Ključna beseda / problema

17-letna bralka: Vse življenje že pogrešam ljubezen staršev
Kar pogosto se znajdem v zaprti sobi, brez izhoda v svojih mislih, nastopita večurno jokanje in nemočnost. S tako težavo se vsakdanje srečujem, pa imam komaj 17 let. Sicer imam oba starša, zdaj ločena, a vendar že vse življenje pogrešam ljubezen z njune strani, predvsem očetove. Zato sem to ljubezen in pozornost poskušala poiskati pri fantih. A nimam sreče, vsi fantje, ki sem jih spoznala, so me želeli le izkoristiti, nihče pa mi ne bi stal ob strani in me podpiral ter nudil topline. Bolečina je postala le še globlja. Zdaj preprosto ne vem več, kaj narediti. Želja po moški vlogi v življenju je velika, in to me spravi iz tira in mi niža samozavest, saj menim, da nisem dovolj dobra zaradi vseh zavrnitev.

HOROSKOP: 3 znamenja, ki vedno zamujajo
Ljudje smo si različni, tudi po tem, da medtem so nekateri vedno točni, pa obstajajo tudi takšni, ki vedno zamujajo. Vedno. Preverite, katera astrološka znamenja so poznana po tem, da čas ni njihov najboljši prijatelj!

Eva Boto: Občutek imam, da me nekaj duši ...
Čeprav so nastopajoči v šovu Znan obraz ima svoj glas minulo nedeljo pokazali, da se ne ustrašijo nobenega izziva, pa imajo očitno znani obrazi tudi svoje strahove! Pokukali smo namreč na vaje za prihodnji nastop Eve Boto in presenečeno ugotovili, da se ne boji prihajajoče imitacije, pesmi ali stila petja, temveč … garderobe!

Obupana bralka: Ne dovoli, da imam prijatelje, govori, da nisem dobra žena, mati ...
Z možem sva skupaj že 5 let, psihično in fizično me maltretira. Ne dovoli, da imam prijatelje, govori, da sem vedno v službi, da nisem dobra žena, slaba kuharica, mati, naj ne mislim, da sem lepa, v glavnem, vsega sem kriva ... Zdaj pa me še nadzoruje, s kom si pišem, kam hodim in obtožil me je, da sem v razmerju z drugim človekom ... Veliko možnosti – novih in novih – sem mu dala, stvari pa se samo poslabšujejo, nikoli ni bolje, vse ga moti. Kaj naj naredim – imam še 2 otroka in psihično sem na dnu.

Jaz sem vse-po-jedec; pojem vse, kar vidim. No, skoraj. Ljudi še ne jem. Čeprav bi kdaj z veseljem koga živega požrla …
Lačna sem! To je stavek, ki ga ponavljam vsakih nekaj ur. Pa če sem na tej ali oni strani Atlantika. In če sem lačna, sem lahko nevarna. Koliko in kako pogosto sem lačna, je odvisno od obilnosti zadnjega obroka; če se preveč najem, potem mi ni treba jesti dva dni. V mojem primeru 'ni treba jesti' ne pomeni 'ne morem jesti'.

Lucija Ćirović: To je najina soba?! Stene malce razpadajo, ni oken. To je Grand hotel?!
Kaj pa, če bi se danes pogovarjali o vremenu? To ne pomeni, da se mi zdite nezanimivi sogovorniki (čeprav bralci gostobesedni res niste …), niti mi ni dolgčas ali ne vem, kaj bi drugega rekla. Le o vremenu bi poklepetala. Ker vreme je pomembno! Še posebej na potovanju.

Lucija Ćirović: Let je bil namreč nočni, z veliko »slemanja« ...
Dež. Vse je zeleno. Prava trava! Cincinnati. Ura je šest zjutraj. Kljub temu, da se mi soba v hotelu sprosti šele popoldne, se vseeno odločim poizkusiti srečo. Mogoče pa me spustijo prej noter, da se malce naspim. Let je bil namreč nočni, z veliko »slemanja« - nihanja z glavo v prazno, v stilu dolgolascev na metal koncertu. Spanja pa temu primerno bolj malo. Potovati iz Las Vegasa v Cincinnati pomeni leteti nekaj ur v drug časovni pas. Pomeni tudi zamenjati podnebje. Ampak koga briga vreme, če sem končno na ventrolikvistični konferenci! Po triletnem prizadevanju.

Bralka iskreno: Z njim bom skočila v posteljo že zato, ker mi manjka seksa
Živijo, Brane. Ne bom dolgovezila. 23 let imam in sem že štiri leta v zvezi z nekaj let starejšim fantom, ki je vse bolj dolgočasen. To sem ugotovila kmalu po tem, ko sva lani ob tem času začela živeti skupaj. Nikamor se mu ne gre, doma ne naredi ničesar, ob večerih je naliman na kavč in ure in ure bulji v televizijo, od športa do kriminalk. Odkar živiva skupaj, seksava manj, kot sva prej. Priznam, da sem privolila v to, da zaživiva skupaj, ker sem želela, da bi imela seks vedno na dosegu roke (upam, da veš, kaj mislim), ne pa samo dvakat, trikrat na teden ob večerih. Zanj se mi zdi, da ga je skupno življenje bolj zanimalo zaradi udobja in ker zasluži precej manj kot jaz. Zaradi vsega skupaj me vedno bolj mika veliko starejši nesrečno poročen sodelavec, ki se že več mesecev smuka okrog mene. Če bo to domače stanje trajalo še nekaj časa, bom po mojem skočila z njim v posteljo že zato, ker mi manjka seksa. Če sem zelo iskrena, tudi takrat, ko seksava s fantom, to ni več to. Nič več se ne trudi, predigra je vse krajša, ukinil je oralni seks … Svetuj mi, prosim. In imej se lepše kot jaz. MM

Polnila so trenutno največji trend v estetski medicini
Tako kot se spreminjajo modni in lepotni trendi, se spreminjajo tudi trendi v estetski medicini. Poleg uporabe botoksa, ki je po besedah estetstega kirurga Andreja Testena, še vedno sveti gral glajenja gubic, so v zadnjem času postala zelo priljubljena tudi polnila. Z njimi lahko namreč preoblikujemo nos, povečamo brado, poudarimo ličnice … Vse to brez operacije in brez dolgotrajne rehabilitacije.

'V 3 letih sva imela spolne odnose mogoče petkrat'
Pozdravljeni. Imam partnerja ki v skupnosti živiva že 25 let. Imava sina v srednji šoli. Smo običajna družina, ki se razumemo dobro. Do treh let nazaj v spolnosti ni bilo težav. Po pravici povedano bi lahko rekla da sva imela v treh letih spolni odnos mogoče petkrat. Stara sva 45, Še zmeraj dobro zgledam in mi ni jasno kaj se z njim dogaja. Res je pod velikim stresom(služba) vendar to razlog ne more biti. Moram pa povedati da se pa rad stiska, me vsak dan poljublja, mi pove da me ima rad... in tukaj se konča. Mi mogoče vi znate razložiti kaj se dogaja v moški glavi, ker on ne zna. Mislim pa da teh stvari ne počne drugje. Hvala.

Izpoved bralke: Oprostite, moški sveta, ampak ženska, psihično utrujena, ne more seksati.
Pozdravljen, Brane. Ne vem več, na koga naj se obrnem. Nekih prijateljic namreč nimam oziroma me je mož dobro prepričal v to, da morajo najine osebne stvari ostati zasebne in da so ljudje itak večinoma veseli, če imaš težavo. Socialnega življenja bolj kot ne nimam (prej sem imela veliko znancev in prijateljev obeh spolov, pa sem prekinila vse stike, ker baje, po moževih besedah, "moški in ženska ne moreta biti samo prijatelja", čeprav jih on ima kolikor hočeš). Staršem se ne morem zaupati, ker sem ju slepo prepričevala, da je mož dober človek in pravi zame. Večina ljudi, ki ga je spoznala, mi je pravila, da je nevrotičen in me bo zaprl v hišo. Meni je bilo zaradi ljubezni vse to vseeno in res sem se spremenila, da bi bila bolj po njegovem kalupu. Če bi ostala družabna in ohranjala stike z vsemi, iz najine zveze ne bi bilo nič. In vendar se mi zdi, da se bliža koncu. Naj dodam tole: nekaj dni, preden sva se sploh spoznala, sem naredila neumnost in imela "avanturo za eno noč". Očitno nisva pazila, saj sem zanosila. Takrat sem mislila, da je otrok možev, in bila skrhana, ko sem prekinila nosečnost. Kasneje je on računal dneve in jaz z njim in sva ugotovila, da ni mogel biti njegov. Takrat me je obtožil, da sem mu poskušala "podturiti tujega otroka". Takrat bi že morala videti svarilne znake, pa nisem. Čeprav mu nisem lagala, sem se nekako počutila krivo, ker je tudi on bil žalosten zaradi splava. Pa sem požrla obtožbe in žaljivke in življenje je šlo naprej. Po treh mesecih sva se že vselila skupaj, odselila sem se iz mesta, kjer sem živela, v mesto, kjer je on imel službo. Tam nisem poznala nikogar in v 3 letih tudi na kavo nisem šla sama iz stanovanja. Ker nisem imela službe, sem bila doma. Non stop je bil sumničav, češ da ga gotovo varam. Ne, nikoli nisem niti pomislila na kaj takega in tudi sedaj ne pomislim. Kvečjemu na to, da če zveza razpade, se me več nikoli noben ne bo dotaknil. Bile so neke situacije (moja sreča, blagor meni), v katerih sem dobila SMS tipa "vidiva se na Skypu", pa klici, kot so "iščem teto, aja zmotil sem se, ampak ti imaš pa lep glas, bi se lahko s tabo pogovarjal" ... Pa ko omrežje ne dela, kot je treba, in me ne more dobiti, sem seveda tudi kriva, saj sem "ugasnila telefon" in bog ve, kaj počnem. Vsaka takšna stvar je njegovo sumničavost samo še povečala in obtožbe in žaljivke so se iz meseca v mesec in leto večale in bile vse hujše. Ne, v nobenem primeru nisem vedela, kdo piše oziroma kliče, bil je samo splet okoliščin (ljudje se pač zmotijo). Telefona NIKOLI nisem pred njim skrivala, pozna vsa moja gesla (jih je tudi zahteval) in vedno lahko vse pregleda; ne bojim se ničesar. Po drugi strani sem takoj po selitvi jaz našla avanture.net in njegov profil in dopisovanje s starejšimi ženskami, kjer jim je zatrjeval, da čeprav "je mlajši, bi jih znal dobro obdelati" itd. Tudi to sem oprostila in pozabila. Še večkrat sem našla kak pogovor (telefon pogledam enkrat na nekaj mesecev, nisem nevrotično ljubosumna, samo zavedam se, kakšen človek je) z žensko, ki je ne poznam. Očitno flirtanje in npr. pošiljanje slik zgoraj brez s pripisom: "Bilo bi lepo, če bi bil kdo zraven mene", medtem ko sem jaz sedela 4 metre stran od njega (noseča). Brez sramu mi tudi pove, kako je moja mama "dobra" (ženska je za svoja leta res dobro videti) in 100-odstotno sem prepričana, da bi tudi z njo spal, če bi le ona hotela (googlal je "podrl bi taščo, pa ne vem, kako naj to izpeljem"). Rad tudi pove, kako lahko osvoji katero koli žensko hoče. Verjame, da lahko prodre v psiho vsakega posameznika in ga obrne po svoje ali pa dobi na laži. Obesi se na vsakega bivšega, za katerega ve. Non stop mi govori: "Žal mi je, da si končala z mano, verjetno bi ti bilo z XYZ bolje kot z mano". Pa sva marsikaj dosegla skupaj in sam pravi, da se je zaradi mene spremenil na bolje. Jaz tega žal več ne vidim. Čim mora iti v nočno izmeno, je cel dan nataknjen in se prej kot slej spreva. Brane, to niso prepirčki. To je dretje, žaljivke (99 % z njegove strani, jaz skoraj nikoli ne morem izustiti kaj grdega, razen če res ne morem več), naznanjanje konca zveze, odganjanje ... Nikoli nisem kaj takega doživela, le v filmih sem to videla. Pa zdaj živim tak film. Sam je večkrat spal s poročenimi ženskami, ki so može varale z njim (to mi je šele kasneje povedal). Na podlagi tega in prejšnjega zakona, kjer ga je bivša prevarala, on menda "ve, kakšne so ženske" in da "nobena ne bo priznala, tudi če je varala". Torej je v bistvu že odločen in prepričan o tem, da sem to naredila. Ne vem, kaj točno bi rad, da naredim, da dokažem, da tega nisem počela. Celo povpraševanje za poligraf sem poslala, pa mi je 700 € preveč, čeprav razmišljam o varčevanju tudi za to. Skoraj 6 mesecev nazaj se nama je rodila hčerkica, tudi z njo se ne ukvarja veliko. Večino stvari opravim sama, veliko mi je pomagal le v mesecu dni po porodu. Ne rečem, zna pomiti posodo, skuhati, posesati (je res kulturen in čist človek, še posebej pred drugimi ljudmi) in ima obdobja, ko bi to non stop počel. Nisem se vanj zaljubila zastonj, ima tudi tono dobrih lastnosti. Ampak previl je otroka mogoče 10-krat vse skupaj. Zna se 2 minutah poigrati z njo in jo nasmejati, potem odide oz. ko vstopim v sobo je že "Mama je prišla" in je mala v mojih rokah. Pravi, da ne ve, kako in kaj bi z njo počel, volje naučiti se pa očitno tudi nima. Naj dodam, da ima 8-letno hčerko iz prejšnjega zakona. Ko pride k nama na obisk, se tudi z njo več ukvarjam jaz. Začel je kaditi in večino časa preživi v kuhinji, kadi in igra online šah ali brska po Facebooku. Skoraj non stop bulji v telefon. Ena izmed situacij: gre na izlet s sodelavci, 2 dni ga ni doma. Torej, jaz njemu moram (in tudi mu, ne iščem razlogov, da ne bi) 100% verjeti, čeprav ga ne vidim. On pride domov, jaz se ga razveselim in po nekaj minutah mi začne najedati, češ da sem sigurno kakšnega pripeljala domov, ko ga ni bilo. Enkrat lepo rečem "Ne, ne rabim nikogar, imam tebe in zadovoljna sem s svojim življenjem", drugič rečem "Nehaj", tretjič pa ne morem več. In POTEM hoče seks. Oprostite moški sveta, ampak ženska, psihično utrujena, ne more seksati. Ne takrat, ko jo srce boli, ko ve, da je zvesta in ljubi bolj kot kdaj v življenju, pa se non stop mora soočati s takimi obtožbami. Ta njegova paranoja, da ga varam, uničuje zvezo. Nekaj časa sem trpela, se pogovarjala, zatrjevala, poskušala pokazati, da temu ni tako (mislim, da ni veliko žensk, ki bi moža vsak dan masirale, da bi ga vedno čakal topel obrok po službi, stanovanje vedno bilo čisto, pa nikoli nikamor hodila ali bilo kaj počela brez njegove vednosti) ... Zdaj enostavno čutim, da nimam več energije za to. Ne gre samo za mene, tudi moji starši mu gredo v nos. Ne rečem, da so perfektni, ampak nekaterih žaljivk mu še vseeno ne bi bilo treba uporabljati ... Lansko poletje sva se preselila iz mesta na podeželje in vem, da ga tudi to muči. Oboževal je mesto. Vse to razumem, vendar to ni izgovor, da padeš v 'kao' neko depresijo (ker enostavno vem, da igra mučenika in v tem uživa) in se zapreš vase. Poskušala sem s pogovori, podporo, ga razpoložiti, pa nič ni delovalo. Tudi to dejstvo, da imava sedaj dojenčico in ona zahteva 90 % moje pozornosti, ga muči. Da pač stvari trenutno niso, kot so bile prej (res sem vso svojo pozornost in energijo vlagala vanj in sedaj, ko pomislim, se mi zdi, da sem ga na nek način razvadila). Zdaj službo imam (sicer zelo fleksibilno in nimam čisto določenega delovnega urnika) in poskušam vstajati zgodaj, da bi imela dovolj časa in zanj in za otroka, ampak je zelo težko (delam 9 ur na dan, od njenega 3. tedna starosti). Ne uspevam vedno, pa se ne potrudi preveč, da bi se postavil na moje mesto. Namesto tega raje čaka, kdaj se bom spomnila nanj in kuha zamero; vsake toliko časa eksplodira zaradi bedarije, ki ni vredna prepira in takrat na brutalno žaljiv način pove, kaj ga moti. Jaz sem poskušala v vsaki njegovi stiski biti razumevajoča, ga podpirati, se pogovarjati (mene skoraj nikoli nihče ne vpraša, kako sem); zdaj enostavno nočem več. Ja, NOČEM. Ker vem, da bom kmalu pregorela od nespanja (dojim ponoči in se zbujam večkrat, službo imam pa tako, da delajo možgani), vsega psihičnega napora z njegove strani in dejstva, da se nimam komu potožiti. Da ne omenjam groženj, kot so "Nikoli več ne boš videla otroka, z mano boš doživela pravi pekel" itd. Ampak ne, nasilen ni bil nikoli. Roko je enkrat dvignil, vendar se je zadržal. Ne vem več, kaj naj. Otroka imava, poročena nisva niti eno leto. Vse skupaj (zveza) traja skoraj 4,5 leta. V tako kratkem času sem se naposlušala obtožb in žaljivk, kot nikoli prej v življenju skupaj. Stara sem 29 let, on 33. Vem le, da se sedaj (sploh po porodu) veliko bolj cenim kot oseba. Prej sem si vedno mislila "Pa ajde, saj so to samo faze, saj se bo spremenil", pa se ni, vedno huje je. Tudi sama sem mu rekla, da se bo nekaj moralo spremeniti, sicer ne vem, kako dolgo bova zdržala. Jaz se ne mislim celo življenje podrejati njegovemu kompleksu manjvrednosti, čeprav ne vem, zakaj ga ima; vedno sem mu dala vedeti, da je grozno čeden (ker je) in da mi je čisto vse na njem všeč. Za razliko od njega, ki ima veliko pripomniti glede moje teže, trebuščka, frizure, dlačic pod nosom, kako sem oblečena itd. Vse na svetu bi dala, da bi postal človek od prej. Kot da ga nič več ne zanima. Ne bi rada, da to razpade, ker res nikoli še nisem tako ljubila (vidim dobro v človeku in se raje skoncentriram na to kot na slabe lastnosti; te poskušam z ljubeznijo izpostaviti in biti opora takrat, ko jih poskuša odpraviti). Ampak tudi jaz imam ego, na žalost. In ta ego, s srcem in dušo vred, že nekaj časa grozno trpi. Me zanima, kaj bo, ko najde tole v mojem e-mail nabiralniku. Poleg vse sumničavosti si je mož nabavil celo diktafon, da bi mi prisluškoval, ko ga ni doma. Bila sem zasliševana kot največji zločinec, vsak šum, ki ga je slišal, si je predstavljal kot neko vzdihovanje (torej moje varanje z nekom drugim), moške glasove itd. Prisežem pri svojem otroku, ni res. Nisem ta tip osebe, pač pa, če ne ljubiš več, priznaj in odidi tip. Ni prvič, da si je nekaj omislil v glavi in vztraja pri tem. Je zelo nagle jeze in hitro znori zaradi banalnih stvari. Npr. enkrat sem pozabila očistiti pečico (ni se vleklo tedne ali kaj podobnega), saj veš, služba, otrok, kuhanje ... Tako me je nadrl in za nameček še pljunil v obraz, da nisem mogla priti k sebi. NovopecenaMami

Po izločitvi si je najprej privoščila dopust
Čeprav ji izkušenj v kuhinji ne manjka, je na lastni koži izkusila, da je MasterChef kuhinja polna nepredvidljivih situacij in tako se je Sandra Salihović, ko je v drugem tednu tekmovanja zapustila MasterChef, odpravila na prav posebno potovanje – prvič sama.

Neja Brank: Superženska je zame ženska, ki gre izven svojih meja!
Neja Brank, po večletnem boju z anoreksijo, depresijo ter drugimi adolescentnimi muhami, danes odpira teme, ki navdihujejo vse generacije. To je cilj njenega Instagram profila.

'Mož me je prevaral s sodelavko. Kaj naj naredim?'
Mož me je prevaral s sodelavko in ko sem za to izvedela in se z njim soočila, mi je obljubil, da z njo nikoli ni spal. Da je z njo nekaj imel, sem izvedela, ko ga je klical njen fant in mu rekel, naj jo pusti pri miru. Ko sem to slišala, sem se počutila prevarano in izgubila sem vse zaupanje vanj. Zaradi tega mu sedaj težko zaupam in ne vem, ali je najina zveza lahko še kdaj takšna, kot je bila prej. Kako naj grem čez to? Ali sem neumna, če mu verjamem, da tega ne bo več ponovil in mu dam še eno priložnost? Ko sem se hotela o tem z njim pogovoriti, se je začel izmikati in zdi se mi, da sva vse skupaj pometla pod preprogo. Nekaj dni se mi je ves čas opravičeval, se smilil sam sebi in na koncu se je celo meni zasmilil. Imava dva čudovita otroka in najina zveza je bila do sedaj vedno v redu. Nikoli nisva imela večjih težav. Ali najina zveza lahko to preživi?

Zato so iskrena prijateljstva dragocena
Zdi se, kot da tem o ljubezni in partnerskih odnosih ni nikoli preveč, saj se vsi skozi celo življenje ukvarjamo in sprašujemo o tej večni uganki. Po drugi strani pa precej zanemarjamo še eno pomembno plat - to je prijateljstvo. Ena od znanih misli pravi, da »so prijateljstva vezi, ki nas utrjujejo, ko se nam zdi, da svet okoli nas razpada,« kar še kako drži. Iskreni prijatelji imajo v življenju dragocen pomen, zato je prav, da vezi vseskozi vzdržujemo in poglabljamo.

21-letna Slovenka: Obsojajo me, ker imam 20 let starejšega fanta
Pozdravljeni! Stara sem 21 let in imam partnerja, ki ima 40 let. Je moj prvi partner in imava se super. Ljubim ga in on ljubi mene, glede tega nimam nobenih dvomov. Tudi glede prihodnosti imava skupne cilje, saj si oba želiva otroke (nobeden od naju jih še nima), ampak seveda čez nekaj let, ne še zdaj. Kljub temu, da je od mene starejši skoraj 20 let, imam zaenkrat občutek, da sem našla sorodno dušo. Soočam pa se z drugi težavo: mnenja in obsojanja drugih ljudi. Kadar koli omenim parnerjevo starost, slišim komentarje, kot so: zdaj se imata super, čez 20 let pa se bo razlika zares poznala, če bosta živela povprečno dolgo boš 30 let vdova, kaj boš pa potem? In podobne stvari ... Začelo mi je prihajati do živega, saj vem, da se bo to po vseh verjetnosti tudi zgodilo. Izgubila ga bom prej, kot bi ga, če bi bila enake starosti. Ampak jaz razmišljam drugače. Razmišljam, da je bolje imeti kratko čudovito življenje z nekom, ki ti predstavlja sorodno dušo, kot pa dolgo življenje z nekom, ki ga imaš sicer rad, ampak veš, da ni to točno to kar si želiš. Poleg tega, nikoli ne veš, kaj se bo v življenju zgodilo in ni garantirano, da se bom s partnerjem postarala, če bova podobne starosti, saj se lahko zgodi marsikaj tudi mlajšim ljudem ... In zato partnerja ne želim zapustiti samo zaradi mnenja drugih. Ampak zdaj me zanima vaše mnenje glede tega. Bi v tem primeru morala poslušati druge? Ali je moje razmišljanje preveč naivno in nerealno? Prosim Vas za odgovor in se Vam že vnaprej zahvaljujem, saj sem resnično zmedena in ne vem, kaj naj naredim in komu naj prisluhnem.

To je ena stvar o orgazmu, ki zanima vsako žensko
Pozdravljeni Brane. Stara sem 20 let in moje vprašanje je naslednje. Ali mislite, da je vsaka ženska sposobna doživeti orgazem s penetracijo? Jaz namreč tega še nisem doživela, s partnerjem sva poskušala že vse mogoče. Orgazem lahko doživim le, če je stimuliran tudi klitoris. Sedaj se sprašujem, če je morda z mano kaj narobe, saj od prijateljic poslušam raznorazne zgodbe o zaporednih, večkratnih orgazmih preko penetracije, jaz pa ne doživim niti enega. Moj partner sicer vedno poskrbi tudi za moj orgazem (preko draženja) in mu to seveda ne predstavlja problema, ampak jaz se počutim, kot da z menoj nekaj ni v redu. Prosim, pomagajte, res bi potrebovala nasvet.

'Med nama vlada tekmovanje, zavist, ljubosumje ... Kaj je vzrok?'
Zanima me glede odnosa s sestro, in sicer zakaj se nikakor ne moreva razumeti. Med nama vlada tekmovanje, zavist, ljubosumje in da se samo ena lahko pohvali s čim, če se druga, je že narobe. Kaj mislite je vzrok? Ali je v najinih starših, ki so delali razlike ali gre res za bolezen v družini? Ljubosumje in zavist sta bila namreč vedno pristona. Zakaj se dve sestri ne moreta razumeti in sta prej tekmici kot prijateljici? Je potem bolje, da nimava stikov, če se nič ne spremeni? Če je nekdo trmast in se noče spremeniti, potem ne moreš rešiti težav. In če kaj takega rečeš, si že pameten. Je pa to že v rodu, da se ženske niso razumele med sabo in da so bile vedno one vsega krive in so se jih sramovali. Starši jim niso privoščili lepega življenja, sedaj pa njihovo breme nosimo otroci. Upam, da sem dovolj podrobno opisala problem. Hvala za odgovor.

56-letna bralka: Intimna nisva bila že 10 let. Zakaj?
Pozdravljena! Z možem sva poročena že 35 let. Jaz sem stara 56, on jih ima 59. Najina ekonomska situacija je ok in lahko bi rekla, da imava vse (otroke, vnuke, zdravje, streho nad glavo). Intimna pa nisva bila že 10 let. Zakaj? Ker sem mu en večer jasno dala vedeti, da na takšen dolgočasen in rutinski seks ne pristajam več. In on je to sprejel. Pred tem sem bila jaz tista, ki je vedno predlagala 'packarije' v postelji. Priznam, da od samega začetka zakona ta del najinega veze ni bil idealen. Upala sem, da bova skupaj dozorevala in raziskovala. A sem se žal uštela. Na mojo vstrajno prošnjo, sva bila tudi pri zakonskem svetovalcu. Ves napor je bil zaman. Enostavno se mu ne da truditi, kar je tudi priznal. Naj dodam, da je moj mož sicer zelo vredu človek, delaven in skrben. Zato sva tudi prava prijatelja. Povsod greva skupaj, si pomagava in spoštujeva drug drugega. Tudi z otroci imava topel odnos. Jaz sem pred tremi leti sicer spoznala poročenega moškega, s katerim se druživa. Dajeva si tisto, kar nama manjka. Ponovno sem ženska in ponovno čutim. In zaradi tega nimam slabe vesti. Za družino naredim vse, za naju pa si vzamem čas mogoče dvakrat na mesec. Lepo nama je. Ali sem vredna obsojanja.

Kako premagati nenehno željo po osrečevanju ljudi okrog nas?
Ko sem dobila ponudbo za pisanje na Zadovoljna.si, sem bila navdušena. Kaj pa vem, kot nekomu, ki rad premetava črke in oblikuje (ne)smiselne stavke, ponudba za pisanje pomeni potrdilo njegovim stvaritvam. Kakršne koli že so in kakršno koli je pisanje.

Slovenec odkrito: najprej je kupila vibracijske vaginalne kroglice, zdaj pa ...'
Pozdravljen Brane, imam čudovito žensko, je seksi, zabavna, pametna, skupaj se imava lepo, zaupava si svoje skrite fantazije, marsikatero tudi uresničiva in vem, da so čustva med nama obojestranska. Zaenkrat še veliko seksava, me pa glede tega skrbi, ker se je loteva nenavadna obsesija. Naj razložim. Začelo se je z nakupom majhne vibracijske vaginalne kroglice, ki bi ostala povsem nedolžna in dobrodošla popestritev, če se ne bi želja po teh dodatkih stopnjevala do obsega, ki danes šteje že pravo malo vojsko vibrirajočih stvari. Skozi leta jih je nakupila kar nekaj, ampak je volumen teh njenih igrač ostajal v okvirih manjšega potovalnega kovčka. Zdelo se mi je, da so tam nekako na varnem in da je stvar še obvladljiva. Ampak ne, ni več obvladljiva. Naredila je namreč nekakšen jagodni izbor in tiste njej najljubše prestavila v predal ob postelji, da so na dosegu roke. Seveda imajo tudi svoja imena. Vedno, ko seksava, se od nekje pojavi nekaj med nama. Kovčka že davno ne zapre več. Njena zadnja pridobitev je stvar, ki se, kot me je podučila, strokovno imenuje masažer, zanjo je to nova "mašinca" in, Brane, verjemi, pojma nimam, zakaj uporablja pomanjševalnico, ker to ni majhna stvar. Vem, da bi marsikdo rekel, da sem lahko vesel, da moja draga ni kakšna zavrta, frigidna in grda babura in imel bi povsem prav. Me pa vseeno razjedata dvom in nekakšen strah, da me bo s časom povsem nadomestila s temi svojimi igračami. Ker vidim, kako ji paše, in vem, da tudi če se priklopim na Nuklearno elektrarno Krško, ne bom nikoli oddajal takih vibracij. Zdi se mi, da jo te igrače čustveno in miselno popolnoma prevzamejo in ta užitek ji iskreno privoščim. Bi si pa vseeno želel kdaj tudi seks brez prezence enega od njenih silikonskih ljubimcev. Včasih se pohecam in ji rečem, da me ob vseh teh pripomočkih sploh ne potrebuje več in vedno mi odgovori, da me še kako potrebuje in da je nič na svetu oralno ne zadovolji bolje kot jaz. In jaz potem razmišljam o tem, da se bo prej ali slej pojavil kakšen piflar, ki bo s svojim startupom prodrl na trg z najnovejšo hi-oral-tech napravo, sam bom pa doma povsem izvisel. Še nekoliko težje vse skupaj razumem, ker mi samemu ne pade na misel, da bi si kupil umetno vagino ali kaj podobno bizarnega. Se mi zdi, da skoraj moram pripomniti, da velikost, dolžina, obseg idr. pri meni niso problem, vztrajam vedno, dokler ji paše, in naredim (skoraj) vse, kar si izmisli. Pogovoriti se glede tega jasno ne morem z nikomer, ker bi se zdelo, kot da delam problem tam, kjer ga sploh ni. Če namreč ženska moškega vara z drugim moškim, je to nespodobno in nesprejemljivo, če ima polno omaro umetnih kur**, je pa vse okej? Kje so tu meje? Navsezadnje, s temi ljubimci iz predala preživi (v tem intimnem smislu) več časa kot z mano, če štejem to, da se kdaj pa kdaj zadovolji tudi sama (beri: z njimi). Koliko takih igrač ima povprečna ženska? Kako pogosto jih uporablja? Kaj bo z nami moškimi, ko nas bodo te naprave povsem razvrednotile? A bomo čez deset let obsojeni na seks iz usmiljenja? Če mi lahko pomagaš s kakšnim nasvetom, ti bom zelo hvaležen.

Modni kosi, ki so obnoreli Slovenke, do 70 odstotkov ceneje!
Pa smo pričakale dan, ki se ga marsikatera pripadnica nežnejšega spola veseli vse leto. Na črni petek si namreč lahko damo duška brez slabe vesti in nakupujemo do onemoglosti, saj so oblačila, čevlji in modni dodatki noro znižani. Popuste do 70 % ima danes tudi priljubljena spletna trgovina, v kateri smo poiskali modne kose, ki so jih Slovenke letos največ kupovale!

Meghan si dovoli preveč!
Pogoste fotografije in poročanje tistih, ki so blizu kraljevi družini, so dokaz, da se britanska kraljica Elizabeta II. odlično razume s Harryjevo ženo, Meghan Markle. A tokrat naj bi šla tudi Meghan predaleč.

Brane Kastelic: V vseh letih še nihče ni imel tega vprašanja
Živijo, Brane! Velikokrat prebiram tvojo stran in moram priznati (kar seveda že veš), da si odličen pri odgovorih na različna vprašanja. Nikoli si nisem mislila, da bom kdaj tudi sama imela kakšen podoben primer, ampak očitno ... Stara sem 24 let in partner 27. V nekaj mesecih sva imela spolni odnos samo trikrat, vse ostalo je bilo samo oralno zadovoljevanje. Res je, da dela v Belgiji in ga ni veliko tukaj, ampak ko pride, po pravici povem, me je prav strah, kdaj bo hotel imeti spolni odnos, ker vedno, ko že hoče začeti, mu takoj pade in potem lahko nadaljujeva samo oralno. Če pa že pride do stanja, da bi lahko imela, me pa vedno čaka, da ga jaz vtaknem noter. Nikoli ga ne sam, ni pomembno, v kakšni pozi sva. Vedno bolj sem šokirana, ker mislim, da je z mano nekaj narobe. Pred njim sem imela dve resni zvezi in z obema partnerjema sem na začetku seksala večkrat dnevno. Nikoli ni bilo problema s tem, kdo ga bo vtaknil. Saj ne pravim, da mora vedno moški vse, ampak določene stvari pa mislim, da ja. Ali ne? Žal ne vem več. Prosim, povej mi, kaj ti meniš. Hvala. Dori.

HOROSKOP: rake čakajo težki časi, za strelce bo teden pravljičen
Prihaja nov teden in z njim nov tedenski horoskop!

HOROSKOP: ovni bodo pod pritiskom, device čaka intenziven vikend
Pred nami je nov teden in z njim nov tedenski horoskop.

Urška Bitenc: 'Zakaj sem vedno tako srečna?'
Pogostokrat me ljudje sprašujejo, vsaj zadnje čase, kako uspem ohranjati tak pozitiven odnos do življenja, ter kako mi uspe vse sprejeti z nasmehom. V samo letu in pol sem se zelo spremenila. Če sem bila prej boječa, nezadovoljna in izgubljena Urška, sedaj vem kdo sem, kaj želim ter da mi bo uspelo. In vse to prenašam tudi v moj odnos do same sebe in moje poti skozi življenje.

Kako naj ga pripravi do tega, da bi večkrat na teden seksala?
Pozdravljen, Brane! Z mojim predragim sva skupaj 2 leti in živiva skupaj skoraj 2 leti. Zelo se imava rada in lepo se imava skupaj. Prvo polovico leta najinega razmerja sva seksala vsak dan, sedaj pa le enkrat na teden (pa še to je večinoma moja pobuda). Sicer je najin odnos super; odlično se razumeva in rada sva v družbi drug drugega. Večkrat na dan prejemam in dajem poljube, ne mine dan, ko se ne bi crkljala … Ampak ostane le pri tem, poljubi in crkljanje. Ne vem, ali velja omeniti najini starosti, jaz sem 23, on pa 42. Sicer ne vidim problema v starostni razliki. Moj izbranec je namreč precej mladosten po naravi. Moja družina ga pozna in sprejema, tudi mene njegovi sprejemajo. Niti otrok še nima in imava to v bližnji prihodnosti v planu. Res ga imam rada in si ne predstavljam več življenja brez njega. Vem, da ima tudi on mene rad, saj mi to jasno pokaže z dejanji in včasih tudi z besedami. V glavnem, vse je v redu, le spolno življenje ne. Ne vem, od kod je prej imel toliko spolne energije, sedaj pa nič. Nekaj časa sem dajala jaz pobudo večkrat na teden in seveda, ker sem bila tolikokrat zavrnjena, me je že minilo. Sedaj se potrudim vzdržati en teden, preden dam spet pobudo, ker je namreč zelo boleče biti tolikokrat zavrnjen in mi je že malo hudo zaradi vsega skupaj. Ko le pride do akcije, je fenomenalno. Zelo se ujameva v postelji. Vem, da tudi on uživa, ker mi to tudi pove, ne samo pokaže. O tem sva se že pogovarjala. Opazila sem tudi (verjetno ne bi smela) neke naravne dodatke, ki mu pomagajo pri erekciji (ne viagra, ampak neka super živila). Pravi, da seksava 2-krat na teden in da drugi pari sploh ne seksajo toliko. Kaj bi lahko bil problem? Res je, da mogoče premalo eksperimentirava, pa bi si jaz zelo želela, ampak nekako ne pride do tega. Kako bi ga lahko pripravila do tega, da bi večkrat na teden seksala?

'Najprej se tam kregam, potem pa še doma'
Glasba je njegovo življenje. Igra v Plesnem orkestru pod vodstvom Bojana Zupančiča – Župce Zvezde plešejo, Neishinem orkestru, Big Bandu, MGL-ju in drugih glasbenih zasedbah. Uči glasbo. Izhaja iz glasbene družine, zato ga ta spremlja tudi v zasebnem življenju. Spoznajte Vida Žgajnerja, glasbenika s srcem in dušo.

Je res že čas za pomanjkanje želje po seksu?!
Živjo, Brane. Tu velikokrat prebiram, kako imajo moški probleme z ženskami, češ da jim ni več do seksa. Kaj pa obratno? Sem v svojih dvajsetih, on v tridesetih, skupaj pa sva dve leti (torej še res ni čas za zakonsko krizo in pomanjkanje želje po seksu - ali pač?). V postelji se nisva nikoli ujela, vsaj ne v tem smislu, da bi oba dosegla vrhunec. Za to krivim tudi sebe, saj nisem nikoli vztrajala, da si vzameva čas še zame - po pravici povedano, vsakič sem malo razočarana, da prehitro mine, nato odhitim v kopalnico (ne uporabljava kondomov) in ko pridem nazaj, je on že oblečen. Potem pa tudi mene mine. In to se nadaljuje že od začetka zveze - najprej sem si govorila, ah, bo že, zdaj me pa vedno bolj moti. Seveda sva se o tem že pogovorila, poskusila z obročki ... A ne pomaga. Vedno bolj tudi ugotavljam, da se najina libida ne ujameta - jaz bi večkrat, on ne. In to je drug večji problem - sama namreč seks smatram za zelo pomemben del razmerja. Ker to ne štima, se seveda nejevolja odraža tudi na drugih področjih. Razumem, da se počuti krivega, da me ne more zadovoljiti oziroma, da se stvar prehitro konča in da ga to morda odvrača od seksa. Dala sem mu tudi vedeti, večkrat, da ni težava v njem, da kljub temu zelo uživam v seksu, četudi ne doživim orgazma. Preden rečeš, naj mu pokažem, kako se stvari streže, ja, sva že poskusila, tudi z raznimi igračkami. Enostavno ne gre. Pred kratkim sem na njegovem računalniku odkrila tudi mapo s porno filmi, kar me je malo šokiralo. Pa ne zaradi porničev, kaj, še jaz jih gledam. Ampak to počnemo običajno na spletu, pa še zgodovino brskanja ponavadi zbrišemo. Zbirka datira dan po koncu tedna, ki sva ga preživela skupaj, ko je bilo priložnosti za seks ogromno, le da jih ni(sva) izkoristil(a). Vsaj ne maksimalno, kar bi jaz želela. Ne vem, če lahko iz tega sklepam, da mu je v resnici do seksa, ampak samo ne z mano? Vem, da lahko gledaš porno vsebine tudi, če seksaš 5x dnevno, ampak, a ne bi raje izkoristil prave stvari? Pa ne gre za fetiše, videne v filmih, tudi take stvari sva že poskusila. Zato pač ne vem, kaj naj si mislim, ampak kljub vsej ljubezni, ki si jo dajeva, mislim, da mi to nekega dne ne bo dovolj. Kaj meniš?