Ključna beseda / razmerja
Klicala sem ga, pošiljala sporočila in hodila k njemu. Me bo vzel nazaj?
Pozdravljen Brane. Imam eno vprašanje. Bila sem v vezi 3 leta. S fantom, ki sem ga imela res rada, ampak sem jaz zafrknila situacijo. Imela sem zdravstvene težave s hormoni, ki sem jih sedaj uredila in spravila na normalo. Problem pa je, ker sem ze tekom veze imela velikokrat izbruhe joka, jeze in depresije. Tudi, ko je obupal in sva končala, sem nadaljevala. Klicala sem ga, pošiljala sms-e, maile, hodila k njemu. Ubistvu sedaj, ko sem se pomirila, vidim, da sem se obnašala nerazumno in obsedeno. Sedaj me zanima, koliko mi je to fant zameril in če imam še možnost ga dobiti nazaj. Vse skupaj pa traja 2 meseca.
Zalotila ga je, ko je fotografije svojega korenjaka, pošiljal drugi ženski
Pozdravljen! Nate se obračam, ker sama ne vem, kaj je sploh rešitev moje težave, če sploh je. S sedanjim fantom sva se spoznala pred slabimi tremi leti. Poznala sva se na videz, družabno omrežje pa naju je nekako povezalo. Na začetku je bilo seveda vse lepo, rožnato ... Nato pa so začele padati opazke na mojo telesno težo (takrat sem bila res močnejše postave). Kljub vsemu sem zanosila, spolni odnosi so bili takrat še redni. Po osmih tednih sem imela spontani splav. Malo po vsem tem sva prenovila staro hišo, se vselila in na svojem zaživela. Potem pa sem ga dobila prvič, da je pošiljal svojega "korenjaka" po MMS sporočilu drugi ženski. Seveda sva se skregala, on je trdil, da tega ne bo nikoli več naredil in seveda sem verjela. Minilo je nekaj časa, ko sem ga dobila še drugič, tretjič ... Zadnje čase si je dopisoval s sodelavkami take "poredne" stvari. Vedno je trdil, da je to zadnjič. Kljub vsemu mi je vedno izkazoval ljubezen, pozornost ... V zadnjem letu in pol sem izgubila 27 kg, postala športnica, kot sem bila že pred leti, ampak težave so se samo še poglobile. Ravno pred kratkim sva imela pogovor oziroma sem bolj jaz imela govor, ker nisva seksala že dva meseca. Seveda je on redno na pornografskih spletnih straneh, ampak to ne bi bila težava, če ne bi bili najini odnosi tako katastrofalni. Sam mi priznava, da se rajši sam zadovolji, kot da ima spolni odnos z mano. Menda sem mu sedaj všeč, privlačna in vse, ampak še sam ne ve, zakaj ne more z mano seksati. Čisto sem obupana, vse ima pod geslom (telefon, Facebook ... ) in gesla redno spreminja. Prosim, pomagaj mi.
Mama samohranilka iskreno: 'Moj partner je poročen z drugo ...'
Brane, pozdravljen! Pišem ti, ker imam že dlje časa dilemo. Sem namreč mama samohranilka in po razpadu nekajletne zveze zaradi nasilnega partnerja sem se postavila na noge z novim partnerjem, ki pa ni samo moj. Fant je poročen, sam trdi, da zgolj formalno, zaradi premoženja, morda navezanosti. To ve le on. Ker ta najina zveza traja že tri leta, sama namreč potrebujem resnega partnerja, sem v dilemi, kaj narediti. Nikakor ne želim biti le ljubica, druga violina, ki čaka, kdaj pride na prvo mesto in kdaj bo 'midva' dobil pravi pomen. Fanta imam rada, čutim ga in ljubim. A dejansko ga ne poznam dovolj dobro. Pa ni problem v mojem nezaupanju, temveč njegovem. Zakaj se oklepa kvazi žene? S prejšnjim partnerjem sem imela tako skupno premoženje kot tudi hčerko, a ko sva se odločila za razhod, ki je bil vse prej kot prijeten, sva se razšla, formalnosti uredila in greva vsak svojo pot naprej. Prejšnji partner ima namreč hčerko zelo rad, pri vzgoji upošteva moje mnenje. Če ni znal biti skrben partner, oče vsekakor je. Sedanjega partnerja moti tudi to, da se z očetom moje hčerke razumem. A moram se. Zaradi hčerke. In vesela sem, da se. Po letih sodišča končno komunicirava med seboj kot starša. Zgolj in edino to. In moti me. Kdor koli pride v moje življenje, to pač mora razumeti. Da pa o mojem življenju sodi nekdo, ki niti svojega nima urejenega ... s trditvijo, boril sem se za premoženje, imetje, ki ga imam ... Ja, ampak saj ni tvoje, temveč se deli na pol. Otrok nima. Skratka, čakanje in celotna situacija me ubija. Sama nič ne morem narediti. A čeprav ga imam rada, ga ljubim, čutim, še ne pomeni, da lahko umrem zaradi čakanja. Ženska mnenja že imam. Pač, ja, ni vreden tega. Preboli ga. Vzemi si čas zase. In išči novo pot. Prijateljica je dejala tudi, da ga ne ljubim, temveč brutalno vztrajam zgolj zaradi zahvale, ker je bil ob meni, ko sem ga potrebovala. Ko sem se razhajala s prejšnjim partnerjem in sem potrebovala nekoga, ki mi prinese nasmeh na lica. Morda. Ne vem. Pa vendarle bi me izguba strašansko prizadela. A kakor koli ... čakanje ubija. Iskreno, Brane, kaj storiti?
Je zaročena, a ves čas misli na drugega, 20 let starejšega moškega
Dragi Brane, že kar nekaj časa berem tvoje nasvete. Tokrat sem se odločila, da te vprašam tudi sama, ker res potrebujem nasvet, saj je moja situacija malo drugačne narave kot po navadi. Na primer težave, ki jih imajo moje prijateljice, znanci ... Zato pravzaprav nimam nikogar, ki bi mi lahko res svetoval, bi pa rada tudi nasvet iz moškega zornega kota. Sem zaročena in stara 28 let, s partnerjem sva skupaj že skoraj deset let in pred letom dni se je odločil, da poklekne in seveda sem takoj privolila. Takoj za tem nisem odreagirala, kot sem vedno mislila, da bom. Prstan velikokrat pozabim kar doma, nimam velike želje, da bi si čim prej našla obleko, ne ubadam se z ničimer, povezanim s poroko in nekako se počutim čisto drugače, kot sem se nekaj let nazaj, ko sem si zelo želela takojšnje poroke z njim. Najverjetneje je vse skupaj posledica naslednjega: že kar nekaj let poznam moškega, ki je kar nekaj let starejši od mene in s tem mislim kar dobrih dvajset, vendar me to nikoli ni motilo, saj sem vedno imela občutek, da več kot prijatelja nikoli ne bova. Pred kratkim sva se srečevala malo več zaradi skupnih prijateljev in službe, očaral me je že, ko sem ga nekaj let nazaj prvič videla, vendar je bil takrat poročen. Tokrat je bilo drugače, samo ko me pogleda, sem čisto izgubljena in želim si ga zelo, ne morem nehati premišljevati o njem. Hujše je bilo, ko sem spoznala, da si tudi on želi mene, saj mi je to kar sam povedal, takoj za tem, ko sem mu zaupala, kaj čutim. Poljubil me je takoj zatem, in to je spremenilo vse, imam občutek, da do mojega fanta ne čutim več to, kar sem vedno čutila, in možnost je, da si tega moškega želim tako močno, da čutim veliko več kot le poželenje. Sedeti v njegovi bližini, mi je težko, trese se mi telo in omami me vsak njegov pogled, njegov glas, njegov parfum enostavno vse ... je visok, modrih oči in zelo šarmanten. Problem je v tem, da se po tistem ni zgodilo več nič in najverjetneje si me vseeno ne želi tako močno, kot je to povedal, ko sva govorila o tem, saj bi me vendar v tem primeru kaj poklical, ane? Ne vem, kaj naj storim, kako naj izvem, kaj si sploh želim, in mogoče mi lahko vsaj s tem pomagaš, da mi poveš, kako razmišljajo starejši moški, kot je on? Hvala za pomoč!
Fant jo duši: 'Ob tem izgubljam sebe in živce'
Imam super fanta, delavnega, zagnanega, poštenega, spoštljivega do mene, zame bi naredil vse. Včasih celo preveč. Težava, ki jo vidim in za katero ne vem, ali je moja ali njegova, je sledeča. Z mano bi preživel 24 ur na dan, če bi le lahko. Ko je v službi, mi ves čas pošilja sporočila, ki utripajo še hitreje in pogosteje, če ne odgovorim takoj. Med malico velikokrat priteče v mojo službo. Ko pride domov, je slednje: zdaj se boš ukvarjala malo z mano. Če čuti, da sem preveč oddaljena (miselno ali 2 metra stran od njega), se pritožuje, naj ga malo "pocartam" in se ukvarjam z njim. Kadar se odpravim na pijačo s prijateljico, se ob prihodu domov znajdem pred "namuljenim" obrazom, ki mi govori: poglej, kakšno krivico mi delaš! Sam ne mara izhodov s prijatelji, sama ga o tem velikokrat prepričujem, a zaman. Njegov smisel sem jaz, vse ostalo je izguba časa. Ko sva nekje skupaj ali na obisku in stopim iz ene sobe v drugo, je v maksimalno 3 minutah za mano. Včasih se mi zdi, da mu predstavljam osebo, ki mora zanj skrbeti tako fizično kot čustveno. Ob tem izgubljam sebe, živce, sproščenost in sem ves čas živčna in na trnih. Je dober fant, ne bi mi škodoval, me prizadel, lagal, varal. Je skrbna oseba, ki načrtuje prihodnost in si želi graditi v življenju. Sem preveč kompleksna jaz, bi morala biti malo bolj ženstvena? Nisem ravno romantičen tip ženske ... Sprašujem se, ali sem preveč zahtevna in stroga jaz ali on? Potrebujem rahel potisk na eno stran ...
Nesrečna Slovenka: 'Ali človek, ki vara, lahko ljubi svojo partnerico?'
Pozdravljen Brane. Stara sem 40 let in z bivšim partnerjem imam enega otroka. Ker se nikakor ne morem "pobrati" po razpadu družine, se želim na nek način potolažiti. Zanima me tvoje osebno mnenje: ali človek, ki vara, obenem lahko tudi ljubi svojo partnerico? Ali je mogoče zanj samo "telovadba", meseni užitek? Lep pozdrav. Nesrečna
To je del telesa, ki razkriva, kakšna oseba ste!
Naj bodo velike, majhne, polne, tanjše ali umetno povečane, ustnice so del telesa, ki naj bi razkrival vašo osebnost, ne da bi se tega zavedali. Nobena skrivnost ni, da je marsikateri del telesa povezan z določenim lastnostmi osebnosti, ustnice pa naj bi zlasti omogočale vpogled v to, kako se obnašate do družine, prijateljev in svojih boljših polovic.
Je to najlepši božični oglas, kar ste jih kdaj videli?
Živimo v času, ko nas moderna tehnologija spremlja na vsakem koraku in si brez nje ne znamo več predstavljati življenja. Od svojih mobilnih telefonov se ne moremo ločiti niti v postelji, med druženjem s prijatelji ves čas preverjamo družbena omrežja in tudi po končanem delovnem dnevu smo zatopljeni v branje elektronskih sporočil. Zaradi vsega tega pa zamujamo to, kar je v življenju največ vredno – trenutke z ljubljenimi osebami, ki jih ne bomo nikoli dobili nazaj. Praznični čas je priložnost, da odložimo telefone in najlepše trenutke preživimo s svojimi najbližjimi.
Kam so izginili vsi pravi moški?!
Pozdravljen, Brane. Malo se bom izpovedala in postavila nekaj vprašanj. Ženska sem. Da, ženska v polnem pomenu besede: počutim se ženstveno, vedem se ženstveno, oblačim se ženstveno ... Pa vendar se premnogokrat počutim, da imam več jajc kot marsikateri tip, in to mi ni všeč, kar se ljubezenskih odnosov tiče. Ne da mi ni všeč, da sem jaz odločna, samostojna ženska in še zdaleč, da bi bila konzervativna, ampak v okviru intimnih ljubezenskih odnosov mi ni všeč, če je tip pusy. Ne vem, kaj se je zgodilo z generacijo tipov, ki so zdaj stari nekje med 30 in 40, ampak sploh ne znajo odigrati nobene vloge pri vzpostavljanju ljubezenskih razmerij, še najmanj pa tiste moške, možate, dominante. V tem svojem opažanju še zdaleč nisem edina, pridružuje se mi masa znank. Govorim predvsem o odnosu do tega, kako ti "mladi" samski moški pristopijo do ženske, ali bolje rečeno, sploh ne pristopijo in se prepustijo, da pač ena zagrebe za njih (pri tem so svetle izjeme zasedeni, poročeni ali celo sveže pečeni očetje - groza!!!). Halooo?!? A je tipom to dejansko rajcig? A dejansko spoštujejo to žensko in so sploh zagreti zanjo? A je tej ženski to rajcig, vzpodbudno? A se počuti kaj občudovana? Kje je tu romantika, dvorjenje? Zadnjič sem gledala oddajo o prvi jugoslovanski diskoteki, ki je bila odprta nekje v sedemdesetih letih na jadranski obali. Zdaj že ostareli moški, ki je to diskoteko obiskoval, je med drugim dejal: "To so bili še časi, ko so moški znali pristopati do žensk!". Hja, še starejši moški opazijo pomehkuženost današnjih tipov, ki jih z razlogom ne bom poimenovala moški. Pa kar vsi so nekaj zmedeni, zgubljeni, čakajo na vrhunec svoje kariere, na dan D, da bodo pripravljeni na resno razmerje, ta čas pa bi samo nekaj postrani ali samo poskušali in zraven vsak dan na kosilo k mamici. Seveda posplošujem in naj mi oprosti peščica tistih pravih moških, kar jih je. Ampak po žalostni statistiki sodeč, je ta peščica tako skromna, da bi skoraj kazalo zgrabiti prvega takega moškega, ki pride mimo, pa če bi mi bil všeč ali ne. Vendarle pa se imam toliko rada, da si privoščim osebo, ki je tudi meni všeč, kar je konec koncev tudi edina zdrava podlaga za trajno in stabilno zvezo. Marsikdo mi je že pribil: "Kako si pa ti lahko samska? Mogoče si preveč izbirčna ..." ali pa "Zate pa gotovo stojijo v vrsti!". S tem ne želim povedati, kako sem jaz oh in sploh, lepota pa je po mojem prepričanju zelo relativna stvar. Lahko pa rečem, da verjamem, da sem zabavna, urejena in prijazna oseba in da mi drugi rečejo, da sem postavna in lušna. Aja, pa kak freak tudi nisem, ena dolgoletna zveza se je pač končala. A ne glede na to, vrste ni in nimam kaj izbirati in zatorej nisem izbirčna. Omenjene vrste tudi ni pri mnogih izjemno simpatičnih prijateljicah in znankah. Kaj vrste, večina "razmerij" pri teh prijateljicah in znankah se je začela na žensko pobudo, ker če bi čakale na tipe, bi le-tem najbrž 7x zrasla brada okoli šanka, katerega se tako goreče oklepajo. Žal to ponavadi niso trajna in globoka razmerja, ker tipi preprosto niso dovolj zainteresirani. Logično - po svojem bistvu so lovci, a se v tej situaciji počutijo kot plen. Še največ sreče so imele tiste, ki so svojo ljubezen spoznale kje v tujini. Pa ne mi reci, da pri nas ni več moških, ali? Kot pravi Feri Lainšček "Sreča ni nekaj, kar pride naproti." So, what shall I do??? ;)
Punčka Barbie je po njeni zaslugi končno dobila obline
Lepotni ideali so pogosto izkrivljena podoba ženskega telesa, zaradi česar vse več najstnic in mladih žensk postaja žrtev motenj hranjenja. Prizadevanja, da bi imele telo, podobno igrački Barbie, pogosto pripeljejo do skrajnih meja, ko je življenje že ogroženo. Zato je najnovejša podoba priljubljene dekliške igrače, požela val navdušenja. Barbie je namreč po zaslugi ene izmed najbolj slavnih 'plus size' manekenk na svetu, končno dobila obline!
Kaj prepiri razkrivajo o vajini zvezi?
Ni para na svetu, ki se ne bi prepiral in dejstvo je, da prepiri v zvezi niso vedno slaba stvar in znak tega, da je v vajinem odnosu nekaj močno narobe. Težave nastopijo, kadar partnerja drug z drugim ne znata pravilno komunicirati in se pogovoriti o stvari, ki je prepir sprožila. Večina parov se prepira zaradi ene od naslednjih stvari: denarja, hišnih opravil, spolnosti ali družine.
Ona bi vsak drugi dan, njemu pa bolj ustreza enkrat na mesec
Pozdravljen Brane. Kot prvo, bi rada pohvalila tvojo rubriko, ki jo zelo rada berem in pa tvoje super odgovore ter izvrstne predloge drugim. Upam, da boš tudi meni dal dober nasvet. Stara sem 28 let in sem zadnjih 7 let v razmerju z dve leti starejšim fantom. Najino razmerje bi skoraj lahko opisala kot popolno: super se ujameva, znava prisluhniti en drugemu, si zaupava, znava skupaj uživati, ... Skratka, zame skoraj popolno. Edina ovira je seks oz. pogostost le-tega. Seks je odličen, vedno nama obema pride, meni tudi večkrat. Težava je le v tem, da bi si sama želela seksa npr. vsak drugi dan, njemu pa bolj ustreza enkrat na mesec. In to težavo imava že zadnjih 6 let. Na začetku je bilo fantastično, vsakič, ko sva se videla sva seksala tudi po 4x na noč. Razumem, da je na začetku tako in ne pričakujem, da bi bilo sedaj po sedmih letih enako, vendar se ne morem sprijazniti s tem, da si on tega želi le enkrat na mesec. O tem sva se tudi že večkrat pogovarjala in včasih tudi skregala. On pravi, da ga je strah, da se mu ne bo dvignil, vendar je do tega prišlo mogoče le trikrat v vseh teh letih. Sama se pa sekiram, da ga morda ne privlačim več in da je to glavni razlog. Večkrat tudi opazim, da med seksom miži, kar še toliko bolj potrdi mojo domnevo, da ga ne privlačim. Sicer, ko mu to omenim, vedno zatrjuje, da ni res. Včasih sem celo pomislila, da ima kakšno drugo, čeprav sedaj dvomim o tem. Zanima me, kaj ti misliš Brane, meni se zdi, da je mogoče res on eden redkih "manj potrebnih" moških, medtem ko sem sama zelo, zelo potrebna. Tukaj menim, da bi rabila omenit še to, da me drugi moški ne privlačijo, ampak si želim samo njega in najine intimnosti in vsaj delček strasti, ki sva jo nekoč imela. Definitivno želim problem rešiti, ampak ne vem več kako. Sama sem postala zelo nesamozavestna zaradi tega, sicer pa menim, da nisem ravno neprivlačna. Imam dolge blond lase, modre oči in morda nekaj kil preveč, vendar nisem debela. Sedaj pa je moja nesamozavest tako narastla, da se ne upam niti preobleči pred njim. Ko sva imela enega od mnogih pogovorov o tem, kako bi izboljšala najino seksualno življenje, tako da bi bilo obema prav, je on predlagal naj dam sama večkrat pobudo, naj si kdaj oblečem bolj seksi spodnje perilo in mu zaplešem striptiz. Predlog mi je bil všeč, razen tega s striptizom, ker si tega ne upam, ker me je strah zavrnitve. Tako sem začela pogosteje oblačit seksi spodnje perilo in dajati pobudo. Na začetku je bilo v redu, dokler mi ni en dan malce nesramno rekel, "saj sva že prejšnji teden". Takrat me je to tako prizadelo, da nisem poskušala več. Lansko leto se je pa sam en mesec zelo, zelo trudil in sva bila zelo pogosto intimna, kar mi je zelo ugajalo. Ko sem ga en dan čisto slučajno vprašala, kako to, da se zadnje čase tako trudi, je odgovoril, "me je strah, da me boš drugače zapustila". Po enem mesecu se je ves ta trud končal in sedaj se s tem še toliko bolj obremenjujem, ker mislim, da mu je vseeno zame in da se mu ne da več truditi za najino razmerje. Naj še enkrat poudarim, da imava težave samo v postelji, vse ostalo zelo, zelo štima. Prav tako postanem zelo jezna, ko sem npr. nekaj dni pred menstuacijo in (poleg PMS-ja) vem, da bo sedaj enotedenska pavza in da sva nazadnje seksala 3 tedne nazaj. To me je nazadnje tako razjezilo, da sem izrazila željo, da za nekaj časa prekineva s seksom. To sem naredila že večkrat in čeprav je on vedno proti in misli, da ga s tem samo izsiljujem, imam sama drugačne razloge in sicer, ne da se mi več pripravljati (se obriti, umiti, obleči seksi spodnje perilo) na večer in na koncu ostati zavrnjena. Preprosto se mi ne da več. Vedno znova doživljati zavrnitev. Torej, zadeve želim izboljšati in popraviti tako, da bova prišla do neke skupne točke, vendar ne vem več kako. Vsakič ko "skleneva nov dogovor", ta traja en mesec in se po tem vse vrne na stare tire. Sedaj pa me zanima, kaj mi ti predlagaš, da naredim, da poskušam zadevo izboljšati. Hvala za tvoj nasvet, D.
Pred slabim letom oznanila, da se ločujeta, zdaj pa ...
Halle Berry in Olivier Martinez sta pred slabim letom oznanila, da se ločujeta, njun ločitveni postopek pa vse do danes še vedno ni doživel epiloga. In kot vse kaže, ga tudi ne bo.
'Ljubiteljica dobrega seksa': naj prizna, ali naj se zlaže?!
Pozdravljen, Brane. Imam problem, ki je v bistvu posledica tega, da do zdaj še nisem imela resnega trajnejšega razmerja (daljšega od nekaj mesecev), imela pa sem kar precej kratkih zvez. Tudi zelo kratkih, ker imam pač rada seks. Stara sem 26 in sem na začetku novega razmerja, ki kaže, da utegne postati zelo resno. Ne vem, če sem že kdaj imela kakšnega moškega tako zelo rada. Tudi on je zelo zaljubljen. Najin seks je dobesedno eksploziven. On trdi, da predvsem zaradi mene. Večkrat mi reče, da sem fantastična ljubimka in da še ni bil s tako fantastično ljubimko. To me ne bi motilo, če ne bi ob tem vse večkrat spraševal, s koliko moškimi sem spala. Bojim se, da mu resnična številka ne bi bila všeč, in sem razdvojena med resnico in lažjo. Kaj naj naredim? Naj priznam, ali naj se zlažem? Mislim, da mu bom nekaj morala povedati, saj je zelo vztrajen s tem vprašanjem. Pomagaj! Hvala vnaprej za dober nasvet. Ljubiteljica dobrega seksa.
To je težava, s katero se sooča večina parov!
Brane, zdravo! Na tebe se obračam, ker imam probleme s partnerjem in si želim slišati tvoje mnenje. Že štiri leta sva skupaj in zadnje čase imava problem v komunikaciji. On je tip človeka, ki je zelo ljubosumen in s težkim srcem zaupa, veliko hodi ven in veliko časa preživi s kolegi. Sicer me rad razvaja, a si želim več skupnega čveka, spontanih stvari ... Pravi, da si želi resne zveze, ampak se mi zdi, da čas raje posveti družbenim omrežjem kot druženju z mano. Zdi se mi, da naju to zelo oddaljuje, govorim mu, da se mi ne zdi prav, ampak me ne posluša. Njegov značaj je zelo močen in ne morem mu dopovedati, kako zelo si želim, da bi dejanja prenehal in čas posvetil meni, brez telefona in interneta. Sem ženska, ki potrebuje pozornost, ljubezen, naklonjenost, zaupanje in predvsem spoštovanje. Skrbi me tudi njegova družba, ki je predvsem neresna, a sem jo sprejela. Včasih se ne javlja na telefon in vedno najde izgovor, za druženje s kolegi pa izvem tik pred zdajci, kar me moti. Imela sva veliko pogovorov o tem, a se mi zdi, da to več ne zadostuje. Včasih je z glavo čisto nekje drugje, na tretjem planetu, in če sem čisto iskrena, me skrbi zanj ... Zanima me, ali bi mu morala dopustiti, da to počne še naprej, ampak me zelo skrbi da bo to vplivalo na naju ... Po pogovoru z žensko družbo sem še bolj razdvojena, saj menijo, da si nekega drugega mesta ne zaslužim. Nekaj punc, ki jih poznam, so bile v podobnih okoliščinah, in zdi se mi, da so v današnjem času moškemu spolu pomembni samo še TV, internet in kakšna Fifa in pivo, in to bi naj bil smisel življenja. Menim, da se je zelo navezal name in sem zdaj že njegov vsakdanjik oz. ritual in mu je bolj pomembno druženje s fanti. Težko je, ker ga imam rada, ampak se zelo bojim, da me bo enkrat na račun svojih dejanj izgubil. Trudim se na področju izobrazbe, hobijih in predvsem mi je pomemben odnos s komerkoli, posebej z njim, če si res želiva skupne prihodnosti. Nate sem se obrnila zato, ker ne vem več, kako naprej in sem v dvomih, in me zanima mnenje moškega z veliko izkušnjami. Imaš morda kak nasvet? Hvala! Lp, Punca
Izgubila je vso željo po seksu, kaj naj naredi?
Brane pozdravljen, imam kar velik problem. S fantom sva že nekaj časa skupaj, noro sva zaljubljena, ampak problem tiči v meni. Že nekaj časa nimam niti manjše želje do seksa. Prav odveč mi je. Že prej mi ni bil ravno pomemben, ampak to se mi pa še ni zgodilo. Bolj me spravi v grozno voljo. Niti prisilit se ne morem v to. Fant pravi, da je mogoče to le obdobje, in da mu ni težko brez, saj me zelo, zelo ljubi ampak vem, da ni tako. :( Ne jemljem kontracepcijskih tablet, je pa vmes prišlo do nosečnosti, a žal tudi do spontanega splava. Sej meni ni problem biti brez, ampak vem, kako je vam, moškim. Nočem, da je fant ''slabe'' volje, čeprav pravi, da ni nič hudega. Res ga nočem izgubit, ampak seks mi je vse bolj mučenje, kot pa užitek. Nočem ga izgubit, ampak ne morem si pri tem pomagat. Psihologi in psihiatri ne pridejo v poštev, ker so pri meni opleli že nekaj časa nazaj, žal nisem človek, ki bi mi pogovor pomagal. Že vnaprej se ti zahvaljujem za odgovor. Vem, da je precej čudno vprašanje (tud počutim se kot nezemljanka), ampak samo nate se še lahko obrnem, da mi pomagaš, če boš le lahko. Lepo te pozdravljam!
Odkar so se začeli konflikti, ne doživi orgazma
Pozdravljen! Zanima me, kaj naj naredim. S fantom se namreč vsak dan prepirava, sva zelo trmasta, skregava se zaradi malenkosti, ene napačne besede. Vse je narobe, počutim se ujeta v krogu in nikakor ne najdem izhoda. Skupaj sva skoraj eno leto. Na začetku sva se normalno razumela, nikoli ni kompliciral ali bil živčen, vedno je bilo vse v redu, vse sva delala skupaj, zdaj pa je tako, odkar je šel na svoje in odprl slaščičarno. Vsakodnevno se skregava zaradi bedarij, težava je, ker je zelo vzkipljiv, vedno se začne dreti, žali, medtem ko ga jaz samo nemočno opazujem in ga želim z mirnim tonom pomiriti, se normalno usesti in pogledati, kje je težava. Ravno danes mi je rekel, da ima občutek, da mora vedno mene postaviti na prvo mesto in narediti vse, da bo meni prav, šele potem lahko začne svoje delo, opravila in obveznosti, in da mu pri poslu ne pomagam ravno veliko. Vedno mu povem, da ne misli prav, od kod mu ta ideja, da sploh tako razmišlja. Zdi se mi, da najina zveza tone. Včeraj sva se zmenila, da se ne bova kregala, danes pa znova vse od začetka. Ne vem več, ali naj grem ali naj se trudim še naprej, saj mi s takšnim vedenjem daje občutek, da se je naveličal. Vedno, ko mu to omenim, mi reče, da se to dogaja, ker je bil živčen in da me ima še vedno zelo rad. Redno tudi seksava, opažam, da mu z mano nič ne manjka, ampak moje spolno življenje se je malo spremenilo. Odkar so se začeli konflikti, ne doživim orgazma, ne sprostim se, kot sem se včasih, in to opazi tudi on, vendar se zelo trudi, da bi bilo obema super, zdi pa se mi, da vsi te prepiri, kreganje, obtoževanja itd. ne uničujejo samo mojega spolnega življenja in zveze, ampak sem tudi psihično izčrpana. Ne vem več, kako se normalno pogovoriti. Res bi bila hvaležna za pomoč. Pozabila sem omeniti, da je skoraj 15 let starejši od mene in da ima otroke iz prejšnjega zakona, ampak v drugi državi in nima stikov z njimi.
Njenega zadnjega napada ni več zdržal
Pozdravljen, Brane. Ker vidim, da pomagaš drugim, bi ti tudi sam zastavil vprašanje. Bo nekoliko daljše in upam, da te ne odvrne. Kristusova leta sem presegel za en božični večer. Pri ženskah nekako nimam sreče ali pa žal še nisem srečal prave. Prva me je pri mojih 19. silila z otroki, z drugo sem prebil 10 let, ki niti niso bila tako slaba, vendar me je »nagravžno« prevarala ter sedaj živi z »njim«, s sedanjo pa sem v vezi dve leti. Ne razumi me napak, svojo zgodovino sem predelal in do »bivših« ne čutim nič, prav tako nimam obžalovanj v smislu »kaj bi bilo, če bi bilo«. S sedanjo sva si po letih zelo blizu. Vedno pa enak problem, otroci in stanovanje. Oba sva namreč še vedno doma :( Jbg, ni bilo sreče. Vedno delal, »šparal«, pa je še vedno premalo. Pri prvi sem bil premlad, druga nikoli ni imela službe, tako da je bilo finančno breme vedno samo moje. Roko na srce, zgodovina se ponavlja.
3 tipi moških, ki se jim ne moremo upreti
Strokovnjaki trdijo, da obstajajo tri vrste moških, ki nikoli ne bodo imeli težav pri iskanju partneric. Rešuje jih njihova privlačnost, ki je že od nekdaj ključna pri navezovanju stikov in se ne nanaša zgolj na razmerja, v katera se zapletejo, in potencialne zakonske zveze, ki jih sklenejo, ampak je govora o čisti spolni privlačnosti, ki se pojavi med moškim in žensko. Kateri skupini se ve ne morete upreti, pa presodite same!
Neverjetno se privlačita, a sta oba v zvezi
Hej, Brane! Tudi jaz se ne znajdem najbolj, zato ti pišem. V zvezi sem že 7 let, ampak všeč mi je nekdo drug ... V glavi imam en veliki kaos, saj se mi je prvič v življenju zgodilo kaj takega. In tudi on je na žalost v zvezi. Ampak, veš tisto, ko veš, da je med vama neka energija, ampak se oba zavedata, da ni prav, in ostane pri pogledih, ki so zelo drugačni in ki ti dajejo občutek, kot da sta samo vidva. In ko se oba trudiva, da vsaj stojiva v bližini, samo toliko, da se lahko imava na očeh. Še drugi so opazili te poglede. Tudi do nedolžnih slučajnih dotikanj pride. To se dogaja, ko se srečava kje zunaj, ampak nikoli nisva sama. Moja zveza ni več zvezi podobna, ne pomnim, katerega leta sem se nazadnje poljubljala, niti opozorila ga ne premaknejo, jaz pa sem se skozi ta leta samo ohlajala do njega. Tudi končati ne morem kar tako, veliko je vseh stvari, ki me držijo nazaj. Dejansko sem odvisna od njega, saj sem trenutno še brez zaposlitve. Ni luštna stvar. Ampak tudi varati ne morem in nočem. Tudi ne bi hotela, da me moja simpatija vidi v napačni luči. Ampak vseeno ne vem, kaj naj naredim, naj vzpostavim stik z njim ali pozabim vse skupaj? Nekateri bi rekli, naj on prvi vzpostavi stik z mano, če je zainteresiran, ampak on ne ve, kako mi je ime, me ne pozna ... jaz pa le nekaj malega vem o njem in bi lahko vzpostavila stik ... ampak sem v dilemi. Vseeno nisem razdiralka zvez. Lep pozdrav!
Njegov učinek je neverjeten
Da bi imeli dovolj energije in moči za kakovosten trening, je treba predtem telo oskrbeti s potrebnim "gorivom", torej zaužiti ustrezen obrok, še pomembnejši pa je tisti, ki ga zaužijemo po treningu. Takrat so namreč mišice poškodovane, celotno telo pa izčrpano, zato je za popolno regeneracijo nujna ustrezna kombinacija pravih živil. Vsak, ki se je kadarkoli ukvarjal s športom, se dobro zaveda, da je prehrana ključnega pomena tako pri izgubi teže in pridobivanju mišične mase kot pri izboljšanju moči in vzdržljivosti in navsezadnje za zdravje in dobro počutje.
Poznate 5 faz ljubezenskega razmerja?
Scenarij je dobro poznan vsem, ki so že kdaj bili zaljubljeni: po fazi sveže in nore zaljubljenosti se v razmerje vse bolj vsiljuje dnevna rutina, partnerstvo pa je vse pogosteje na preizkušnji. V nadaljevanju vam razkrivamo pet faz vsakega ljubezenskega razmerja in vam obenem ponujamo nekaj nasvetov, kako v posameznem obdobju okrepiti vajin odnos, da ljubezen ne bo ugasnila.
On bi rad veliko več seksal, vendar ga zaradi nje vedno mine
Pozdravljen, Brane! Nikoli si nisem mislil, da bom kdaj potreboval nasvet te vrste, saj sem izobražen moški pri dobrih petdesetih letih, ki bi moral sam razrešiti svoj problem. Saj ne vem, ali si želim nasveta ali samo še mnenje nekoga drugega. Po dobrih dvajsetih letih zakona ugotavljam, da ostajam v njem samo zaradi najinih dveh sinov, ki imata 21 in 19 let. Če me ne bi skrbelo, da bo ločitev slabo vplivala nanju, bi najbrž spokal in šel že pred leti. Verjetno boš pomislil, glej ga, še en tip v krizi srednjih let, pa to ni res. Po domače povedano, mi gre žena na živce. Skoraj vse, kar naredi ali reče, me iritira. Pogosto imam občutek, da tudi jaz iritiram njo. Nikoli se nisva zares ujemala. Ne pri vzgoji otrok, ne pri tem, kar naju zanima, ne pri izbiri skupnih prijateljev, krajev za počitnice, celo ne pri izbiri TV programov. Vedno je bila kritična do moje službe, s katero odlično zaslužim (ona medtem veliko zapravi zase, tako rekoč vse, kar sama zasluži). Kar naprej kritizira mojo službo, ker veliko potujem. En teden sem doma, en teden na poti. Približno tako. Hoče celo, da bi službo zamenjal. Ali da bi se odpovedal potovanjem, kar bi bilo možno, res pa je, da bi kar nekaj manj zaslužil. Zadnja leta komaj čakam na te službene poti in jih, če je le mogoče, podaljšujem. Nikoli ji nisem bil nezvest. Priznam, da me je tu in tam zamikala kakšna druga ženska, posebej ko sem bil zdoma. Priložnosti je bilo precej, a nobene nisem izkoristil. Če sem zelo iskren, mi je zdaj žal za kar nekaj priložnosti, vendar nisem tak tip. Stresi, ki sem jih opažal pri nekaj prijateljih, ki so imeli afere, niso zame. In nisem dober lažnivec. V najinem seksu so stvari kar dolgo štimale, vsaj po mojem, pa tudi žena, ki je nekaj let mlajša, se ni nikoli pritoževala. Zadnja leta ga je zelo malo. Jaz bi rad veliko več seksal, vendar ona zmeraj naredi ali reče kaj takega, da me mine veselje. Ponavadi se seks zgodi, preden grem na pot, na njeno pobudo, in ko se vrnem s poti, ko se kar naprej seksa obema. To so pravzaprav edini lepi trenutki, v katerih se počutim srečnega. A kaj, ko minejo po dveh, treh dnevih in je potem kmalu spet vse po starem. In iritirajoče! Vem, kaj bi rad naredil, vendar se nikakor ne morem odločiti. Kaj naj naredim? Kaj bi ti naredil na mojem mestu? Ostani v formi. Lep pozdrav od Ziritiranega.
Pozirala brez ličil in dobila več kot milijon všečkov
Kolumbijska zvezdnica je pred kratkim, verjeli ali ne, dopolnila 39 let, česar po fotografiji, ki jo je objavila na družbenem omrežju Facebook, nikoli ne bi sklepali. Shakira na njej pozira brez kančka ličil, selfie pa je le še en dokaz, da je prava naravna lepotica.
Ko mu je zaupala svojo željo o trojčku, je on ...
Gospod Brane, lepo pozdravljeni. Z velikim veseljem prebiram vašo kolumno in koristne prispevke za vse težave, s katerimi se posamezniki srečujejo v svojem življenju. Vedno sem bila mnenja, da ima vsaka medalja 2 plati in je zagotovo ob vseh preprekah treba pogledati tudi skozi drug zorni kot ‒ kot, ki ni emocionalno vpleten in je nevtralen. Na vas se obračam z upanjem na ugodno rešitev ali nov pogled na že zastarelo situacijo, ki mi »spije« kar nekaj potrpljenja. S partnerjem sva skupaj skoraj 3 leta. Najin odnos je čudovit, od samega začetka se razumeva res odlično. Imava ogromno spoštovanja in medsebojne ljubezni, prav tako se odlično dopolnjujeva in ujemava v pogledu na svet in življenje. Zatakne se pri spolnosti oziroma pri samih željah. Nikoli nisva imela težav pri odnosih, vedno sva si skušala ugajati in eksperimentirati, vendar v mejah normale. Vse dokler moja želja ni prišla na »gluha ušesa«. Po dobrem letu dni skupne zveze sem se odločila, da mu zaupam svojo dolgoletno željo, trojček. Za izražanje želje sem zbrala veliko poguma, saj sem se želela prepričati, da bo zveza trdna in kos vsemu. Očitno sem se motila. Naj omenim, da me dotična želja spremlja že nekaj let, vendar sem za izkušnjo želela imeti ob sebi tudi primernega moškega. Tako sem partnerju med iskrenim pogovorom zaupala, da si želim v spalnico za popestritev dodati novega člana, moškega spola. Sama bi najraje izbrala neznanca, za eno noč, uživala in se nato leta in leta naslajala ob sladkih spominih. Fant žal o tem ne želi popolnoma nič slišati. Samo pogajanje o temu, da bi pristala celo na žensko – ga popolnoma nič ne ohladi!! Pravi, da bi to zakompliciralo najin odnos in prihodnost, sama pa ne vem več, kaj naj si mislim o vsem? Kako naj ga prepričam v svojo življenjsko željo?! Naj popustim in pozabim na vse ali naj si »egoistično« željo izpolnim skrivaj, saj me spremlja že dolgo let in je ne morem pozabiti? Sem v precepu in ne vem, kaj storiti. Obilico uspehov dalje vam želim! K. P.
Vse samo zato, da bi izgledale kot ona!
Svetlolase ali temnolase, dolgolaske ali kratkolaske, športne ali elegantne, belke ali črnke. Vse pa vitke in idealno naličene. Najbolj znana lutka na svetu, barbika, je že zdavnaj prerasla svoje okvire. Že dolgo ni več samo igrača, postala je lepotni simbol.
Obupana bralka: je res tako sramežljiv ali je težava kje drugje?!
Zdravo, Brane! Nate se obračam, ker s fantom temu ne pridem na čisto, in ne vem, kaj storiti. Stara sva 26 let in sva skupaj slabi dve leti. Od začetka mi je zaupal, da bi rad bil z mano, ker me ima rad, tega nisem verjela, vendar sem mu zaupala in se zaljubila vanj. Vem, da me ima še vedno rad, to mi pove in tudi če se kregava, vidim, da ima še vedno željo biti z mano, čeprav sva že nekajkrat skoraj šla vsak svojo pot, ker si ne prideva na čisto. Včasih imam občutek, da je kot en trmast bik, ki se ga ne da prepričati v nekaj, v kar on sam po sebi ni prepričan. Če misli, da ima prav, se ne želi več pogovarjati o tem, hoče da utihnem, jaz pa ne želim stvari držati v sebi, ker me to žre in žre. Vendar pri vztrajanju, da se pogovoriva, včasih naredim slabo, ker po malem znori in hoče, da mu dam mir, se obrne in gre ven. Nisem oseba, ki bi ji bilo vseeno, nočem takih situacij, preveč me bolijo. Ne vem sploh, kaj pri tem sprašujem tebe, mogoče za kakšno mnenje, čeprav ne vem, kaj lahko poveš o tem. Je pa še nekaj drugega. Težava je pri poljubljanju, držanju za roke. Mislim, da je zelo sramežljiv, kot da ga skrbi, da ga kdo vidi, kako se drži s punco za roke in jo v javnosti objame. A vem, da ga ni sram mene, to zagotovo ne, ne vem pa, v čem je problem. Včasih se vprašam, ali je to čisto normalno, da se fant že po dobre pol leta veze ne poljublja (tako je že kakšno leto med nama), na začetku sva se. Poljublja se dobro in tudi jaz. Bil je zagret, danes pa niti malo in k poljubljanju bi ga morala prisiliti, a še to ne bi hotel. Nekaj se heca, kot da je to ''fuj'', meni pa ni smešno, zato mu včasih resno rečem, zakaj noče. Vidi, da mi to veliko pomeni, ker se s fantom čutim bolj povezana, če se poljubljava, a on noče, ni mu mar za to. Raje se skrega, kot da bi se poljubljala kdaj pa kdaj, pa ne mislim vedno, ampak kadar pride do tega. Čeprav je to težko reči, saj pri nama nikoli ne pride do tega, ne ko pride domov, ne ko seksava, nikoli ... Mogoče mi lahko svetuješ, kako naj mu spet razložim, ali se ga lotim ... Tudi ko ga sama hočem začeti poljubljati se odmika in se heca pri tem, govori kot v hecu ''ne ne ne''... To me potre, dobim tesnobo in sem hkrati malo živčna, saj ga imam rada in si ne predstavljam obenem imeti tako vezo, poleg tistih čudnih prepirov. Prosim pomagaj, Brane! Hvala vnaprej. Sončica
Iz te moke ne bo seksa!
Ne sili vas med rjuhe, pred zmenkom išče najbolj nenavadne izgovore in ljubosumno nadira tudi vašega poštarja. Prepoznajte moške, ki se jim raje izogibajte; in to v velikem loku!
Na pomoč! Na res dober teden seksata dvakrat ...
Brane, zdravo! Stara sem 20 let in s fantom sva v zvezi 1 leto in res ga imam rada, kot še nobenega do zdaj. Ko sva začela zvezo, sva seksala kot dva pohotna zajca. Že po pol leta pa se njemu večkrat ni dalo in sva prišla do tega, da če je DOBER teden, seksava 2x, drugače pa tudi 1x na 14 dni. Rada imam najin seks in tudi pripravi me do orgazma. Počneva vse možne stvari, ampak ne vem, kaj nama gre narobe, da me večkrat zavrne, ko mu rečem, če bi seksal. Nekajkrat je tudi med samim seksom izgubil erekcijo pa mu nisem rekla nič, samo pobožala sem ga in rekla, da bova kasneje poskusila še enkrat. Na začetku je bil tudi pozoren do mene in mi večkrat rekel, da me ima rad in sem zanj najlepša. Zdaj tega ne slišim več in tudi pride kakšen teden, ko se sploh ne slišiva in komaj odpiše na moje sms-e ter me pokliče nazaj. Velikokrat opazim, da druge ženske gleda več kot poželjivo in za veliko žensk pripomne, da imajo lep ter poseben obraz in takrat mi gre kar na jok, a mu ne rečem ničesar. Rada bi spet slišala, da sem mu všeč in da se mu zdim lepa, ker imam občutek, da ga enostavno ne privlačim več. Velikokrat, ko spiva skupaj, se obrnem in zaspim v solzah, pa tega sploh ne opazi. Želim si biti z njim, ker ko skupaj počneva stvari, je super, dokler ne pride do intime in seksa. Je zelo kul oseba in ima vse vrline, ki bi jih iskala pri fantu. Prosim pomagaj mi in svetuj, kje se je pri najini zvezi zataknilo. Hvala, Edelina
Slovenka priznala: 'S sodelavcem redno seksam že leto dni'
Živjo, dragi Brane. Vem, da nisem prva bralka (mimogrede, redno te berem), ki potrebuje nasvet zato, ker bi rada več kot bi rad moj sodelavec, s katerim redno spim (seksam, če sem bolj natančna) leto dni. Prvič sem po lanski božični zabavi (prej se med nama ni zgodilo nič, čeprav mi je bil všeč in sem imela občutek, da sem tudi jaz njemu) in tako lepo mi je bilo, da sem hotela spanje (seks, ki ga imam zelo rada) čim prej ponoviti. Leto kasneje imava nekaj, čemur večina ljudi pravi seks prijateljstvo s koristmi. Zame je zanesljivo precej več kot to, saj ne spim z nikomur drugim. Mislim, da tudi on ne, čeprav pri vas moških, ženska nikoli ne ve, ali ga še kje namakate (videla, da rad uporabljaš ta izraz za slikanje oziroma namakanje čopiča, hehe). Moram ti povedati, da tega, da spiva skupaj, pred drugimi sodelavci ne skrivava in da naju imajo za par. Ne hodiva skupaj samo v posteljo, ampak tudi ven. Na večerje, v kino in tako naprej. Hotela sem reči, da se ne skrivava. To, kar naju – ne zaradi mene – razlikuje od drugih pravih parov, je, da se kot par ne druživa z mojimi ali njegovimi prijatelji, da ne obiskujeva mojih ali njegovih staršev in sorodnikov in da se včasih izven službe ne vidiva tudi po cel teden. In da si, kot rečejo, ne polagava računov. Jaz ga na primer ne morem/ne smem/ne upam vprašat’, kaj je počel tiste tedne, ko nisva bila niti en večer ali noč skupaj. Meni ne bi bil noben problem polagat’ računov. Na dolgo in široko razpredam misli. Klinc, priznam, da ga imam rada kot že dolgo nisem imela rada moškega (imam 27 let) in rada bi videla, da bi bila čisto pravi par, kar nisva. Bojim pa se, da mi bo ušel, če mu bom to povedala. Dvakrat do trikrat je že, ko sva malo preveč popila, razpredal misli o svojih razočaranjih nad ženskami, strtem srcu in podobnem, pa ne vem, ali je to res ali samo neke vrste obramba pred menoj in pravim razmerjem. Kadar sem teden dni sama, se počutim prazno, osamljeno in zmedeno. Mislim, imam moškega, pa ne morem biti z njim, pa naj si želim samo družbe ali k… (saj veš, kaj mislim). Ko se v službi z menoj pogovarja, kot bi bila samo sodelavca, bi ga najraje brcnila v jajca. Res. Ko me potem zvečer pokliče in mi pove, da prihaja (ne, ali lahko pride?), imam občutek, kot da prihaja samo zaradi seksa. In tako naprej in tako naprej. Večkrat sem hotela prekiniti vse skupaj in se celo dobila z nekaj drugimi moškimi, pa me je minilo sredi zmenka ali ko so se me po zmenku prvič dotaknili … Rada imam njegove dotike. Rada ga imam. Rada bi bila z njim. Zares, ne samo, kadar se njemu zdi. Kaj naj naredim? Hvala za nasvet, dva, tri. M.