kriva jaz in ali mu odpustiti. Zagotovo niste pozabili dramatičnega konca 3. sezone serije Reka ljubezni, ko je Irena (Lara Komar) pri poljubljanju z Valentino (Ana Urbanc) zalotila svojega Roka (Tadej Pišek). Nocoj ob 20.00 na POP TV bo morala Irena sprejeti težko odločitev.
Kaj je ljubezen?
Živeti jo je enostavno, a težko je o njej govoriti. Tako je, kot da bi vprašali ribo, kaj je ocean. Riba bi lahko rekla:" To je ocean. Vse okoli mene je, kamor pogledaš." Toda, če bi vztrajali in rekli:" Prosim, definiraj ocean, ne kaži samo nanj..." bi to lahko postala zelo velika težava za ribo (Kalašnik, 2015).
21-letna Slovenka: Obsojajo me, ker imam 20 let starejšega fanta
Pozdravljeni! Stara sem 21 let in imam partnerja, ki ima 40 let. Je moj prvi partner in imava se super. Ljubim ga in on ljubi mene, glede tega nimam nobenih dvomov. Tudi glede prihodnosti imava skupne cilje, saj si oba želiva otroke (nobeden od naju jih še nima), ampak seveda čez nekaj let, ne še zdaj. Kljub temu, da je od mene starejši skoraj 20 let, imam zaenkrat občutek, da sem našla sorodno dušo. Soočam pa se z drugi težavo: mnenja in obsojanja drugih ljudi. Kadar koli omenim parnerjevo starost, slišim komentarje, kot so: zdaj se imata super, čez 20 let pa se bo razlika zares poznala, če bosta živela povprečno dolgo boš 30 let vdova, kaj boš pa potem? In podobne stvari ... Začelo mi je prihajati do živega, saj vem, da se bo to po vseh verjetnosti tudi zgodilo. Izgubila ga bom prej, kot bi ga, če bi bila enake starosti. Ampak jaz razmišljam drugače. Razmišljam, da je bolje imeti kratko čudovito življenje z nekom, ki ti predstavlja sorodno dušo, kot pa dolgo življenje z nekom, ki ga imaš sicer rad, ampak veš, da ni to točno to kar si želiš. Poleg tega, nikoli ne veš, kaj se bo v življenju zgodilo in ni garantirano, da se bom s partnerjem postarala, če bova podobne starosti, saj se lahko zgodi marsikaj tudi mlajšim ljudem ... In zato partnerja ne želim zapustiti samo zaradi mnenja drugih. Ampak zdaj me zanima vaše mnenje glede tega. Bi v tem primeru morala poslušati druge? Ali je moje razmišljanje preveč naivno in nerealno? Prosim Vas za odgovor in se Vam že vnaprej zahvaljujem, saj sem resnično zmedena in ne vem, kaj naj naredim in komu naj prisluhnem.
'Sem privlačna z oblinami na pravih mestih in imam normalen seksualni apetit'
Brane, lep pozdrav! Stara sem 30 let in muči me vprašanje, kateremu kljub vsej svoji dobri volji ne morem priti do dna ... Pornografija ... Vem, da velika večina moških (in žensk), samskih ali v razmerju, redno gleda pornografske filme. Porno industrija konec koncev živi od tega. Nečesa pa ne morem razumeti ... Dosedaj sem bila v treh resnih ljubezenskih zvezah in še v vsaki je partner na skrivaj redno spremljal pornografsko vsebino na internetu. Sva jih (na mojo pobudo) gledala s partnerjem tudi skupaj in ogled "zaključila" na najboljši možen način, ampak rajši so jih gledali sami. Vemo, zakaj. O tem sem se skušala večkrat pogovoriti s partnerjem. Spodbujala sem ga, da mi pove, če je glede najinega spolnega življenja kar koli narobe in bom to skušala spremeniti. Še vsak je dejal, da sem dovolj strastna in ljubeča tudi v postelji. Glede na to, da sem mlada in zdrava ženska; pravijo tudi, da zelo privlačna z oblinami na pravih mestih, imam normalen seksualni apetit, to pomeni, da si želim seksa skoraj vsak dan ali vsak drugi dan. Če partnerja ljubim, mu zaupam in sem mu predana, si posledično tudi želim čimveč seksa in cartanja z njim. Moji partnerji so bili mojih let ali starejši od mene, ampak še vsi veliko seksajo samo na začetku zveze, potem si raje ogledujejo porniče. Tako je recimo fant po gledanju le-teh zvečer smuknil k meni v posteljo že "segret" in pričakoval, da bom potem jaz za stvar (seveda brez predigre). Zgodilo pa se je tudi, da sem se šla tuširat, z namenom, da se bova ljubila, pa je on medtem pogledal kak pornič, dokler se nisem vrnila iz kopalnice in ga zalotila, da se je očitno tako lažje vzburil. Take stvari nam ženskam nehote zbijajo samozavest in to ni prav. Vem, da tudi ti, Brane, ne nasprotuješ gledanju porničev, ampak mi lahko razložiš, kako je lahko moški totalno predan svoji ženski, če potrebuje obenem še stimulacijo od najbolj zlagane video produkcije na tem svetu? Kako lahko tak moški zadovolji tudi žensko, če mu ali upada libido, ali ima zaradi tega prehitre izlive, ali se mu kratko malo ne ljubi več toliko truditi v postelji. Kakšno korist imate potemtakem moški od tega? In me, vaše partnerke? Ker, roko na srce, še noben moški, ki se je učil iz porničev, ni postal dober ljubimec. In iz lastnih izkušenj vidim, da takim prava ženska, topla in mehka, iz mesa in krvi, pa če si ga še tako želi in je še tako strastna, ni več dovolj zanimiva, zdaj potrebujejo plastično, izumetničeno, napihnjeno in takorekoč deformirano, da se jim sploh še "dvigne". S slednjim pa jaz ne mislim tekmovati, ker sem človek in ne lutka. Zato si bom poiskala pravega moškega, srčno upam, da je še kje kakšen, takšen, ki namesto da skoraj vsak večer gleda porniče, komaj čaka, da pride v posteljo v moj objem in takšen, ki se vzburi že ob stiku mojega telesa in vonja moje kože in las. To je zame prava ljubezen. Strast, ki jo jaz dajem partnerju in jo zato upravičeno pričakujem tudi od njega. Pornografija tega ne nudi, ampak spodbuja nerealna pričakovanja in razočaranja, ker mnogo moških še dandanes ne ve, da ženska pri doživljanju orgazma sprva pač nima možnosti, da bi na ves glas kričala kot to vidijo v porničih, ker zadržuje dih in spusti krik šele na koncu. Potem pa mislijo, da smo ženske že kar frigidne, ker nismo hitro dosegle vrhunca ali se nismo zraven drle kot srake in posledično zato veliko žensk raje 'fejka' orgazem, kot pa se prepira s partnerjem. Pornografija je laž, vsaj z ženskega stališča gledano, in zato kot taka nekoristna. In ne, nisem nobena feministka, ljubim seks, ampak mi ga primanjkuje. To sem vsakič tudi povedala svojemu partnerju, pa sem dobila na koncu samo očitke, da sem ljubosumna, preveč občutljiva, da to tako ali tako vsi moški počnejo in da ni s tem nič narobe. Verjemite mi, dragi moški, dokler boste raje gledali izumetničene porno starlete in si ga metali na roko, kot da bi se posvetili punci ali ženi, bo še kako narobe. Ona bo tista, ki bo ostala na "suhem", počutila se bo jezno, izdano, manj vredno in njena ljubezen do vas bo hitro skopnela. In na koncu boste ostali sami. Z zbirko porničev ob sebi, ampak sami. Mislim, da bodo imeli pari v bodočnosti čedalje več problemov zaradi tega, ker se eden ali drugi raje zateka v domišljijski svet namesto v objem svojega dragega ali drage. Kaj pa ti misliš, Brane?