Ključna beseda / partner se je spremenil
'Zaradi njegovega obnašanja nimam nobene želje po seksu.'
Brane, kje si?! Pogrešam te! Potrebujem tvojo pomoč! No pa da začnem ... Zadnje čase se počutim kot v nekem začaranem krogu, enostavno ne vem več kako naprej. Imam partnerja, s katerim sva skupaj sva 5 let, tudi živiva skupaj. V zadnjem letu se je najin odnos res spremenil, na slabše. Trenutno je že več kot 8 mesecev brezposeln, pribit na računalnik in na igranje igric. Sama imam zelo stresno službo, sem samozaposlena in delam tudi po cel dan vsak dan. Priznam, da se mi vse skupaj za malo zdi, med drugimi se fant tudi hvali, češ kako se ima fletno, da ga "baba živi". Sploh ne morem verjeti, da se moški lahko s tem hvali, da ga nič ne boli njegov ego? Med drugimi seveda ne naredi prav nič! Vse moram sama, pospravljam, kuham ... Ko mu to povem, ne zaleže nič. Se mi zdi, da bi več dosegla, če bi se pogovarjala s steno. To stanje je vplivalo tudi na najino spolno življenje. Enostavno me zaradi svojega obnašanja ne privlači več in nimam nobene želje po seksu. Seveda pa pridejo tudi lepi trenutki, ko pa si spet rečem da "pretiravam". No in smo spet tam kjer smo - začarani krog. Ne vem več, kaj naj naredim? Naj vztrajam, bo kaj bolje? Je problem v meni? Hvala za odgovor, Zvezda.
8 vprašanj, ki si jih morate zastaviti, preden končate zvezo
Večina med nami se mora vsaj enkrat v življenju odločiti, ali bomo s partnerjem ostali ali bomo zvezo prekinili. V takšnih situacijah se pogosto zgodi, da nismo povsem prepričani, ali smo se odločili prav. Misel na to, da bomo naredili napako je zastrašujoča zlasti v primerih, ko smo bili s partnerjem več let in je ta velik del našega življenja. Pri tem so vam lahko v pomoč naslednja vprašanja, ki si jih zastavite in vam bodo pomagala razjasniti, kaj v resnici čutite.
Vas je ob partnerju kdaj strah?
Vsak si želi partnerskega odnosa, ki bi predstavljal varno zavetje pred vsemi tegobami, ki jih prinese življenje. Razumevanje, predanost, iskrenost in zaupanje so le nekatere od sestavin, ki spremljajo vsak izpolnjujoč odnos. A življenje ni pravljica, zato se kaj hitro zgodi, da nehote pristanemo v zvezi z nekom, ki s seboj niti približno nima razčiščenih stvari. Pojavljajo se nezaupanje, dvomi, izsiljevanja, vzbujanje krivde, nadzorovanje, včasih celo nasilje, čeprav je to precej subtilno. Ko vas ob njem postane strah, je čas za nepreklicen zaključek. Vztrajati v takšnem odnosu? Nikakor ne!
'Postala sem živčna razvalina, pijem in samo jočem. Nič ni prav, kar naredim ...'
Imela sem težko otroštvo. Pri 18 letih sem spoznala fanta in hitro zanosila ter odšla od doma, kjer so bili vsak dan alkohol, pretepi itd. Vedno sem bila črna ovca. Fantovi starši so zelo verni in so bili že od začetka proti meni. Imajo kmetijo, brate, za katere so že od nekdaj vedeli, kaj bodo. Moj bo kmet, so rekli in tako je ostalo še danes. Imava dva odrasla otroka, en je še doma, drugi se je odselil. Ker smo v isti hiši kot starši in njegovi, sem postala živčna razvalina, pijem in samo jočem. Nič ni prav, kar naredim, dušim se. Odšla bi daleč stran, pa nimam kam, čeprav imam svojo službo. On ne bo svojim nikoli rekel nič, tudi za svoje otroke se ne zna postaviti. Postala sem živčna razvalina in samo čakam, da grem v službo. Kaj naj storim? Hvala in lep pozdrav!
'Partner se je v zadnjih 2 letih povsem zanemaril. Kaj naj naredim?'
Pozdravljen, Brane. Srečujem se z težavo in bi bila vesela nasveta. S partnerjem sva 8 let skupaj, imava tudi otroka in načrte za prihodnost (hiša). Partner si želi še enega otroka, vendar včasih dvomim, da je to tudi moja želja. Moj partner je enkraten očka in življenjski sopotnik. Pomaga v gospodinjstvu, če je treba, igra se in skrbi za najinega otroka, posluša me in upošteva. Lahko bi rekli, da je 'popoln paket'. Sem pa opazila, da se je v zadnjih 2 letih zelo zanemaril. Da ne bo pomote, čist je in skrbi za higieno, vendar je nehal skrbeti za svoj videz. Frizuro si uredi, ostalih stvari pa ne – ne brade, zredil se je, oblačenje, obiskovanje zobozdravnika ipd. Ne mara nobenih aktivnosti. Zato sva padla tudi v neko dolgočasno rutino. Za novo leto nikoli nisva bila zunaj. Nasploh se nič ne dogaja v najinih življenjih. Večkrat mu lepo omenim, kako bi bilo lepo, če bi šli malo na sprehod, kako "destinacijo" pogledat, ali če bi se s fanti malo dobil, pa bi kako rundo nogometa odigrali in se družili, ali pa da bi midva imela kakšen skupen hobi ... Vendar je proti vsemu. Jaz pa imam veliko željo po skupnih doživetjih. Po dogajanju, od sprehodov, pohodov, karkoli. Posledično mi je partner manj privlačen. Tudi želje po skupnih posteljnih dogodivščinah nimam več, želim se jim izogniti. Zato tudi ne vem, ali bi želela imeti še enega otroka, saj nisem več prepričana, ali bova dolgo skupaj. Kaj naj naredim, prosim za nasvet. Imam ga zelo rada in imava lepo skupno zgodbo. Vendar mi je razmerje postalo brezvezno, hkrati pa se je partner zanemaril. Hvala za pomoč že vnaprej.
Toliko ljudi je že kdaj prevaralo svojega partnerja
Zagotovo poznate vsaj eno osebo, ki je bila v preteklosti že prevarana, ali pa je to morda doletelo prav vas. Vsi se lahko strinjamo, da so občutki, ki jih povzroči partnerjeva nezvestoba, vse prej kot prijetni, skok čez plot pa je tudi eden izmed najbolj pogostih razlogov za razpad zveze. In sodeč po nedavni študiji. je svojega partnerja prevaralo že veliko ljudi, eden od petih, če smo bolj natančni.
Primeri, v katerih bi morali končati zvezo
Vsak dan videvamo mnogo na videz srečnih parov. Navzven živijo srečno življenje, v njih pa narašča občutek slabe volje. Okoliščine so se spremenile, partner se je spremenil, sami so se spremenili. Zveza jim ne prinaša več veselja, a hkrati so navajeni partnerja in se bojijo poskusiti nekaj novega. Mnogo ljudi se sooča z vprašanjem, ali ostati v taki zvezi ali ne. Nas naš partner še osrečuje ali ostajamo z njim zgolj iz navade?
Bralka iskreno: Z njim bom skočila v posteljo že zato, ker mi manjka seksa
Živijo, Brane. Ne bom dolgovezila. 23 let imam in sem že štiri leta v zvezi z nekaj let starejšim fantom, ki je vse bolj dolgočasen. To sem ugotovila kmalu po tem, ko sva lani ob tem času začela živeti skupaj. Nikamor se mu ne gre, doma ne naredi ničesar, ob večerih je naliman na kavč in ure in ure bulji v televizijo, od športa do kriminalk. Odkar živiva skupaj, seksava manj, kot sva prej. Priznam, da sem privolila v to, da zaživiva skupaj, ker sem želela, da bi imela seks vedno na dosegu roke (upam, da veš, kaj mislim), ne pa samo dvakat, trikrat na teden ob večerih. Zanj se mi zdi, da ga je skupno življenje bolj zanimalo zaradi udobja in ker zasluži precej manj kot jaz. Zaradi vsega skupaj me vedno bolj mika veliko starejši nesrečno poročen sodelavec, ki se že več mesecev smuka okrog mene. Če bo to domače stanje trajalo še nekaj časa, bom po mojem skočila z njim v posteljo že zato, ker mi manjka seksa. Če sem zelo iskrena, tudi takrat, ko seksava s fantom, to ni več to. Nič več se ne trudi, predigra je vse krajša, ukinil je oralni seks … Svetuj mi, prosim. In imej se lepše kot jaz. MM
7 tipov moških, od katerih bežite stran
So moški, s katerimi se zdi vse tako enostavno in v partnerskem odnosu predstavljajo varen pristan. So pa tudi takšni, ki so skupek vsega, česar si ženska res ne želi – črnogledi negativci, mamini sinčki, večni otroci, šovinisti in čustveno otopeli posamezniki. Življenje z njimi je izjemno naporno, saj vam ne morejo dati tistega, kar v partnerski zvezi potrebujete – varnosti, ljubljenosti, navdiha in vzajemne rasti.
Ojoj, Rihanna, kaj se je zgodilo?!
Priljubljena pevka Rihanna je kot večina drugih tople sončne žarke izkoristila za počitek in uživanje. Mir pa je očitno prekinil njen fant, s katerim sta se nenadoma začela prepirati.
Ana Čertanec: 'Mar ljudje res tako zelo potrebujemo nekoga, da ne znamo več biti sami?'
Svet je poln parov, ki so nesrečni drug z drugim, vendar so kljub temu skupaj. Parov, ki se nenehno prepirajo, a vztrajajo skupaj. Parov, ki ne osrečujejo drug drugega, a kljub temu živijo skupno življenje. Zakaj je temu tako? Je mar bolje biti v slabi zvezi kot pa samski? Mar ljudje res tako zelo potrebujemo nekoga, da ne znamo več biti sami?
Ste jih že videli?
8. marca se spominjamo, kako so nam, ženskam, predhodnice priborile mnoge pravice, ki nam včasih danes delujejo že samoumevne. Ena od teh je pravica do izobraževanja in intelektualnega udejstvovanja. A kljub čedalje večji enakopravnosti nekatera področja dela še vedno ostajajo bolj moška. Pa ne zato, ker bi za njihovo opravljanje prav prišle večje mišice. Kako je denimo mogoče, da je polovica prebivalstva ženskega spola, tako malo pa je predsednic? Med takšna bolj moška dela še vedno spada tudi režija filmov. Zato vam na današnji dan dajemo nekaj predlogov stvaritev, ki so jih napisale in zrežirale ženske.
'Vrača se k bivši in mi to prikriva. Naj spokam in grem že takoj?'
Pozdravljen, Brane. Sem ženska zrelih let, že nekaj let v razmerju z deset let starejšim moškim. Spoznala sva se kot samska na enem izmed portalov. Zaradi mojih delovnih obveznosti živiva pogosto ločeno, vsak na drugem koncu Slovenije, tako da skupaj preživiva le nekaj dni v tednu in seveda dopust ter vse praznike. V času najinega razmerja se ves čas menjavajo obdobja zadovoljstva, v katerih delujeva kot najbolj usklajen par, z obdobji popolnega nezadovoljstva. Trenutno je spet tako obdobje, ko razmišljam, da je verjetno prišel čas, da se razideva. V čem je problem? Partner se občasno še kar vrača k svoji bivši, jo pogosto kliče, ali ona njega, a mi to prikriva in si izmišljuje najbolj nemogoče razloge. V moji odsotnosti pa z menoj sploh ne želi komunicirati. V zadnjem obdobju sem postala sumničava in ob priložnosti preverjam njegovo gmail pošto in sem med drugim odkrila njegova kontaktiranja z mladimi dekleti, ki jih vabi k sebi in ponuja pijačo, jedačo in nočitev. Kadar se želim pogovoriti, vzroji in vse zanika, češ da so to otročarije, da je samo prijazen. Takrat postane zelo hladen do mene, aroganten, prepirljiv. Je pretirano komunikativen, v vsakodnevnih stikih s sosedi, zaradi česar skoraj nimava več zasebnega življenja. Tip človeka, ki na navidezno nevsiljiv način vsakemu priliznjeno zleze pod kožo, nasprotno pa vsakogar kritizira in večinoma o nikomur ne zna povedati nič lepega. Hudo mi je, ko čutim, da z menoj čustveno manipulira, enkrat me ponižuje, se mi posmehuje, spet drugič je dober, ljubeč, kot da se v njem skrivata dve osebi. Edino seksualnost je tisto, v čemer se ujemava. A kaj, ko so najina vedno pogostejša nesoglasja začela v meni ugašati željo po intimnostih. Imam ga rada, ne želim ga izgubiti, vendar se bojim, da bom pod težo bremen otopela in naposled omagala, saj vedno pogosteje ne čutim več tistega zanosa, ki bi me moral voditi k njemu. Naj spokam in grem že takoj?
Z njo je samo zaradi “rednega servisa”, ki mu ga zagotavlja
Pozdravljen, Brane! S fantom sva skupaj že 7 let. Stara sva 25 let in skupaj živiva že dve leti. Zadnje leto sva imela veliko težav, fant se je navadil z mano grdo govoriti, me žaliti, preklinjati in poniževati. Večkrat sem se poskusila pogovoriti z njim in mu povedati, kako me to boli in prizadene. Nekajkrat je sicer poslušal in je bilo boljše kakšen teden, vendar je na koncu vedno znova začel isto. Vsak pogovor je obrnil sebi v prid, na koncu sem vedno vse jaz kriva, in če ne rečem ja in mu vse potrdim, se bo še bolj skregal z mano, in temu ni konca. Težave imava tudi v postelji, saj se nikakor ne morem sprostiti in v odnosih ne uživam niti malo. Pravzaprav me vsak odnos boli in po vsakem jokam. On se takrat obrne in zaspi, nikoli me ne potolaži in vseenu mu je, če vsako noč zaspim v solzah. Zanj sem se močno spremenila, zanj nardim vse, kar je v moji moči. Sam mi ne pomaga veliko. Včasih kaj pospravi, to je pa tudi vse. Počutim se, da sem za vse sama. Res sem oseba, ki se brez težav pogovarja, zato sem se res vsaj enkrat na teden poskusila pogovoriti z njim, ampak zdaj nimam več moči. Zdi se mi, da ne znam več naprej. Fanta imam najrajši na svetu in z njim sem si želela v kratkem ustvariti družino, zdaj sem pa na točki, ko iščem pomoč sama zase, saj niti spati več ne morem in sem z živci čisto na koncu. Prosim te za nasvet, kaj naj še naredim, da rešim najino zvezo. Kako naj mu še pokažem, kako se trudim za naju in da sem res utrujena in da nimam več moči? Hvala, lp!
6 razlogov, zakaj ljudje varajo
»Pa tako srečna sta izgledala skupaj', stavek, ki ga slišimo velikokrat, ko izvemo, da je neko vezo pretresla prevara. In ta tudi ne pomeni vedno, da nista bila srečna, zaradi česar se postavlja vprašanje, kako je mogoče, da nekdo, ki je v svoji zvezi srečen, kljub temu skoči čez plot? Terpavtka za pare, Esther Parel razkriva 6 razlogov, zaradi katerih prihaja do varanja v srečnih zvezah.
Slovenka priznala: Za prevaro se je odločila, ker jo je mož zapostavljal
Stara sem 27 let in imam tri otroke! S partnerjem sva v vezi že 7. leto, on je mlajši 3 leta od mene! Lansko leto sem se dobivala z drugim in sva šla samo do poljubov in on mi jo je rajcal, jaz pa njemu nisem nič drugega, kot pa samo poljubljala sem ga, tako da niti ne vem, kakšnega ima, ker nisem mogla iti do konca z njim, ker sem se zavedla, kakšno napako delam! Partnerju sem povedala vse, ampak saj veš, moški ego in mi še danes ne verjame, da nisem šla do konca. Za prevaro sem se odločila, ker me je mož začel zapostavljati, ni se več zanimal zame in za otroke, ves čas je hodil okoli s prijatelji ... dobra sem mu bila samo zvečer, ko sva seksala, pa še to sem mu velikokrat mogla govoriti, kako sem se z bivšimi fu***, pa kako bi se z katerim drugim. Tako da sem se počutila, da ga sploh ne vzburjam! V glavnem, ostala sva skupaj, ampak sedaj po letu in še malo je spet isti! Isto dela kot lani (sem opisala prej), s tem da je sedaj še večinoma pri avtu in skozi jih menjava, in ko bi lahko bila skupaj in se malce pogovarjala ali crkljala, je na internetu! Mu brskam po zgodovini, ampak zaenkrat še nisem nič odkrila, edino da ga dodajajo starejše ženske od 30 do 50 let, ampak jih ne sprejme! Ima pa razburkano domišljijo, rad bi probal vse od stare do mlade v trojčku, četverčku, orgije ... V glavnem, da se vrnem: tri mesece nazaj sem mu omenila, da je spet isti ratal kot lani oz. še hujši, ampak pravi, da ni res, da me še vedno ljubi in da sem mu všeč ... zdaj ne vem, kaj naj naredim! Prevarala ga sigurno ne bom več, ampak počasi mi uspeva vseeno za njega, ker je vedno isto! Zbudi se, spije kavo, medtem je na internetu ali klicari naokoli, potem se obleče in gre h kakemu kolegu, včasih mu rata priti kaj domov, vsaj kavico spiti, včadih pa ga do večera ni! Pokliče skoraj nikoli ... Pa ne mi reči, naj se pogovorim z njim, ker to ne rata - vedno izpadem tečna in da sem jaz kriva, da je tak, zakaj sem ga pa prevarala! Obljubi mi, da se bo poboljšal, ampak se to nikoli ne uresniči! Vztrajam, ker ga ljubim in zaradi otrok! LP Mamica
'Bila sem zelo samozavestna, zdaj pa si sploh nisem več všeč'
Živjo! Imam problem, in sicer da si nisem več všeč. Nekaj let nazaj, ko sva se s partnerjem spoznala, sem bila zelo samozavestna in samovšečna, zdaj pa si sploh nisem več všeč. Sicer sem stara šele 21 let, ampak ko se pogledam, se mi zdi, kot da jih štejem že krepkih 30. Tudi ko gledam svoje slike od prej, se zdim sama sebi povsem drugačna in lepša kot sem sedaj. Kot da nisem več ista oseba. Kaj naj naredim? Seveda moja nizka samopodoba v zadnjih dveh letih vpliva tudi na spolne odnose. Nimam nikakršne samozavesti več.
Bralka Ana: 'Okoli njega hodim gola, on pa niti ne trzne'
Po dolgem času tuhtanja, sem se odločila da ti pišem. Stara sem 32 let, partner 35. Imava 3 otroke (8, 5, 3 let). Razumeva se super, rada sva skupaj, pomagava drug drugemu … Seks pa je polomija. Po rojstvu otrok se je vse spremenilo. Partner ne pokaže nobenega interesa. Vedno sem dajala jaz pobudo, da sva seksala vsaj 2x na mesec. Potem sem začela delati na sebi, ker sem bila prepričana, da je problem v mojem videzu. Shujšala sem, uredila prehrano, vedno poskrbim, da sem urejena, sveže stuširana. Da ne rečem, da veliko več zahajam v kozmetični salon, kot kdajkoli prej. In ne izgledam slabo, res ne. Marsikakšen moški se ozre za mano. Vendar efekta pri mojem možu ni. Njemu sta v prvi vrsti računalnik in tv. In takrat je kot bi bil hipnotiziran. Tudi, če hodim naga okrog njega, ne trza. Zadeva je prišla tako daleč, da zadnje čase non-stop poseda pred tv-jem. Začel je opuščati tudi skrb za osebno higieno. Ne stušira se niti po tri dni, saj običajno zaspi pred tv-jem in se nato komaj zvleče v posteljo, največkrat pa spi kar v dnevni na kavču. Pred kratkim je sredi noči prišel k meni in nakazal da si želi seksa. Hotel je, da mu ga potegnem, vendar sem ga zavrnila. Rekla sem mu, da če se lahko jaz uredim zanj, pričakujem, da se bo tudi on – vsaj stuširal. Ne pa da pride k meni v posteljo po treh dneh netuširanja. Seveda je bil užaljen, vendar žal res nisem mogla. Ustavilo se mi je. Po vsem tem kar naredim za njega, se počutim, kot da bi se delal norca iz mene. Non-stop delam na sebi in se trudim … On pa pride 1x do mene in mi porine smrdljiv k* pod nos? Od tega dne naprej priznam – me je minilo sploh še siliti vanj. Nekaj časa sem se še trudila, ga spodbujala naj gre pod tuš in pride k meni v posteljo … Vendar mi je odgovoril, da sem tečna in naj neham težiti. Zdaj ga pustim na miru. Seksala nisva že 2 meseca. Vsak večer leži na kavču pred tv, je čipse, slane palčke, pudinge … Posledično je tudi čedalje debelejši in bolj okoren. Na koncu zaspi pred tv. Tušira se 1x na teden. Res ne vem kaj naj storim. Obupala sem. Razmišljala sem že o tem, da bi si našla ljubimca, vendar mi srce ne da, da bi to storila njemu in otrokom. Kljub temu ga imam rada. Vendar tako ne morem živeti naprej. Kaj naj storim??
Zapletla se je z 20 let starejšim ločenim moškim, sedaj pa ...
Brane živijo. Stara sem 30 let in sem se znašla v situaciji, ko nujno rabim pameten moški nasvet, za katerega prosim tebe. Moja situacija je precej zapletena. V službi sem se zapletla s 50 let starim ločenim sodelavcem na vodilnem položaju. Preselila sem se k njemu na njegov dom, kjer živi tudi njegova 18 letna hči. Žena je pobasala denar in se odselila, ter z obema prekinila stike. V dveh letih, kar traja ta situacija, so me določene stvari začele težiti. Moj partner je namreč zagrizen športnik in ima ogromno svojih hobijev, v katerih neizmerno uživa in ga izpolnjujejo. Ob ponedeljkih košarka, torek in četrtek hokej, čez vikende poleti nogomet, kolo, pozimi pa hodi na turnirje kegljanja, skratka, vse hoče maksimalno izživeti. Pravi, da ga je bivša žena zamorila in bi rad sedaj nadomestil. Če grem slučajno z njim, ga čakam kot lipov bog ali pa komuniciram z ostalimi sotrpinkami in prav nič ne uživam. Ker je tudi precej službeno odsoten, se počutim osamljeno. Tako ga čakam doma, sicer sem tudi sama začela hodit na jogo in jezikovni tečaj, pogrešam pa več doma preživetega časa, ker sem rahlo zapečkarska. Večkrat si ogledujem slike njegove družine, res so izgledali dobro. Vse večkrat razmišljam o njegovi bivši ženi in kaj jo je pripeljalo do tako radikalnega reza. Počasi jo začenjam razumeti. Oba, tako partner kot hči sta hladna, hči še nedostopna, mahnjena na denar in status, skratka, nobene topline in človečnosti ni zaznati. Glede na to, da si želim tudi svoje družine, kakšna misliš da bi bila moja prihodnost, če se nič ne spremeni? Ima sploh smisel? Zase vem da ga ljubim, kaj pa on? Je tak življenski stil egoističen? Vem, da ga nimam pravice omejevati, postajam pa nesrečna in vse bolj v dvomih. Kaj me čaka v prihodnje, ga bo minilo? Kot poznavalca moške psihe te prosim za iskren komentar in nasvet.
Zaradi tega že pol leta nista seksala ...
Živjo! Ne bi rada pisala, kako si super (ker si pač najboljši). Vedno sem tvoje odgovore prebirala v upanju, da meni ne bi bilo potrebno pisati, vendar se je to le zgodilo. S fantom sem skupaj že 6 let. Imava se zelo zelo rada in razmišljala sva že o skupni vselitvi. Vendar vse se je spremenilo, ko je pred kratkim umrl njegov zelo dober prijatelj. Od takrat naprej se je popolnoma spremenil. Zaprl se je vase, noče se več pogovarjati, že pol leta nisva seksala, čeprav sva bila prej neločljiva. Večkrat ga ujamem v solzah, in ko ga vprašam po razlogu, mi noče odgovoriti. Enkrat sem mu predlagala psihologa, da bi se malo pogovoril, pa mi je odvrnil, da nor pa že ni. Mislim, da bi mu koristilo, vendar ne vem, kako naj ga prepričam. Grozno mi je, ker sem že pomislila, da bi ga zapustila, saj mi tak ni všeč. Ljubim ga in vse bi naredila zanj, da bi le bil srečen! Kako naj mu pomagam? Hvala za odgovor! Punca žalosti
Princ na belem konju: resničnost ali mit?
Zdravo, Brane. Velikokrat berem tvojo rubriko. Vse pohvale, saj imaš res unikaten in objektiven pogled na razmerja in ravno to zdaj krvavo potrebujem. Sem v vezi (skupno traja 10 let, stara sva 30 in 34 let), ki se je vmes večkrat prekinila s sporazumnim razhodom. Razlogi: prvič premalo seksa (1-2x mesečno max), drugič službene obveznosti so mu bile pomembnejše kot jaz in tretjič prenašala sem zmerjanje in poniževanje, kar so spremljali še nenehni prepiri. Logično, v taki vezi človek ne more vztrajati, če se nikakor nič ne spremeni. Po zadnjem razhodu sem zaživela srečno na novo z novo ljubeznijo na novi lokaciji. Zaljubljena oba res do ušes. Noro, res noro lepo sva se imela. Nisem si niti predstavljala, da je to lahko sploh možno. Pravljica! V seksu sva se ujela kot v filmu. Strast, spoštovanje, zaupanje. Vse je bilo. Vse. Pravljica. Ampak pri pravljici se je tudi končalo. Vse je padlo dol, ker sem izvedela za en kup grdih, grdih laži, zaradi katerih sem popolnoma izgubila upanje, zaupanje, voljo. Končala sem vse skupaj jezna in užaljena. Potem pa spet k bivšemu nazaj, ker sem bila kot vsaka druga "kura'' takrat labilna. Nasedla sem lepim besedam, da bo vse bolje, da bo seksa več, da ne bo več toliko delal, da ne bo več žaljiv ... Ok. Sem bila dejansko prepričana, da se je/bo res spremenil. Ker drugače sam po sebi res ni slab človek. In kot verjetno že veš, kako se te spremembe dogajajo ... Prvih 14 dni je bilo dokaj solidno, potem pa spet vse navzdol in na stara pota. Zdaj se to vleče že pol leta in spet ni ne seksa, ne crkljanja. Je pa veliko, veliko treba delat za službo. Zato mi tudi nenormalno manjka bivši tip iz moje pravljice, ki me ves čas v glavi tudi spremlja in me kljuva, da bi mu morala tiste laži oprostiti in mu ne obrniti hrbta. Ker ga resnično pogrešam in konstantno ga sanjam. Ponoči ga včasih tudi kličem v sanjah, da fanta in sebe zbudim. Groza. Ne vem več, kaj naj naredim. Ves dan, cel dan je v moji glavi. Ko zaprem oči, ga vidim pred sabo! Počutim se že čisto zmešano. Kaj naj storim? Se odselim, grem za sebe živeti in iščem nekaj tretjega, čeprav vem, da si mojega princa iz pravljice ne bom nikoli izbila iz glave? Za njega sicer ne vem, kaj čuti in če še sploh kaj čuti do mene. Me je prav strah poizvedeti, ker se bojim, da bi me od****. Ne vem. Bojim se že vsega. Bojim se vztrajati v zvezi, v kateri sem, ker se mi zdi metanje časa stran, bojim se začeti sama na novo, ker nisem bila samska zadnjih 15 let, in bojim se kontaktirati mojega princa, ker se bojim zavrnitve. Daj mi svetuj, kako se naj lotim popravila te moje 'Santa Barbare'. Prosim. Lp, Lolita
Ko nakupovanje postane zabava!
Resnica je, da rade hodimo po trgovinah. Da je nakupovanje neke vrste terapija, ki si jo privoščimo, kadar smo slabe volje, pod pritiskom, ko smo pred kakšno prelomnico v življenju ali pa kar tako, ker smo si zaželele v svoji omari nove stvari. Čeprav bi marsikateri moški, ki ima doma strastno zapravljivko, ugovarjal, pa je dokazano, da ima nakupovanje številne pozitivne učinke. Poleg tega, da krepi samozavest in vpliva na boljše razpoloženje, je tudi odlična vadba za telo!
Vrnila se je k bivšemu, a še vedno misli na drugega
Pozdravljen, Brane! Zelo rada prebiram tvojo rubriko, čeprav nisem vedela, da bo kdaj prišel čas, ko se bom tudi jaz obrnila nate. S fantom sva skupaj dve leti, vendar sva to poletje prekinila stike za tri mesece. Oba sva počela ogromne napake v najini zvezi, jaz predvsem zaradi tega, ker se je obnašal, kot da noče biti v zvezi z mano, ampak da me samo tu pa tam izkoristi za posteljne aktivnosti in pogovore, vendar pa javno noče pokazati, da je z mano, zaradi česar sem se jaz počutila zelo slabo in sem tudi sama iskala pozornost pri drugih ter ga celo prevarala, kar sem mu povedala. Ko je videl, da ne bom vedno tu zanj, mi je začel tudi v javnosti naklonjati pozornost. To se je zgodilo po enem letu najine veze. Potem je bilo naslednje leto veliko boljše, vendar pa je imel težave z depresijo in s tem, kar hoče, in se je zopet oddaljil od mene. Nikoli mi ni rekel, da me ima rad ali karkoli podobnega, vendar tega tudi jaz nisem počela. Velikokrat je kakšni punci v pričo mene namenil malo več pozornosti, kot bi si jo smel privoščiti. Po skoraj dveh letih sem mu rekla, da v taki zvezi jaz več ne morem biti, in mi je odgovoril, da imam prav in da bi mogoče rabila pavzo. Odvrnila sem mu, da pavz se jaz ne grem in da če je to to, je to to. Seveda si tega nisem želela. Ta čas, ko sva šla narazen, sva se še vedno dosti pogovarjala, nato pa sva se ponoči za štirimi stenami zopet začela dobivati in spet sva bila na začetku. Nato sem od sodelavke izvedela, da jo je vabil k sebi domov preko sporočil in da ji je celo napisal listek s svojo številko in ji ga pustil tam, ko je delala. Želela sem prekiniti vse stike z njim in ga kratko in malo odpikati, vendar mi je začel pošiljati sporočila in v njih vse, kar sem želela že prej izvedeti. Napisal mi je, da je šele sedaj, ko me je izgubil, spoznal, da me ima res rad in da brez mene ne more nadaljevati in da bi naredil vse, da bi me dobil nazaj. Aha, še en podatek. Ta moj partner je od mene starejši 12 let. Vmes, ko pa sva bila narazen, sem se začela družiti z enim drugim fantom, tudi malo mojim letom primernejšim, ki mi je postal zelo všeč, vendar nisem vedela, kaj lahko pričakujem, zato sem se držala nazaj, čeprav sem bila samska. In potem se je zgodilo to, da me je bivši postavil pred dejstvo, ja ali ne, in mi začel izkazovati vse tisto, kar sem si prej želela, in sem ga zato tudi vzela nazaj. Drugemu fantu pa povedala, da z nama ne bo nič. Sedaj sem z bivšim nazaj skupaj že skoraj dva meseca, vendar mi ta drugi ne gre iz glave in se z njim dobivam, ker mi izredno ugaja in je zelo prijetna družba in mi je vedno bolj všeč, vendar mi moja načela ne dovoljujejo, da bi z njim kaj imela. Včasih pomislim, kako sem srečna z bivšim in kako ga imam rada, naslednji trenutek pa mi je popolnoma vseeno zanj in mi je vseeno, če greva narazen. Ta drugi fant pa je potrpežljiv in čaka, kaj bom naredila, jaz pa kar ne vem, kaj je prav. Z fantom sva namreč dala skozi že ogromno vzponov in padcev in ne želim bit jaz tista, ki bi končala najino zvezo, saj me je strah, kaj bo potem. Imam ga pa res iskreno rada. Najraje bi se dala na pol in probala, kaj bi bilo bolje. In tukaj je še vedno veliko dvomov, kar se tiče moje zveze z fantom, ki so tukaj že od prej. Ali je bolje prekiniti z mojim fantom, ki je takšen, kot sem si prej vedno želela, da bi bil, ampak mi zdaj to preprosto ni več to, ali z drugim fantom, ki mi je vmes, ko sem izgubila vero v moške, pokazal, da ni vse tako črnobelo. Brane, za odgovor se ti že vnaprej zahvaljujem!
7 znakov, da vas vara!
Vsak odnos ali zakonska zveza imata svoje vzpone in padce, strastna obdobja in prizore iz filmov, v katerih ne manjka drame, solz in razbite posode. Toda z ljubeznijo in zaupanjem je vsak odnos zgodba s srečnim koncem. No, če ga začne spodrivati črv dvoma, ki s časoma postaja vse bolj očiten, bodite pozorne na nekatere znake, ki bi lahko kazali na nezvestobo.
Vse, kar moraš vedeti o analnem seksu!
Čeprav analni seks prakticirajo mnogi pari, se mu številne ženske še vedno izogibajo. Pri nekaterih se razlog za izogibanje analni penetraciji skriva v strahu pred bolečino, druge tovrstno spolno prakso smatrajo za tabu, tretje pa se bojijo morebitne 'packarije' ... A dejstvo je, da je analni seks vse prej kot neprijeten, če ga pravilno izvajate.
Ali poročeni moški res varajo samo zaradi seksa?
Pozdravljen, Brane! Nate se obračam po nasvet oziroma mnenje, saj vem, da bo le-ta dober kar opažam iz prebiranja tvoje rubrike. Naj opišem mojo težavo. Pred dobrimi šestimi meseci sem spoznala poročenega moškega (ima družino), v katerega sem se zelo zaljubila. Naj povem, da imam svojo družino tudi sama (partnerja in dva otroka). Mislim oziroma vem, da se je zaljubil tudi on vame, vsaj na začetku zveze je tako kazalo, kar je pokazal tudi z dejanji (je poklical, me je pogrešal, pisal sporočila, v katerih so bile besede 'I love you', pogrešam te, mislim nate, če sem mu napisala ljubim te, mi je vrnil napisano, skoraj vedno mi je tudi med seksom rekel ljubim te). Tudi ko sva bila skupaj, sva se imela zelo lepo. Zelo velikokrat (kar pomeni večkrat na dan) sem mu rekla ali napisala da ga ljubim, ker sem tako čutila. Ta lepa zveza je trajala "borih pet mesecev", nakar se je ta moški začel počasi odmikati (ni več poklical oz. je imel izgovor, da ni imel časa, ko sem mu napisala da ga ljubim, mi največkrat ni odpisal oziroma je spremenil temo ali napisal samo vem). Od začetka najine zveze ga prosim za medvedka, pa ga še vedno nisem dobila, nazadnje mi tudi med ljubljenjem ni rekel besede ljubim te. To njegovo odmikanje me je počasi začelo jeziti in mogoče sem res malo preveč začela pritiskati nanj, če me še ljubi. Vem, da sem mu en večer 100x napisala ljubim te, vendar zjutraj nisem dobila povratnega sporočila. Postavila sem ga pred dejstvo z vprašanjem ali me ljubi, odgovor pa samo da ali ne. Napisal je ne, z razlago, ker mu nisem dala druge možnosti. Rekel je, da me ima zelo rad ter da me ima v srcu. Besede ljubim te pa žal ne pozna. Jaz osebno mislim, da v ljubezni ni vmesnega. Ali ljubiš ali pa ne. Želela sem pretrgati stike z njim, vendar mi srce tega ni dopustilo. Naslednji dan mi napiše da joka, ko me gleda na sliki, jokal je še drugi, tretji in četri dan in mi pisal sporočila, kar pomeni, da tudi on ni želel pretrgati stika z mano. Rekel je, da nekaj mora napisati. Ta "nevihta" je trajala štiri dni. Šel je na kraj, kjer sva se srečevala in rekel, da je močno želel, da bi prišla, po drugi strani pa rekel, da ga je bilo strah. Nekako sva prebila ta led in danes se ta najina zveza nadaljuje. Razložil mi je, da je rekel ne, ker je bil ravno nekaj jezen. Vem oziroma čutim, da ta moški goji neka čustva do mene. Mogoče malo čudno razmišljam, vendar meni je tako lepo, ko ti moški reče ljubim te, če ne drugače vsaj pred spanjem ali med seksom. Naj še povem, da si tako želim mu napisati ljubim te, vendar se mu tokrat ne upam, da ga ne bi spet obdbila. Brane, glede na zgoraj opisano, kakšno je tvoje mnenje o čustvih tega moškega do mene? Me ljubi? Ali mogoče preveč izpostavljam besedo ljubim te? Za odgovor se že vnaprej najlepše zahvaljujem.
Lahko seks uniči vajino prijateljstvo?
Pozdrav Brane! Po rojstvu svojega otročka je propadla moja zveza z otrokovim očetom, in sicer predvsem zaradi alkoholizma. Imela sem prijatelja, s katerim sva kmalu postala tudi intimna. Poznam ga tri leta,veliko sva se družila in lahko bi v postelji pristala že prej, a nisem hotela, ker sem imela bivšega res rada. Tudi on ima otroke iz dveh propadlih zakonov. Stara sem 33 let, on 45. Začelo se je res lepo. Sprejel me je v kompletu z dojenčkom in mi stal ob strani in zaljubljena sva bila oba, čeprav on tega izraza ne mara, ker pravi, da je zaljubljenost za nezrele ljudi. Ko pa je izvedel, da bo nekaj mesecev delal v tujini, se je spremenil. Izjavil je, da se me bo naveličal in da se bom jaz naveličala njega, da itak imam še vedno rada bivšega ... In vedno bolj se je umikal. Po pogovoru oziroma mojem 'teženju' naj pove kaj je na stvari, je izjavil, da je dolgoročno najina zveza nemogoča. Da bo on postal zoprn, star in da mu do družinskega življenja ni več. Bila sem šokirana, ker je po pol leta postal drug človek. Preden je odšel v tujino sva se nekajkrat dobila in kasneje imela stike preko Skypa. Ko je prišel nazaj na tedensko pavzo sva se dobila na kavi. Vprašal me je kako sem in odkrito sem mu povedala, da ga pogrešam in čakam. On pa je živčno zatrl moje nadaljevanje in mi spet povedal,da najino razmerje nima smisla ter odšel. Kakšno je moje vprašanje, ko pa mi je vse povedal? Tisoč jih je! Predvsem, seks uniči prijateljstvo mar ne!? Je mogoča vrnitev ali sva samo prijatelja? Mislim, da ne dokler so vpletena čustva. Tako jaz mislim. Mislim tudi, da on še vedno malo preverja ali še kaj tli pri meni in si dviguje ego. Ali se človek partnerja res kar naveliča? Zakaj moja popolna predanost njega tako odbija in duši? Njegov prijatelj pravi, da je pred zvezo ves čas fantaziral o meni. Ob misli na to, da ne bova več skupaj in da me je kar pustil, mi je težko.
Z bivšim v postelji!
Pozdravljeni, spoštovani Brane. S partnerjem sva se razšla, oba sva stara čez trideset, ampak kar je nabolj zanimivo je, da se imava še vedno rada, da med nama strast divja, da še vedno ni ugasnila in je še vedno zelo, zelo močna tudi po koncu zveze. Najini spolni odnosi so bili konstantni - trikrat na teden in sedaj, ko po dveh tednih nisva zdržala drug brez drugega, sva si začela pisati, se spet dobila in kaj drugega kot pristala v postelji. Sedaj se spet intenzivno dobivava, razmišljava, da bi bila spet skupaj, oba si tega želiva. Veva, da bi se morala oba malo spremeniti, popustiti. Problem je v meni, ker sem odšla jaz od njega. Strah me je, da bi se spet začeli stari problemi, ki jih nekako ne znava rešiti. Strah me je, da res nisva konec koncev ustvarjena eden za drugega. Je to normalno, da je med nama po toliko letih in razhodu še takšna močna strast? Strast, ki se je ne da opisati? Pri vsem skupaj sem malo zmedena in ne vem, kaj naj, kako naj se odločim. Naj še povem, da je to edini partner, ki me je kdaj v življenju tako zadovoljil kot me on. Hvala, Strast
Ko partner prestopi mejo in postane žaljiv ...
Brane, eno vprašanje me že dalj časa 'gloda', in zato prosim za nasvet. Pred leti sem imela fanta, ki je bil izjemno žaljiv do mene, kar je pokazal zelo kmalu zatem, ko sva postala par. Bila sva zelo zaljubljena, a kljub temu z žaljivkami ni skoparil, in to ne glede na situacijo, tudi če je bilo med nama vse v najlepšem redu. Ni me zmerjal s kakšnimi kletvicami, je pa žalil z raznimi krutimi in neutemeljenimi opazkami, zlasti na račun moje zunanjosti, pa tudi premoženjskega stanja moje družine in celo narodnosti. Naj dodam, da sem bila vedno lepotica, delala sem kot fotomodel, študijske obveznosti sem opravljala v rokih in tudi premoženjsko stanje mojih staršev je bilo vedno dobro, na vse to pa sem bila zelo ponosna. O tem sem se skušala pogovoriti, on pa je rekel, da je samo direkten in da je to njegova vrlina. Ker sem bila takega obnašanja sita, sva se razšla, razhod pa je bil zelo boleč za oba. Po vseh teh letih se tip ni spremenil; še vedno je žaljiv, stikov nimava, že davno sem ga prebolela. Nedavno sem spet naletela na takega fanta in ga po hitrem postopku odslovila. Ne vem, kaj v ljudeh povzroča tako zlobo, da se tako obnašajo do človeka, v katerega so zaljubljeni. Primerjala sem oba tipa in ugotovila nekatere skupne lastnosti: oba sta bila iz dobro situiranih družin, kjer sta bila očeta ukazovalna, mame pa v podrejeni vlogi, oba sta bila v življenju bolj ali manj neuspešna, kar se je odražalo tudi na finančnem področju, oba sta se imela za lepotca, čeprav sta se vmes pošteno zredila in o njuni lepoti ni bilo ne duha ne sluha več, oba sta imela slabo mnenje o svojih starših, oba sta bila nenormalno ljubosumna name in skrajno posesivna. Porajajo se mi vprašanja o tem, ali sta me sploh imela rada ali pa sta hotela na silo posnemati vlogo svojih avtoritarnih očetov in ali je vse skupaj odraz njunih frustracij, torej sta mi zato iz zavisti hotela uničiti samozavest. Ob vsem tem sta se hotela še finančno okoristiti na moj račun (to ni vprašanje, ampak kruta resnica). Oba me še vedno klicarita, ampak ne komuniciram z njima in tudi nimam namena. O zadevi sem se pogovorila tudi s terapevtko za medosebne odnose, ki pa mi je rekla, da sem preobčutljiva. Preobčutljiva mogoče že, nora, da bi prenašala žaljivke dedcev, pa zagotovo ne! Elena
Pokažite mu, da ste boljša zabava!
Mobilni telefoni, elektronska sporočila in družbena omrežja so močno olajšali navezovanje stikov, vendar pa v življenju tistih, ki so v resni zvezi ali so poročeni, lahko predstavljajo veliko težavo. Sodobna tehnologija je namreč močno zabrisala meje med državami in celinami ter zbližala narode, s tem pa odprla vrata nezvestobi, ki je največkrat posledica občutka zapostavljenosti.