Ključna beseda / pomagaj
Ali je zvestoba le še mit?
Zdravo Brane! Star sem 22 let in imam punco 3 leta. Včasih berem te objave in je veliko govora o prevarah. A dejansko ne obstajajo zvesti ljudje, ki ne skočijo kar za vsako ceno in priložnost med rjuhe. Človek postaja vedno bolj skeptičen, ker dejansko je velika možnost, da bo nekdo v paru s kom kaj še dodatno imel. Ženske opisujejo, da doma z možem in družino vse štima, a vseeno se dajo dol s kakšnim sodelovcem, ker jim je tako božansko privlačen, da takšne priložnosti ne smejo zamuditi. A se z dobrim odnosom res ne zmore takšnih stvari rešit? Ali vedno več ljudi gleda samo na svojo rit in jim je ena noč več kot družina in se ne zavedajo posledic? Ali se ne da z eno osebo vse lepo doživet? Včasih se vprašam, če je sploh kakšen par, ki si je zvest od začetka do konca zveze.
Izpoved Slovenke: ona ga grize in stiska, on pa ...
Živjo, Brane! Imam naslednji problem. Spoznala sem fanta, s katerim se sedaj dobivava na 'kavicah'. Vse je lepo in prav, vendar se fant z mano ne poljublja po francosko. Tudi s prsti me ne 'zrajca'. Jaz se res potrudim zanj, ga obdelam z usti, ga grizem, stiskam in mu pokažem, da si ga želim. Kontra pa ni tega. Tudi z usti mi ne gre dol. Rečem mu, naj se ne zadržuje, naj se izživi, pa nič. Ko sem na njem, mu kar dol pade in vem, da se mu analni seks gnusi. Meni pa to ni nič takega, celo paše mi. Jaz si želim, da bi me zagrabil, vrgel nekam in bil bolj grob. A on mene boža. Res me moti, ker ni prave predigre, vendar mu sama tega ne morem reči oziroma ne vem kako. Rekla sem že, da imam rada kratek in grob seks, pa ni bilo efekta. Pri njem vztrajam samo zato, ker ima res krasen k****. In potem on meni reče, da je strasten.
Med pisanjem Branetu je postala pohotna ...
Pozdravljen, Brane! Večkrat se ustavim na vaših prispevkih oziroma tu in tam rada kaj preberem in se še kaj novega naučim. Ampak včasih nismo zadovoljni sami s seboj in včasih se bojimo za svoje partnerje. In tukaj se poraja kakšen dvom in pridem do te točke, ko moram tudi jaz postaviti vprašanje. Jaz in moj mož sva skupaj kar nekaj časa, če rečem skoraj dobrih 12 let, imava tri otroke, živiva dokaj normalno življenje. Moram povedati, da imava odnose vsak drugi dan, tudi ga moram pohvaliti, da se potrudi, da sem tudi jaz potešena. No, pride pa tudi do male pavzice, ko imam pač tiste dneve v mesecu in potem je suša. Nekako ne maram packati postelje. In v tistem času moj dragi naredi svojo umetnino oziroma se poteši (mastrubira). No, tukaj se pa jaz počutim nemočno, se izgubim oziroma sem malo razočarana. Čeprav vem, da govori resnico, da s tem, ko je to naredil, da ko se iztečejo tisti moji dnevi, da ne bo vse v minuti konec in potem bom jaz tista, ki bo razočarana. Da vam povem, da me moj moški z leti vse bolj in bolj privlači, njegov šarm, njegov vonj je nekaj, kar mi naredi, da znorim. Ko vam že pišem to vprašanje in mislim na njega mi je zelo žal, da zdaj trenutno ni z menoj, ker bi ga ... No, bom morala potrpeti do večera. Moj mož je tudi tisti tip, ko vidi, da se mi ne da oziroma sem bolj utrujena od vsega (3 otroci), me pripravi do tega, da znorim za njim. No, a bi me moralo skrbeti, oziroma povej mi, kako naj sebi dopovem, da je to ok, ker me potem to malo ljubosumno naredi. Komaj čakam vaš odgovor. LP, P
Zavedata se, da nista za skupaj, ampak ...
Pozdravljen Brane! Naj ti naprej povem mojo izkušnjo. Dobri 2 leti sem bil v zvezi s punco, ki sem jo imel najbolj rad in ji bil najbolj zvest. Sedaj je minilo en mesec, jo neznosno pogrešam, mislim na njo kaj počne, kako je ... Najina zveza je bila že od začetka naporna, po 3 mesecih nisem več želel biti z njo, ampak nisem naredil konca, ker sem jo potreboval, prav tako ona mene. In iz tega se je rodila ljubezen. Nihče od naju se tega ni zavedal, ampak vodilo naju je samo srce. V tem času sem čisto spremenil svoj način življenja. Zaradi nje sem se preselil 100 km bližnje k njej, da bi ji bilo lažje, najdel sem službo (tukaj sem še vedno sedaj, brez prave družbe, drugo okolje ...) in potem se je začelo, vse je šlo narobe. Zaključil sem, bilo je preveč bolečih trenutkov, zaradi katerih ne bi mogel več "uživati" v zvezi. Oba se zavedava, da nisva za skupaj, ampak naju veže močna ljubezen, ampak te moči midva nimava ali pa samo jaz. Ko pa pomislim, koliko lepih trenutkov je bilo, jo zaradi tega pogrešam. Mi poveš kako naprej? Kaj naj ukrenem? Nekako sem zgubil močno voljo po svojih ciljih, šola, kariera. Sem pa še "skrajno" mlad, dobri dve desetletji jih štejem. Sedaj samo mislim, kje bi ga lahko pil in užival, da se čim bolj zamotim. Malce sem zmeden. Hvala za odgovor
Edino, kar se ni spremenilo, je njegov korenjak!
Živjo, Brane. Saj ne vem, ali se odzivaš tudi na take probleme, kot je moj. Morda pa se. Sem, kot pravijo, kar “stara koka”. Dobrih petdeset let imam, ampak mislim, da kar dobro izgledam, da sem še vedno 'fejst', če sodim po tem, da se kakšen moški, tudi precej mlajši od mene, v našem malem mestu še vedno ozre za menoj, kadar se malo bolj potrudim in se spedenam. To samo mimogrede. Moj problem je moj mož. Poročena sva že skoraj trideset. Poročila sva se, potem ko sem prvič zanosila. Če bi bila zelo iskrena, bi napisala, da nisem bila nikoli zaljubljena vanj. Pa tudi, da ne takrat ne zdaj ni bil moj tip moškega. In da nimava skoraj nič skupnega razen dveh otrok. Saj veš, kaj hočem povedati! Z njim v zakonu sem končala, ker sem bila noseča. Najin zakon v bistvu ni bil slab. Vsaj v primerjavi z mnogimi drugimi. In vse bi bilo bolj ali bolj v redu, če bi šel, kar zadeva seks, po svoji naravni poti. Če bi danes seksala enkrat, dvakrat na mesec. Saj ne rečem, da mi seks ne paše. Paše mi, ampak ne z njim. Posebno zato, ker hoče še vedno veliko seksati. Najmanj trikrat, raje večkrat na teden, odkar sta se najina otroka osamosvojila in se odselila od doma. Že prej ni bil, kot sem rekla, moj tip. Zdaj je še manj, ker je izgubil večino las in pridobil veliko kil. Edino, kar se na njem ni spremenilo, je, no, njegov … korenjak. Ta stvar se ni čisto nič spremenila. Še vedno trdno stoji in dela kot švicarska ura. Saj, če zamižim in če seksava tako, da je on zadaj, nimam problema in uživam, a kaj, ko me najprej mine, veliko preden me včasih zagrabi, da bi seksala, ko mi začne s prstom kazati proti spalnici. Pa to še ni konec mojega problema, dragi Brane. Pred kratkim je imel ta moj mož, kljub debelosti in plešavosti, afero s precej mlajšo lepo žensko v soseščini, ki jo je priznal. Zgovarjal se je na mojo zavračanje seksa. Tudi to še ni vse. Ona ga hoče za svojega, jaz pa ga ne dam. Če samo pomislim, da bi ostala sama, me pograbi panika. On pravi, da bi rad ostal z menoj, če se – citiram – “stvari rešijo na seksualnem področju”. To pomeni, da bi jaz morala seksati ne samo takrat, ko se meni seksa, ampak tudi vsakič, ko se njemu seksa. In to se zgodi velikokrat. Prevečkrat za moje potrebe … A se ne vidi v ogledalu? Začaran krog, ti povem. Najbrž misliš, da zvenim kot zmedena “stara koka”. Verjetno zato, ker to sem. A mi lahko vseeno pomagaš? Lep pozdrav, Mici (kar nisem).
Zadovoljna bralka: 'Namesto trojčka sem doživela ...'
Hejla, Brane! Jaz pa samo odgovarjam. Se spomniš, da sem ti pisala za trojčka, ki si ga želimo imeti? Ne vem več, kakšen vzdevek sem imela. No, v glavnem, fant, s katerim sva hotela to narediti, je dobil noro punco, ki je tako odprta za te stvari kot mi vsi in ... imeli smo 'štrička'! Zdaj, ko ima punco, nisem več zatreskava vanj, ampak je bila vseeno super izkušnja! in verjamem, da jo bomo še ponovili. In ja, hvala za odgovor takrat! :)
Kako prepoznati manipulativnega ženskarja?
Pozdravljen! Priznam, da zelo rada berem tvoje kolumno. Moram opisati svojo izkušnjo, in sicer sem pred dvema letoma preko Facebooka spoznala moškega, ki se mi je predstavil kot samski. Z njim se odšla tudi na kavo. Kasneje me je vabil tudi k sebi domov, a mi nikoli ni povedal, da je v zvezi. Jaz sem bila samska in sem se z njim zapletla. Kmalu sem odkrila, da nisem bila njegova prva spolna prijateljica, saj jih je imel pred mano že mnogo, eni je celo kupil nekaj materialnih dobrin. Na začetku je bil do mene zelo prijazen, ko je dobil, kar je hotel, pa se z mano ni želel pogovarjati, kar je še hujše, imel je punco, kar mi je enkrat kar tako 'by the way' tudi priznal, kot da to ni nič takšnega. Jezna sem, ker sem se vanj zaljubila, on pa je to spretno izkoristil, ker sem mu to pustila. Popolnoma normalno je, če se dva dobivata za seks in nista v zvezi, ampak, da ede je in da tega sploh ne pove, je pa višek pokvarjenosti. Kar je bilo še hujše, ko se mu povedala, da bom vse povedala njegovi punci, mi je zagrozil, da sem psihično motena in da bo to tudi povedal. Itak nisem, ker sem se že tako spustila na zelo nizek nivo. Naj njegova punca živi v pravljici, on jo bo pa še naprej veselo varal. Večkrat je bil do mene nesramen in zelo manipulativen. Po tej izkušnji s tem manipulativnim ženskarjem dvomim, da bom še kdaj zaupala kakšnemu moškemu. Lp
Ona ga čaka doma, on pa se v službi zabava z drugo?
Lep pozdrav Brane! Sem ženska srednjih let, sem vdova in sem spoznala partnerja po internetu. On je mlajši 4 leta od mene. Po dolgem dopisovanju sem odločila, da se preselim k njemu. Tako sva se ujela, da sva odločila da zaživiva skupa. Zaupala sem mu, ker jaz nisem oseba, ki bi flirtala za njegovim hrbtom. Zvestoba mi veliko pomeni. Ampak on je počel nekatere reči in jaz sem izvedla za vse. Mislim celo, da meje prevaral z bivšo. Začela sem na njega pritiskat in sva se preselila v moj kraj, ker je on dobil službo. Sedaj on živi pri meni. Jaz sem upokojena, on pa se aktiven. Ujemava se vsem in ga ljubim, ampak je problem v njem, saj rad flirta z drugimi ženskami in mu več ne zaupam.Trpim … on mi razlaga, kako v službi delo poteka, in ko ga vprašam po sodelavkah, takoj plane, češ, da vohunim za njim.Ker živim v malem kraju, se vse izve. Mislim, da mi je nezvest in da me vara in da ima že ogledano drugo v službi. Če ne bi bilo tako, bi verjetno moral biti sproščen ob vprašanju, kako je v službi. Ker dela izključno v ženski družbi. Ampak sem dobila občutek, da se on boji, nečesa, ker se izogiba izgovorjavi imen sodelavk. Verjetno ima z eno od njih kaj in ga je strah da ne bi jaz kaj izvedla. Drugače je priden, dober moški, ljubeč, ampak jaz mu nič več ne verjamem, ker je moje zaupanje zapravil že na začetku najine zveze.Vem, da je zmožen varanja. Rekla sem mu, da če kaj izvem, bo najine zveze takoj konec, saj ne mislim trpeti in on ve, da jaz trpim. Lahko bi nama bilo zelo lepo, če on ne bi gledal za drugimi ženskami. Mislim, da ga je njegova bivša ravno zaradi tega zapustila, ker jo je varal. Mene je tudi, ko se je dobil z žensko, ki jo je spoznal na internetu, na kavi. In to sem izvedela. Ne bi ga rada izgubila, ker ga ljubim in mislim, da tudi on mene, ker je pozoren do mene. Ampak dolgo ne bom mogla prenašati dvomov. Če ga kaj vprašam o službi, se začne agresivno odzivati. Zagotovo ga je strah, da se ne bi zarekel. Kako naj izvem, kaj je njegov namen, zakaj se tako obnaša? Sram me je vprašati druge, kakšen je v službi. Ker je nov v tem okolju ima večjo šanso, da bi flirtal. Domov prihaja pravočasno iz službe in nikamor ne hodi sam. Ampak o času v službi noče govoriti. Pravi mi, da sem ljubosumna. Ne, nisem, ampak je on kriv, da sem takšna kot sem, nezaupljiva do njega. Kaj naj naredim? Lep pozdrav.
Večkrat je pred njim gola, on pa ...
Ojla! S fantom sva skoraj 10 let skupaj. 17 let je razlike med nama. Niti enkrat nisem pomislila, da bi šla narazen. Problem je, da odkar živiva skupaj, to je skoraj 5 let, skoraj nič ne seksava. Prvi 2 leti skupnega življenja sem večinoma jaz dajala pobudo za spolnost. Kasneje mi je 'dopi*****', kot da je samo meni v interesu. Od tedaj sva seksala v 3 letih recimo 4 x. Prve 4 leta, ko sva se videvala samo za vikend zaradi moje šole, sva vsak vikend seksala. On dela, že od preden sva se spoznala, pri privatniku. Skoraj 10 ur na dan ali več in še kak cel vikend. Domov iz službe pride cel izmozgan od šihta. Večkrat sem pred njim gola ali pomanjkljivo oblečena, a ni od njega nobenega interesa. Za rit me prime in boža, a več ne. Pravi, da ga še privlačim, samo da se mu zaradi utrujenosti niti ne dvigne. Ko sva se nazadnje skregala, ko sem mu očitala glede spolnosti med nama, je rekel, da je prišel v taka leta, da se mu ne da več. Druge sigurno nima. Vem, kje dela. Dvigne se mu še. Imam ga rada - ljubim ga, razumem, da je utrujen, ne kregava se pogosto. Saj kadar je prost, da ne gre delat, se mi posveti. Ne vem več, kaj naj naredim. Ko pride domov, se stušira, televizija, spanje. Najlepša hvala.
Bralka potožila: ne ljubi ga več, a ne ve, kako naj ga zapusti
Upam, da mi lahko svetuješ, ker se mi zdi, da moža ne ljubim več. Imam ga rada, vendar ga ne ljubim. Nisem več zaljubljena vanj. Želim si razloga za to, da bi ga zapustila, čeprav je dober človek in dober tip. Prav želim si, da bi imel afero in da bi imela razlog za to, da bi šla narazen in ga ne bi prizadela s svojimi razlogi. Grozna sem, kajne? Ampak si ne morem pomagati, ker se počutim čustveno povsem otopela. Skupaj sva dobrih devet let. Od tega pet let v zakonu. Otroka imata štiri in dve leti in življenje je precej naporno. Zame je bilo bolj naporno, dokler mu pred kakimi šestimi meseci nisem pošteno povedala, kar sem napisala tebi: da se mi zdi, da ga ne ljubim več in da sem čustveno prazna. Zelo se je spremenil, veliko pomaga pri vsem, spet je pozoren, zelo se trudi z menoj in otrokoma, vendar jaz še vedno ostajam čustveno prazna. Počutim se kot prazna vreča. Še vedno redno seksava, enkrat, dvakrat na teden, vendar se tudi med seksom počutim otopelo. Vseeno hlinim orgazem, da ustrežem njemu. Nisem depresivna, če boš pomislil na to, in vse ostalo 'štima'. Imava dobri službi, lep in urejen dom, prijatelje. Moji najboljši prijateljici in sestra mi pravijo, da bo ta čustvena otopelost minila. Meni se zdi, da je vse slabše. Vse manj čutim do njega. Kar pobegnila bi. Nikogar ne želim prizadeti. Vem, grozna ženska sem, vendar sem vsaj iskrena. Kaj porečeš ti!? Aja, jaz bom vsak čas stara 30 let, on pa je eno leto starejši. Pomagaj!
Potrebovala je moško roko med nogama ...
Dragi Brane! Zelo rada bi prekinila svojo več kot triletno “prijateljstvo” s koristmi, od katerega imam, če sem poštena do sebe, eno samo korist, in to precej manjkrat kot si želim. To je seks, ki je ponavadi še kar, ni pa niti približno tako dober, kot je bil seks, ki sem ga bila vajena z bivšim možem, ki je bil zelo dober ljubimec, a žal ne samo moj. Zapustila sem ga, ker je bil ženskar, vendar on ni več moj problem, saj sem ga prebolela in imava povsem civilizirane odnose. Sem privlačna 34-letna razvezanka z enim otrokom, svojim stanovanjem in dobro službo. Za to moje prijateljstvo ve samo moja najboljša prijateljica, ki prav tako misli, da bi ga morala prekiniti, vse odkar sem ji zaupala, da se vse bolj počutim kot avtomat za – ne morem reči drugače – praznjenje tega moškega, ki pride kadar pride. Včasih dvakrat na teden, včasih ga ni po dva, tri tedne. Pride, kadar se njemu seksa. Skoraj nikoli takrat, ko se seksa meni. To so kratki obiski, ki nikoli ne trajajo več kot eno uro, s pijačo, slačenjem in oblačenjem vred. Niti enkrat ni ostal čez noč. Obiski se začnejo in končajo v postelji. Poleg tega vedno pričakuje, da mu bom jaz pred seksom nudila felacijo. Sam je opustil kunilingus že nekaj mesecev po tistem, ko je začel prihajati k meni. Želim si in vem, da si zaslužim več kot to prijateljstvo s koristmi in velikokrat sem že prisegla sama sebi, da ga bom prekinila, zlasti takrat, ko od njega ni niti glasu dva, tri tedne. A me potem, ko mi pošlje sporočilo, da prihaja, vedno premaga želja po seksu. Nimam prave moči in nisem dovolj odločna, da to prekinem. Nisem zaljubljena, vendar sem se kar navezala nanj, čeprav ga v zvezi z menoj zanima samo to, kar mu nudim v postelji. Ko sem vmes dvakrat do trikrat potrebovala pomoč, moško roko kje drugje kot med nogama, mi je ni nudil. Poleg tega o njem po več kot treh letih ne vem skoraj nič. Ne vem niti tega, ali je res razvezanec kot trdi. Rada bi prekinila to zvezo in imela pravo zvezo, moškega, ob katerem zaspim in ob katerem se zbudim. Moškega, na katerega lahko računam tudi izven postelje. Počutim se nasukana v tej zvezi. Kako naj se premaknem naprej? Bodi dobro, Brane in hvala za nasvet. A.
Ali afera lahko ostane skrivnost?
Pozdravljen! Da opišem svoj primer: v zvezi sem že 10 let in še v poznih 20. letih. V zvezi sem doživela vzpone in padce, predvsem padce. Dosti, zaradi fantovega karakterja, obnašanja. Skupaj sva začela tudi poslovno sodelovati. Zveza se je slabšala. Nato sem, potrebna ljubezni, lepe besede, spoznala moškega, ki je verjetno tako kot jaz, tudi on bil v slabi zvezi. Zadeva med nama je trajala kar nekaj časa, diskretno dobivanje. Zadeve so se nekako zasukale, s partnerjem sva končala z neko poslovno potjo in tako sem tudi na nek način izgubila stik s tem moškim. Sicer si je ta moški želel ohraniti stik, tudi sama sem si ga želela, vendar sem zaradi določenih okoliščin zadevo nekako zaključila. Predvsem tudi zato, ker sama nisem imela razčiščenih stvari doma in sem se tako trezno odločila v tej smeri. Dosti zadev imam za rešiti s partnerjem in še jih nekako rešujem. S partnerjem verjetno ne bova ostala skupaj, saj se je zgodilo ogromno slabega v tej zvezi. Sedaj pa me je strah, da bi partner zato izvedel. Čeprav je bil slab z menoj, do mene. Vseeno bi zaradi svojega egoizma verjetno naredil kaj slabega, če bi izvedel. Ali misliš, da lahko skrivnost ostane skrivnost? Za to vesta zgolj dve dobri prijateljici. Ljubimec je bil diskreten, ljubeč in ni "goflač". Čeprav ga verjetno boli srce. Tudi mene. Hvala za odgovor Brane in še enkrat čestitke za dobro rubriko in dobre odgovore.
V iskanju slavne točke G ...
Zdravo. Imam eno vprašanje. S punco sva že nekaj časa par. Večkrat sva že bila pri "blow jobu" in "hand jobu", vendar nikakor ne morem punce privesti do orgazma ... Lahko prosim pomagaš, kako moram, kje točno je SPOT G in kako je najlažje, da jo popeljem do orgazma. Vedno, ko to počneva, je sproščena, tudi jaz sem, vendar me zanima, zakaj ne uspe, sicer pravi, da ji je fajn, pa da paše, ampak do orgazma je še nisem pripeljal. Spolnega odnosa še nisva imela, vendar saj ni to krivo, ali pač? Hvala ti v naprej. LP
Slovenka priznala: ima fanta, a jo spolno privlači prijateljica
Zdravo, Brane! Imam problem in ne vem, kako se naj soočim z njim. Stara sem 24 let in obiskujem srednjo ekonomsko šolo na Ptuju. Imam prijateljico, ki je spolno drugače usmerjena. Mislim, da vso to ljubezen kaže tudi do mene. Doma imam 3 leta staro hčerko in fanta, s katerim se več ne razumem tako dobro, kot sva se in ki trdi, da ni več zaljubljen vame. Sicer sama čutim ljubezen do enega in do drugega, vendar sem bolj nagnjena k začetku nove zveze z novo partnerko, vendar se v tem še nisem preizkusila. Sedaj, ko so sprejeli zakon o isto spolnih partnerjih, ne vidim problema, da v zakon vzamem svojo 3 letno hčerko. Brane, ali bi bilo kaj narobe, kaj misliš ti o tem? Prosim za odkrito in iskreno mnenje. Žalostna91
Znani Slovenec jo je izkoristil za seks nato pa ...
Pozdravljen Brane, na vas se obračam v upanju, da bom dobila kakšen dober nasvet, kaj narediti in sicer, moj "problem" je takšen: Pred slabima dvema mesecema sem se zapletla čisto nenačrtno s fantom, ki je tudi bolj medijsko izpostavljen in se imela noro lepo z njim, dokler je trajalo .. Ampak problemček nastane tu, da takrat, ko sva midva začela vse skupaj, je bil on samski samo dober mesec, s prejšnjo partnerko pa je bil v zvezi cca. eno leto ... in razšla sta se po njegovih besedah zaradi tega, ker nista imela nobenih skupnih ciljev in ga je vse skupaj preveč utrujalo. Prejšnji teden so se pa iznenada prekinili najini stiki, nakar mi je po dveh dneh povedal, da je znova z bivšo punco in da morava stike prekiniti, ker enostavno on tega ne počne tako ... Zdaj pa enostavno ne vem, kaj naj si mislim, se bo še kdaj vrnil ... mu je to, da je bil z menoj, sploh kaj pomenilo?? Zavrtel mi je glavo, kot mi ni še noben moški, in če se še toliko trudim, ga pogrešam in ne morem nehat misliti na njega ... kaj narediti?
Dolenjka priznala: 'Sem orgazmična punca!'
Živjo Brane! Najprej vse pohvale tvoji rubriki. S tvojimi nasveti si pomagal že veliko ženskam in moškim, tudi meni. Vedno z veseljem prebiram tvoje odgovore. Moje vprašanje se ne navezuje na zveze in odnose, ampak na seks. Stara sem 23 let, fanta imam že dobrih 5 let, rada se imava, najin odnos je super, tudi seks je ok, ampak ekstra noro super pa je samo občasno. Vem, da smo ženske sužnje svojega hormonskega cikla in posledično nam pač ne "paše" vedno. Ampak jaz doživljam prave ekstreme v vzponih in padcih potreb in seveda je od tega odvisno tudi koliko uživam v seksu samem. Včasih se mi zdi, da ga v sebi niti ne čutim najbolje in si mislim, ok, bo pa naslednjič boljše. Enkrat na mesec pa me dobesedno razganja in čutim vsak najmanjši premik, ko je v meni, občutek imam, da mi bo prišlo že, če se me samo dotakne. Tudi potem ko me pripelje do vrhunca z oralnim seksom, mi noro paše še vaginalni (kar mi drugače niti ne, obožujem oralni seks, vendar če me pripelje do vrhunca mi potem enostavno ne paše več). Torej na kratko, moje vprašanje je, kako naj si povečam libido, da bodo tisti momenti pogostejši kot enkrat na mesec ali dva meseca. Moje drugo vprašanje pa se nanaša na doseganje orgazma. Sem orgazmična punca, pride mi s samozadovoljevanjem, z oralnim seksom in vaginalnim. Vendar v zadnjem primeru le kadar sem zgoraj in me fant istočasno draži s prstom. Ne vem zakaj, ampak v drugih položajih enostavno ne pridem do vrhunca, čeprav včasih pridem zelo blizu, ampak ne uspe. Ali sem morda že preveč zahtevna in naj se pač sprijaznim, da vedno zaključiva v tem položaju? Fant ni moj prvi, tudi z dvema bivšima sem imela ta problem, ne glede na dolžino in širino njegovega korenjaka, ne gre drugače. Hvala že vnaprej za odgovor pa lep pozdravček. Dolenjka
To je razlog za alarm!
Živjo Brane, veliko prebiram tvoje rubrike in v nekaterih se celo najdem vendar še nisem zasledila nobenega primera kot je moj, le veliko podobnih. S fantom sva skupaj slabo leto in se že seliva na svoje. Sprva sem mislila da sem našla sorodno dušo, ki me dopolnjuje v vsemu in še vedno tako mislim (vsaj z moje strani). Ko sva se spoznala sva bila veliko skupaj, tudi seks je bil fantastičen. Vsak dan sva seksala tudi po dvakrat trikrat, hodila naokoli, od njega sem vedno dobila nasvet in pogovor, kot ga pri marsikomu nisem. Problem je nastal mesec ali dva nazaj. Vse se je ustavilo pri seksu in to traja že dva meseca, da seksava mogoče 2x do 3x na mesec, vidiva pa se skoraj vsak dan, s tem da sva veliko v družbi. Redko kdaj greva kam sama ali sva sama, saj vedno nekoga povabi, ko se kaj zmeniva. Seveda sem ga vprašala, kaj je narobe in če sem mu postala neprivlačna, ponudila pomoč. Odgovor na vse to je bil, ''problem je v meni, ker preveč razmišljam, kako bo s stanovanjem in službo''. Kot razumevajoča oseba sem ga seveda objela in rekla v redu, silila te ne bom v nič, bova šla tudi skozi to fazo in čakala na izboljšanje. Vendar stanovanje je najino sedaj in še vedno nič napredka. Po obnašanju človek sploh ne bi rekel, da je kaj narobe, saj je še vedno ljubezniv do mene in mi posveča prav toliko pozornosti kot na začetku. Le seksa ni, kar me je začelo motiti, saj seks veliko pomeni v vsaki zvezi (takrat, ko seksava je noro dobro in tudi on neizmerno uživa). Tudi ne vem kako mu stres povzroča neko blokado do mene, ko pa je to za nas ženske kot za moške sprostitev. Zato so se mi začeli v glavi delati različni vprašajčki, ki jih ne želim imeti v glavi, saj mu želim zaupati. Nočem razmišljati, da ima kakšno drugo, niti nočem brskati po njegovih stvareh! Prosim Brane za tvojo pomoč oziroma nek nasvet, kaj se da narediti v tem primeru. Si že imel podoben primer?
Ne more doživeti orgazma
Zdravo, Brane. Imam eno vprašanje, ki je za mojo zvezo zelo pomembno. Stara sem 23 let, partnerja imam 5 let, spolno aktivna sva že 4 leta. Bila so super leta, kar se tiče seksa. Prišlo mi je vedno in v večini primerov sva skupaj doživela orgazem, a sedaj se je to nehalo. Problem je v meni, saj mi začne prihajati, a se tik pred vrhuncem neha. Vendar je to le pri vaginalnem seksu, ker ko me zadovolji oralno, mi pride tako kot mora. To me zelo frustrira, saj si orgazma zelo želim nazaj, a ne vem, kaj naj storim. Prosim, pomagaj!
Sta le prijatelja, a si na skrivaj oba želita več
Živjo Brane! Iz že objavljenih odgovorov se dobro vidijo tvoje izkušnje o ljubezni in ženskah, zato sem se odločil, da se obrnem nate pri mojem problemu. Že dolgo časa mi je všeč punca iz srednje šole. Od nje sem malo starejši in ker mi je bila res všeč, takrat nisem storil ničesar, saj nisem hotel, da bi bila to še ena bežna srednješolska zveza. Postala sva dobra prijatelja, veliko sva si pisala, nato pa sem dobil punco zaradi česar sva se malo oddaljila. Ko pa se je ta zveza zaključila, se je najin odnos zopet izboljšal (spet sva si pisala, videla pa se nisva veliko, saj sem že zaključil s srednjo šolo). Zazdelo se mi je, da je sedaj primernejši čas oz. sva oba starejša in bolj zrela za neko resno zvezo. Kmalu po tem pa sem izvedel, da je njej všeč še nek drug fant. Zato sem jo kmalu povabil ven in ji povedal, da mi je všeč. Bila je zelo zmedena, povedala mi je, da je že na začetku pričakovala, da kaj bo, ampak me je zaradi moje zveze počasi poskusila pozabiti. Povedala je tudi, da ji je še nekdo všeč in je trenutno zelo zmedena. (izvedel sem tudi, da ta fant, ki ji je všeč, ni zainteresiran za zvezo). Po tem sva še vedno ostala v stiku prek smsjev, nedolgo nazaj pa sva se tudi malo več videla in se veliko pogovarjala. Trenutno sem malo zmeden, saj ne vem kaj točno misli. Ali se veliko pogovarja z mano zaradi nekega občutka "krivde" ali zato, ker sem jo s tem "priznanjem" zelo presenetil (tako je sama rekla), in rabi nekaj časa da premisli o vsem tem? Naj vzdržujem le prijateljski odnos ali ji pokažem, da še vedno želim nekaj več? Hvala za tvoj čas in odgovor.
Eva potožila: 'Predigra je dolgočasna kot sam satan!'
Pozdravljen Brane, ker si pravi naslov - tvojo rubriko redno prebiram in te zelo cenim - sem se ti odločila pisati. Skušala bom strniti svojo zgodbico. S partnerjem sva skupaj že več kot 8 let, oba štejeva nekaj čez 35. Skupaj delava v njegovi firmi. Čeprav sam priznava, da zelo ceni moje sposobnosti in opravljeno delo in si tudi stežka predstavlja, da bi me nadomestila druga toliko zaupanja vredna oseba, mi večkrat govori, naj si najdem službo drugje, saj naj bi bila služba izvor vseh najinih težav. Ker se res neizmerno trudim tako v službi kot doma (doma ima vse oprano in zlikano, vsak dan topel obrok, stanovanjce je kot iz škatlice, za kar vse poskrbim izključno jaz), me te njegove besede izredno prizadenejo. Sedaj sem po eni sicer lažji operaciji, vendar mi tip sploh ne izkaze nobene pozornosti. Ker je moral zaradi moje bolniške narediti nekaj namesto mene, me ignorira že cele tri dni. Vmes izvem, da je šel na kosilo z eno svojo prijateljico, ki pride jutri k nama na obisk. To omenjam, ker se z moškimi druži le redko, ima pa nešteto prijateljic, čeprav ve, da meni to ne ustreza. Še posebej, ker je ena od njih njegova bivša. Seksava predvsem, ko imam ovulacijo, na to je predvsem pozoren on, ker se želi reproducirati. Sama niti nisem prepričana, če ob vsem tem želim njegovega otroka - saj ne vem, ali bo mogoče še huje. Kot dva robota. O predigri nima pojma, če se je že loti, je pa doooolgočasno 'k sam satan', saj dela vse pod neko "mojo kvazi prisilo". Navadno ga poseksam jaz, da imam mir do naslednjič. Pogovarjava se tudi komaj kaj. Včasih sem čisto na tleh. Trenutno toliko, da imam precejšnje zdravstvene težave. Pred njim sem bila dosti bolj odprta in sem se komu zaupala in mi je bilo lažje, sedaj pa vse držim v sebi in razpadam po koščkih. Vendar vztrajam, ker so obdobja, ko je včasih pa vendar lepo. On pravi, da se ne bo nikoli spremenil. Jaz pa po drugi strani hrepenim po ljubezni, strasti, dotikih, poljubih (to zadnje mu je popolnoma odveč, jaz pa sem nasprotno čisto oralni tip človeka) in bom, če bo se naprej tako, morala to iskati drugje. Vse večkrat se spomnim, kako je bilo kdaj s kom prej, ko me je znal kresnit, da sem videla zvezde. Kaj bi bilo po tvojem storiti? Lepa Eva
Zaradi tega že pol leta nista seksala ...
Živjo! Ne bi rada pisala, kako si super (ker si pač najboljši). Vedno sem tvoje odgovore prebirala v upanju, da meni ne bi bilo potrebno pisati, vendar se je to le zgodilo. S fantom sem skupaj že 6 let. Imava se zelo zelo rada in razmišljala sva že o skupni vselitvi. Vendar vse se je spremenilo, ko je pred kratkim umrl njegov zelo dober prijatelj. Od takrat naprej se je popolnoma spremenil. Zaprl se je vase, noče se več pogovarjati, že pol leta nisva seksala, čeprav sva bila prej neločljiva. Večkrat ga ujamem v solzah, in ko ga vprašam po razlogu, mi noče odgovoriti. Enkrat sem mu predlagala psihologa, da bi se malo pogovoril, pa mi je odvrnil, da nor pa že ni. Mislim, da bi mu koristilo, vendar ne vem, kako naj ga prepričam. Grozno mi je, ker sem že pomislila, da bi ga zapustila, saj mi tak ni všeč. Ljubim ga in vse bi naredila zanj, da bi le bil srečen! Kako naj mu pomagam? Hvala za odgovor! Punca žalosti
Slovenec, ki bo odslej poznan po svoji erekciji!
Zdravo Brane! Najprej, da ti povem, da redno berem tvoje zgodbe in morem reči, da imaš odlične odgovore na vse! Že vnaprej se ti zahvaljujem za odgovor. S punco sma se spoznala nekaj mesecev nazaj tam kjer dela. Sprva priznam, da mi je šla na živce kot že dalj časa nobena ne. Ampak potem mi je postajala iz dneva v dan bolj všeč in ni minilo dolgo časa, ko sva se začela družit malo več kot zelo dobra prijatelja. Čez nekaj mesecev sem imel dovolj in sem ji povedal, da imam do nje čustva in začela sva zvezo, ki sedaj traja kakšna dva meseca. Vidiva se vsak dan in tudi seksava po večini vsak dan (2-3-krat na dan). Meni je to sicer dovolj, ampak moj 'korenjak' mi stoji non stop, kadar je ona z mano (tudi po seksu je čez 5 minut spet isto). To je problem, ker sem si našel službo pri istem delodajalcu kot ona in sva v bistvu sodelavca. Zaradi tega mi v službi ves čas stoji in komej se zadržujem. V takšnem stanju je zelo težko delati. Občasno tudi seksava med službo. Prosim za odgovor, kaj storiti proti stalni erekciji. Lp, Anonimnež
Obupana Sara: nikakor jima ne uspe!
Brane živjo! Ker iskreno povedano nimam več idej za reševanje svojega problema, sem se spomnila nate, morda dobim kak kvalieten "hint" iz tvoje strani. Si ne le moški, ampak več kot očitno obvladaš predmetno tematiko. Moj problem: svojega fanta ne morem pripraviti do orgazma z oralnim seksom. Večkrat gledam kakšne vroče filmčke in zelo me vzburjajo prizori, ko tipu "pride" ob oralnem seksu. Domnevam, da je 'filing' čisto drugačen kot pri običajnem seksu. Meni to nekako ne uspe oziroma bolje rečeno "nama" ne uspe. Karkoli počnem z rokami, usti, jezikom, nikakor ne morem mojega vzburiti do te meje, da bi mu ob tem prišlo. Imaš morda zame kakšen recept? Najlepša hvala!
Bralka nam je pisala: ves čas gleda porniče brez nje
Pozdravljen Brane! Prosim te, da mi pomagaš, saj sem že čisto obupana. S fantom sva pol leta v razmerju in on zelo rad gleda porniče (jaz tudi). V slabo voljo me spravi to, da ko pridem k njemu in grem gledat, kaj je gledal, vidim, da gleda porniče s takšnimi puncami, ki niti malo ne spominjajo name. Jaz sem bolj polne postave, on pa gleda samo takšne s perfektnimi postavami. Večkrat se spreva zaradi tega, ker mu jaz rečem, da če gleda take porniče, potem ga očitno vzburjajo takšne punce, ali kako se lahko potem samozadovoljuje ob njih? On pa vedno trdi, da je to kar tako kliknil in da je njemu moja postava super (on pa gleda same suhe). Problem je tudi ta, da je gledal članke kot so: kako osvojiti katero koli punco in rekel, da je to gledal, ker hoče vsak dan znova osvojiti mene. Ampak mislim, da bi potem gledal kako vsak dan znova osvojiti svojo punco in ne kako osvojiti katero koli! Seks je drugače super, ampak mi zbije voljo do njega s tem, da jaz hočem, da me gleda med seksom, on pa gleda v zrak ali pa ima zaprte oči (zato imam vedno v mislih to, da si misli kako z neko drugo seksa). Prosim odgovori mi, saj bolj veš kakšni ste moški. Hvala!
Kako izplavati iz 'prijateljske cone'?
Živijo, Brane. Čeprav sem moški, rad kdaj zahajam na tvoj blog, škoda pa je, da moški ne postavljajo vprašanj, ker bi se mogoče tudi jaz našel v njih. Super je, da obstaja nekdo, kot si ti, katerega lahko vprašaš za določene težave in upam, da lahko kako pomagaš še meni. Moj problem je, da sem noro zaljubljen v najboljšo prijateljico. Ta težava se vleče že 4 leta in ne vem, kaj narediti. Včasih se mi zgodi, da bi mogoče tvegal in naredil tisti korak naprej, ker mi je ta punca res všeč, in kljub temu, da sem star šele 21 let, bi z njo mogel živeti do konca življenja (seveda po končanem študiju in finančni samostojnosti). Strah pa me je njenega odklona, ki bi se znal zgoditi (malo pesimistično razmišljam), saj je ona zelo privlačna s strani drugih fantov, priljubljena je na Facebooku in videti je z "letala", da bi jo mnogi fantje želeli imeti. Edino, kar bi mi bilo lahko v prid je, da ni imela še resne in daljše zveze, čeprav si dopisuje z nekaterimi fanti. Ali bi znal svetovati, kako naj bi jo pripravil do tega, da bi do mene čutila kaj več kot samo prijateljstvo (mogoče kakšna majhna pozornost za prihajajoče valentinovo oz. njen maturantski ples ...)? Hvala za odgovor in lep pozdrav iz Maribora. Miha
Hoteli so ji vzeti hčerko, a se je borila
Brane, živijo! Pisem ti prvič. S partnerjem živiva skupaj že skoraj 22 let, seveda pri njegovih, le da imava svoje gosodinjstvo. Imava dve hčerki, ena bo dopolnila 20, druga pa 15 let. Težave so se začele prebližno po rojstvu druge hčerke. Partner namreč vsak dan pije, a ni nasilen. Kadar sem odsotna, mi skuha in pospravi ter pravi, da me ima zelo rad, a tega ne pokaže. Ne zna. Trudim se za oba, a zaman, ker nimam več moči. Vem, da sta v zakonu vedno kriva oba, eden malo bolj kot drugi, in da pridejo težave. V tej hiši me že od prvega dne niso marali. Hoteli so mi vzeti hčer, ker sem pač nižjega razreda, a sem se borila in bila potrpežljiva. Kakor koli sem se obrnila, ni bilo prav. Moj pa tudi vse naredi tako, kot oni rečejo, in se ne zna postavit na svoje noge in upreti. Prvo so oni, nato mi. Da ne govorim o spolnosti. Vedno poskrbi zase. 2–5 minut in mu pride in je to to. Sedaj že nisva seksala 2,5 meseca, saj sem se odločila, da ne morem tako nadeljevati. Pogovarjava se o tem, a zaman, saj me noče poslušati. Nimam več moči, začela sem se izmikati, kadar sva oba doma, sem za njega nevidna. Samo, da ima on TV in je najbolj srečen. Jaz sem pa bolj energična in družabna in ne maram samote kot moj. S prijatelji se noče družiti, sprehajam se sama ali z mlajšo hčerko, saj je moj najbolj srečen na sedežni, jaz pa tega ne maram. Odganja me od sebe, me žali pred drugimi, ko me ni, potem pa piše, kako me ima rad in da ne more brez mene. Trenutno sem zaposlena samo jaz, z minimalno plačo, saj je moj pred enim letom izgubil službo. Boli me tudi to, da stoji na mestu in čaka, da bo samo od sebe kaj prišlo. Noče pisati prošenj, s časom noče iti naprej. Skratka, sem zelo izmučena. Brane, veliko tega je še, a vsega žal ne morem napisati. Vsi mi pač govorijo, da sem dobra, da imam veliko potrpljenja in živcev. Brane upam, da mi boš čim prej odgovoril na to resnično zgodbo. Hvala!
Slovenka razkrila: 'Imam skrivnega ljubezenskega otroka!'
Prebujena vest. Kaj zdaj? Moja dilema verjetno niti ne bi smela biti omenjena, vendar, ker je situacija pri meni zelo resna, je tudi vprašanje, ki sledi zelo resno. Pred nekaj leti sem imela kratko avanturo s poročenim moškim, ki ima tudi dva otroka. Avantura pa žal ni ostala brez posledic, s tem moškim sem zanosila, vendar sem svojemu partnerju to prikrila in misli, da je otrok njegov. Moški, s katerim sem zanosila, je takrat želel, da naredim splav, vendar jaz tega nisem želela, sedaj drug do drugega nimava nobenih obvez niti stikov, vendar pa se je v meni prebudila vest in ne vem, kaj naj storim. Želela bi povedati to svojemu partnerju, vendar se bojim, da bom uničila dve družini in vsem vpletenim zakomplicirala življenje. Ne vem, ali naj raje še naprej molčim, čeprav bo to celo življenje zelo težko in vsak pogled na otroka me bo spomnil na moj greh. Brane, kaj bi mi ti predlagal, da storim? Naj se zaupam partnerju in sprejmem vse posledice (da bova šla narezen sploh ni vprašanje), poleg tega ne vem, kako bom razložila to otroku. Ali naj potlačim klic vesti in molčim, dokler bo to mogoče oz. do smrti? Hvala za odgovor.
Izpoved Slovenke: ima moža in nor seks z drugim
Brane, pomagaj! S partnerjem sva skupaj 17 let in imava hči, staro 16 let. Med nama kakšne posebne kemije ni bilo, ljubezen je bila bolj ali manj vsiljena. Vse sva jemala preveč samoumevno, brez komunikacije, brez kakšnega truda okoli odnosa. Vedno več krega okrog tega in onega. Tudi seks je postal rutina in vse manj na urniku. Imam ga rada, a z njim se nisem nikoli počutila zaželeno, ljubljeno, pomembno, seksi. Oddaljila sva se in prevarala sem ga prvič. Nekako mi je to oprostil, ker si takrat nisva želela razdreti družine. Mislila sem, da bova odnos gradila drugače, z več pogovarjanja, druženja, skratka, da se bo vse spremenilo. A se ni. Prevarala sem ga drugič. S tem moškim sem spet začutila, kako je, ko te ima nekdo resnično rad. Začutila vse tisto, kar sem pogrešala vsa leta doma. Zbližala sva se in zaljubila sva se. Seks je nor, želiva si drug drugega vsako sekundo, pogrešava se, ljubiva se, čutiva se. O naju se veliko pogovarjava. Imava skupne hobije. Oba rada hodiva v hribe. Skupaj sva, ko sva le lahko, saj imam družino, partnerja in otroka, on pa je ločen in ima punčko, staro 5 let. Z njim sem resnično tisto, kar sem, ljubi me in si želi, da bi bila njegova. Zdaj je tega že 6 mesecev, odkar sva se spoznala. Želja po tem, da bi bila skupaj, je vedno večja, a tukaj nastane moj problem. Jaz sem tista, ki mora narediti korak. Doma sem se ohladila, se izmikam partnerju in ne čutim do njega nič, ker stalno mislim na njega, a kljub temu ga ne želim zapustiti oziroma nimam toliko moči, da bi mu povedala. Nisem odločna, ne pri enemu ne pri drugemu. Živim življenje na dveh stolih in vem, da tako ne bo šlo več. Čustveno sem doma čisto otopela in ne vem, kaj bi rada. Želim si njega, ljubim ga. Partnerja pa imam rada, ker imam z njim družino in že toliko let skupnega življenja pa tudi trpljenja. Lažem mu, da je vse ok, čeprav sumi, da se nekaj dogaja, drugi pa tudi čaka na mojo odločitev. Ne predstavljam si novega začetka. Prosim, pomagaj mi z nasvetom. Ali naj pustim ljubimca in se doma potrudim rešiti zakon, čeprav sem že drugič prevarala in izgubila zaupanje, ali naj začnem na novo? Ima vse skupaj sploh še smisel? Res sem preklana na pol, zmedena sem in vedno težje mi je. Nobenega od njiju ne želim prizadeti in nobenega ne bi rada izgubila, a vem, da se bom morala odločiti. Hvala in lep pozdrav!
Velik, večji - največji do zdaj!
Zdravo Brane. Najprej povem, da si super! Redno prebiram tele novičke (odgovore). Imam vprašanje, ki je že mnogokrat bilo in bo zastavljeno. Tako imenovan "problemček" v zvezi z velikostjo penisa, bolj kot ne, je to samo samozavest moškega, v nekaterih primerih pa pravi problem. Moja starost je 22 let. Nisem v zvezi. Z eno punco se dobivava in skočiva pod rjuhe nekje 1-krat na 14 dni. Tako sva se odločila, nisva vezana en na drugega in nama tako paše. No, lahko se bo kdaj razvilo kaj več, ker je res punca na mestu! In potiho tudi upam na to, verjetno tudi ona, pa ne upa noben od naju to naglas tudi povedat. Kakor koli, da preidem k bistvu. Njej je moj 'tamali' všeč, pravi, da je velik, da jo zadovoljim in da ji je najboljše. Vendar imam vseeno neko blokado v sebi, ki mi preprečuje, da bi se tega zavedal. Velikost, ki sem jo naskrivaj izmeril med samozadovoljevanjem je bila enkrat 15,5, drugič 16,5 cm. Verjetno odvisno od dneva oziroma hormona testosterona. Ne vem, verjetno. Enkrat sva padla na ta pogovor po seksu, ko sva oba omehčana in saj veš, kako to gre (crklanje). Rekla je, da je velik, ampak mi je dala z izjavo "sicer pa meni velikost ni važna, važen si ti", dodatno blokado v možganih. Prosim Brane, potrdi njeno trditev ali jo ovrži. Prosim za odgovor. Lahko tudi kaj napišeš (odgovoriš) v zvezi z najim razmerjem. Hvala ti, Brane. In bodi iskren, želim samo potrditev strokovnjaka!
Slovenec razkril: ženo 'zasačil' s sosedom!
Najprej te lepo pozdravljam. Ne bom dolgovezil. Včasih preberem tvoje odgovore in moram reči, da me resnično zanima tvoje mnenje v mojem primeru. S partnerko sva skupaj že 20 let. Še danes jo ljubim kot prvi dan, ko sva se spoznala. V cvetu mladosti sva začela dokaj slabo. Po nekaj mesecih veze, sva zaključila, ker si je našla drugega. Zelo na hitro. Na izletu. Ker mi zvestoba veliko pomeni (kot verjetno vsakemu), sem kljub bolečini in vsemu, kar sodi zraven, čez njo naredil križ. Za vedno. A, saj veš tisto o zarečenem kruhu ... Prijatelji, s katerimi smo se tisti čas družili, so vložili veliko truda, da bi naju združili, saj naj bi bilo njej res žal. Pa sem se ponovno zakuril in ji verjel, in ni mi žal, in od takrat sva skupaj 20 let. Ustvarila sva dom, imava prekrasne otroke, službe, prijatelje. Res idealno. Seveda, prevare nisem nikoli čisto pozabil. Seveda sem se pa že davno z njo pomiril. Zadnja leta se v prostem času, kar ga sploh je, družimo s parom iz soseske. Podobna frekvenca, isto stari otroci ... Ko smo skupaj, sem se do zdaj res počutil sproščeno. Pred časom pa sem slučajno pri čiščenju zabasanega računalnika našel zgodovino pisnih pogovorov med partnerko in tem "prijateljem". Slišala sta se skoraj vsak dan, največkrat v službi, včasih tudi popoldne, seveda, ko me ni bilo doma in zraven. V večini je res šlo za povsem klišejske vsebine. Kaj delaš, horoskop, morje, delo, izleti, občasno in proti koncu pa je bilo z obeh strani vedno več zelo nedvoumnih provokacij. Skratka, vse je šlo že čez meje zdravega odnosa. Doma sem partnerki, milo rečeno, povedal , da imam tega dovolj in da naj premisli, kako naju vidi naprej. Povedala je, da je šlo za popolnoma prijateljske debate in se ji v bistvu ni zdelo nič sporno. Šele ko sem malce primerjal, če bi se jaz pogovarjal s kako prijateljico v podobnem stilu je priznala, da ne bi bilo v redu. Ampak v bistvu mislim, da se ji še danes nič ne zdi sporno in da je to rekla zaradi miru pri hiši. Malo je bilo joka, opravičevanja, sedaj pa se o tem ne govori več. Ampak meni je konflikt še daleč od rešenega. "Prijatelju" nisem razlagal in težil. Enostavno se je odnos z njim ohladil. Če ga bo seveda zanimalo zakaj, mu bom povedal. Nekajkrat smo se še dobili, vendar ni več isto. Tipa prav težko gledam. Težava pa je, da je tudi moje zaupanje močno načeto. Vse je v redu in brez posebnosti, ko pa karkoli nanese na tega tipa in mojo partnerko, pa v meni zavre. Partnerki seveda ni vseeno za prijateljstvo in bi si še vedno želela skupnih stikov, a ob tem upošteva tudi mene, ker največkrat ob želji po obisku rečem, da jaz ne grem in potem ne greva. Prijateljici potem tvezi 1001 izgovor. Jaz sem pa tik pred tem, da me 'raz****' in vso zadevo obelodanim, pa naj bo, kar bo. Jaz sem načeloma prijateljstvo prekinil. To za mene seveda ni prijatelj. Partnerki je seveda malo nerodno, da bi prijateljstvo kar prekinila, in jo je strah, da bi zadeva prišla na beli dan in ... Meni gre pa na živce že, ko se pozdravita. Najraje bi vse skupaj odj****, pa naj se pogovarjajo in družijo. Seveda jo imam še vedno rad, ampak rad bi pa tudi mir v duši. Kaj misliš? Hvala, ker si si vzel čas.