Ključna beseda / seks
'Ko je bil pijan, je podivjal in se verbalno znašal nad nami.'
Na terapijo je prišla gospa stara nekaj čez 30 let. Urejena, na videz zelo samozavestna, uspešna v svojem poklicu, finančno preskrbljena, s svojim avtom in svojim stanovanjem. V sebi pa tako zelo osamljena, nesrečna in ranjena. Dnevno si zastavlja vprašanja, kaj je z njo narobe, zakaj nima družine kot večina njenih vrstnikov, ali bo res vse življenje ostala sama? Prepričana je, da v kolikor ne bo igrala popolne ženske, je nihče ne bo zares maral. Nevredna ljubezni, nič na njej ni lepega in pristnega, torej je nihče ne bo imel rad – to je njeno močno prepričanje. Strah in tesnoba, pod vsem skupaj pa globoka, močna žalost, ki se skriva za uspešno kariero in lepimi oblekami.
'Po enem letu je začel spet piti in napake se spet ponavljajo.'
S partnerjem sva v razmerju dve leti. Ko sva se spoznala, je pil. Zaradi pijače je izgubil vozniški izpit in hkrati službo, ker je poklicni voznik. To ga je zelo prizadelo in začel se je zavedati svoje odvisnosti. Odšel je tudi na odvajanje od alkohola. Po enem letu je začel spet piti in napake se spet ponavljajo. Vinjen sede za volan. Moram priznati, da vinjen ni agresiven, ampak njegovega vinjenega stanja ne prenesem. Vem, da me ima rad, seveda tudi jaz njega, ampak razmišljava oba, ne samo jaz, da se razideva. Njemu ni več v interesu, da bi nehal piti, jaz pa mu govorim, da ne bom z njim, če pije. Tako sva se tudi dogovorila, da oba ne pijeva. Jaz sem spila kakšen kozarček, od takrat, ko se je on zdravil, je bila želja, da abstiniram in ne pokusim niti kaplje alkohola in mi to ni noben problem. Ali vidite iz te situacije izhod ali predlog ali je res bolje, da se razideva? Pravi, da ni moj otrok in da mu ne bom ukazovala, ko ga prosim, naj neha piti. Poskusila sem že vse in mu res stala ob strani. Tudi ko ni pil, ni bilo prepirov, zdaj se spet kregava. Pozabila sem povedati, da sem stara 50 let, on pa 40. Upam, da me razumete, kaj je najin problem, in kaj svetujete? Hvaležna za odgovor!
6 opozorilnih znakov, da morate spremeniti svoje življenje
Eden prvih in dovolj jasnih znakov, da se držiš napačne poti v življenju, je dejstvo, da se zavedaš, da si vse pomembnejše odločitve v svojem življenju sprejela zato, ker je tako želel nekdo drug. Razmišljanje samo o negativnih stvareh, ki jih doživljaš iz dneva v dan, in nezmožnost videti vso ostalo lepoto, ki jo ponuja življenje, je jasen znak, da je v tvojem življenju napočil čas za spremembe.
Slovenka iskreno: po 15 letih zakona sem prevarala moža
Živjo Brane. Ker sem zbegana in obupana, ti pišem, ker se ne morem nikomur izpovedati. Poročena sem že 15 let in imam dva otroka. Z možem sem se poročila iz ljubezni in nikoli nisem mogla verjeti, da se bom še kdaj zaljubila in da je to mogoče pri taki ljubezni, kakor sva jo imela. A zgodilo se je to, da sem se zaljubila v drugega in še vedno mislim nanj. Prevarala sem moža. Nobenih stikov več nočem imeti z moškim, v katerega sem se zaljubila, ker sem jezna sama nase, da sem si to dovolila. Trudim se, da bi bilo doma tako, kot je bilo prej. Ker smo bili zelo srečna in zadovoljna družina. Razmišljam tudi o ločitvi, čeprav vem, da bi partnerja zelo prizadela, ker navidezno še zmeraj vse štima. Upam, da me bo ta norost minila. Slabo vest imam, ker nisem iskrena do moža. Kaj mi svetuješ? Če bom dovolj močna, a mi bo ratalo?
'Žrtve se tako pogosto ne poskušajo boriti s storilcem'
Da je spolna zloraba eden izmed najbolj travmatičnih dogodkov v življenju vsake žrtve, verjetno ni treba posebej poudarjati. Njene posledice so različne in odvisne od dogodkov, ki so se zgodili, in če se žrtve z njimi ne soočijo na pravilen način, imajo lahko velik vpliv na njihova življenja. "Vse žrtve spolnega nasilja pa imajo, skoraj zagotovo, kasneje v življenju take ali drugačne težave z zaupanjem, s postavljanjem mej ter seveda tako ali drugače tudi z intimnostjo in s spolnostjo," pojasnjuje Tina Korošec, socialna pedagoginja, Geštalt izkustvena družinska terapevtka in psihoterapevtka. Pogovarjali sva se o tem, kako je videti sam proces zdravljenja in ali nekaj takšnega, kot je spolna zloraba, sploh lahko nekdo povsem preboli.
Bralka: Partner mi ne pomaga pri skrbi za dojenčka. Kaj naj naredim?
Pozdravljena! Pred tremi meseci sem postala mlada mamica. Ko smo izvedeli za nosečnost sva bila tako jaz, kot tudi partner zelo vesela. Vse je potekalo tako kot treba. In dobila sva prečudovito hčerko. Po porodu se pa vse spremeni. Partner nima interesa ustajati ponoči, nikoli mi ne privošči ene prespane noči, da bi jo popazil on. Razumeti je potrebno, da opravlja zelo težko službo v kateri je od doma odsoten en cel dan, naslednji dan pa celo noč in je nato dva dni doma. Ne zdi se mi lepo, kako misli da je dovolj če se z hčerko ukvarja samo tistih 5 minut ko pride iz službe, nato pa si vžge televizijo ali telefon in to je to. On je utrujen, on potrebuje počitek. Problem je tudi, ko bi lahko bil celo noč buden, zjutraj ko bi tudi jaz malo poležala pa bi spal do popoldneva. Potrebujem nasvet, kako nadaljevati... ker dolgo nebom zdržala tega tempa, biti cel dan okrog otroka, vmes pospravit in skuhat. Hvala in lep pozdrav!
Bralec potožil: Obtičal sem v prijateljski coni
Pozdravljen Brane! Najprej naj pohvalim tvojo rubriko, ker je res super. Torej, moja težava je, da sem zaljubljen v svojo dobro prijateljico. Ona ve kaj čutim do nje, da se trudim za njo, da ji pomagam itd. Nekako me ne spusti blizu, da bi se ji približal in sem obtičal v prijateljski coni. Mimogrede, poznava se od novembra 2018. Ona sicer pravi, da imam šanso pri njej in mi jo daje (tako pravi), ampak poljuba mi ne da, niti se ne pusti, da bi jo prijel za roko ... Občasno dovoli samo objem. Sprašujem se, če se igra z mano? Sicer pravi, da ni kemije med mano in njo. Kaj naj naredim? Punca mi je zelo všeč in mi ogromno pomeni. Izmika se tej temi pogovora, češ, da ne sedaj. Piševa si sms sporočila praktično vsak dan, večkrat na dan. Brane, pomagaj!
Ljubezen po domače: ’Moški so pač čudaki!’
Tokratna epizoda šova Ljubezni po domače je minila v znamenju moških, ki so razočarali svoje nesojene ljubezni. Medtem ko je Marko Posavec Darjo presenetil z novico, da je spoznal drugo, je Miha Božič sklenil, da na izlet ne povabi nobene, kar je močno prizadelo predvsem Anico Prebejšek, ki se je v Miho močno zagledala.
Ljubezenski horoskop: preverite, kako vroče bo letošnje poletje
Prihaja poletje, ki je kot nalašč za nove ljubezni, vroče poletne romance in popestritev zvez. Uživajte ga s telesom in dušo, vendar pazite na nepredvidljive dogodke, zato temeljito preverite, kaj vam napovedujejo zvezde!
Vsaka druga Slovenka je od dopolnjenega 15. leta starosti doživela eno od oblik nasilja
25. november je mednarodni dan boja proti nasilju nad dekleti in ženskami. Na ta dan se vrstijo pozivi k takojšnjemu končanju tovrstnega nasilja, ki sodi med najhujše kršitve človekovih pravic, nanj pa bi morali opozarjati tudi preostalih 364 dni v letu.
'Ko sem mu rekla, da želim domov, je zaklenil avto.'
Veliko sem razmišljala, kako bi lahko nasvete za varnost na družbenih omrežjih pripravila tako, da bodo zanimivi za branje tistim, ki so jim namenjeni. Na spletu mrgoli podobnih tem, vendar vem, da so se meni kot najstnici zdeli brezvezni. Napisani niso bili niti približno z moje perspektive in počutila sem se, kot da poslušam svojo babico, ki mi govori, naj na spletu nikoli ne objavim svojega naslova, slike ali se pogovarjam s komer koli, ki ga ne poznam. Poznano, kajne?
Kako se rešiti iz nasilnega razmerja?
Živijo, Brane. Imam vprašanje, za katerega sem se dolgo časa odločala, če bi ga sploh postavila. Naj razložim svojo situacijo. Stara sem 20 let in imam fanta, ki me ima sicer zelo rad, ampak kadar se razjezi, postane nasilen in govori grozne besede. Skupaj sva že eno leto in sčasoma mi je začel prepovedovati stvari. Naj jih omenim samo nekaj: ne dovoli mi, da grem iz hiše, zahteval je, da se ne družim več s prijatelji in redno mi stika po telefonu. Ko se želim o tem pogovoriti, da vseeno želim še imeti kaj od mladosti, začne name kričati in me zmerjati. Če omenim, da imam vsega dovolj, mi začne groziti. Lahko bi rekli, da me ne spusti iz svojih "krempljev". Zavedam se, da bi morala prekiniti takšno razmerje, ampak kako, če se ga bojim. Prosim te, pomagaj mi.
Ljubezen po domače nič več ob petkih
Dogajanje v šovu Ljubezen po domače je s srčnimi izbirami doseglo vrelišče, pred nami pa so romantični izleti, ki pa ne bodo na sporedu v ustaljenem petkovem terminu, temveč jih bomo spremljali ob nedeljah ob 20.00 na POP TV.
10 stvari, ki moške spravljajo ob živce
Dejstvo je, da smo si ženske in moški različni in ne glede na to, kako zelo vas ljubi in kako popolni se mu zdite, obstajajo določene stvari, s katerimi mu, hote ali nehote, "kravžljate" živčke. In obratno. V nadaljevanju si preberite, katerih devet stvari, ki jih počnejo ženske, moške najbolj spravljajo ob pamet.
Kako ga osvojiti na gasilski veselici?
Zapeljevanje ni tako zapleteno, kot je sprva videti. Pozornosti moškega namreč ni težko pritegniti, če poznate njegove šibkosti in ena izmed najboljši priložnosti, da osvojite njegovo srce so veselice, na katerih smo zaradi kakšnega kozarca več vsi bolj sproščeni. In posledično tudi bolj pogumni!
35-letno Ljubljančanko zasledoval moški, ki ga je spoznala na spletu
Spoznavanje novih ljudi, tudi potencialnih partnerjev, se je z razvojem tehnologije v veliki meri preselilo na splet. Portali za zmenke so rasli kot gobe po dežju, z njimi pa so na plan prišli tudi vsi tisti ’čudaki’, ki so običajno pogumni samo za svojim anonimnim profilom. Pogovarjali smo se z dekletom, ki ima za seboj grozljivo izkušnjo, zato opozarja: »Pri spoznavanju partnerjev preko spleta je potrebna previdnost, saj nikoli ne veš, kdo se skriva zadaj.«
'Kako naj živim s partnerjem, ki ima rad moške in ženske?'
Pozdravljeni Zanima me, kako živeti s partnerjem, ki ima rad moške in ženske? Naj napišem, da imam s sedanjim partnerjem majhnega otroka, skupaj sva 5. leto, vendar zadnje čase opazam, da so mu všeč tudi moški. Čeprav tega ne prizna, se druži z prijateljem, ki ima doma družino, javno pa je priznal da je gej. Zaradi njega se tudi prepirava, kajti ni mi všeč, da vedno, ko gre z njim na pijačo, se zlaže, da gre s kom drugim. Ta prijatelj mu veliko pomaga glede službe, zdaj sem pa zvedela, da gre delat za njega oziroma v njegovo podjetje. Ko mu omenim, če grem lahko z njim in s prijateljem na pijačo, me hladno zavrne in mi tudi pove, da to ne bo všeč prijatelju. Kako preživeti? Pustiti ga ne morem, ker nisem 100 %, vendar vse kaže na to, da imam prav. Tudi pri seksu mu je všeč, če ga analno zadovoljim, ampak tega nisva velikokrat prakticirala. Je znak za preplah ali imam samo bujno domišljijo? Imela sem veliko partnerjev, ampak kaj takega še ne. Prosim za pomoč, kako preživeti ali pa priti do tega, da bi mi priznal, da bi vsaj vedela na čem sem. Moram pa priznati, da ne zgledam slabo. Kljub materinstvu sem še vedno fit.
5 načinov, kako izražamo ljubezen
Ljudje smo si v mnogih pogledih zelo različni, med drugim tudi kako prejemamo in izražamo svojo ljubezen do ljudi. To lahko storimo na nešteto različnih načinov, ki jih lahko združimo v 5 glavnih skupin. Pomembno je, da se zavedamo, na kakšen način izkazujemo ljubezen, predvsem pa na kakšen način jo želimo prejeti. V zvezi je bistveno, da ugotovimo tudi kako naš partner želi prejemati ljubezen, kajti v tem primeru mu te lahko ponudimo v izobilju. Po vsej verjetnosti ne spadate zgolj v eno izmed petih skupin, ampak zagotovo pa ena prevladuje.
15 življenjskih resnic, za katere vaša duša želi, da jih veste
Zelo hitro se nam lahko zgodi, da pozabimo, kdo smo in kaj vse v življenju lahko postanemo in dosežemo. Številne dnevne obveznosti, skrbi in hiter tempo življenja nas posrkajo v svoj vrtinec in še preden se zavemo, smo se znašli na poti, ki ni prava za nas. Da bi se vrnili na pravo pot, včasih potrebujemo pomoč in usmeritev. In eden najboljših vodičev v življenju vsakega posameznika je zagotovo njegova duša, ki vedno poskuša komunicirati z nami. Težava je le v tem, da ji včasih ne prisluhnemo.
Ali je sploh smiselno vztrajati v takšni zvezi?
Pozdravljen, Brane! Prosila bi te za pomoč oz. za tvoj nasvet. S partnerjem sva že dobri dve leti v zvezi. Jaz sem stara 37 let, on pa 44. Oba imava iz prejšnjih zvez otroka, stara 17 let. Sicer se vsi zelo dobro razumemo in funkcioniramo, moti me le to, da živimo 100 km narazen in se videvamo ob vikendih in včasih kakšen dan med tednom. Ko omenim skupno življenje, pravi, da to trenutno ni izvedljivo. Po eni strani je to res zaradi službe in šole otrok. Ko omenim poroko, pravi, da to ni zanj. Še en otrok tudi ne, ker je 'kao' prestar. Zelo ga imam rada, a vsi ti njegovo argumenti se mi ne zdijo tehtni. Oba sva dovolj stara in ogromno sva doživela. Ne vidim razloga, zakaj ne bi. Potem je tukaj še en velik problem – seks. Meni se ne zdi normalno, da dva seksata enkrat na mesec. V pogovoru mi je rekle, da ni sproščen, ker nikoli nisva sama, in takšne nesmiselne izgovore. Ne vem, če je smiselno sploh vztrajati v takšni zvezi. Jaz hrepenim po normalnem življenju, za katerega mislim, da ga z njim ne bom nikoli imela. Njemu očitno ustreza takšen način funkcioniranja zveze. Nimam občutka, da me vara, čeprav za dobrega moškega ne bi dala roke v ogenj. Prosim za tvoj nasvet, kako naprej.
New York – mesto, ki nikoli ne spi
V New Yorku je vse hitro in za na pot. Kava, kosilo, pozdravi, koraki in odnosi. Dokler ne zapreš oči in prisluhneš dobremu jazzu, ki tam kjer so včasih skrivaj pili viski, kadili cigare in v živo poslušali Milesa Davisa, zveni popolnoma drugače. Občutek je nor. In še vedno traja.
'V 3 letih sva imela spolne odnose mogoče petkrat'
Pozdravljeni. Imam partnerja ki v skupnosti živiva že 25 let. Imava sina v srednji šoli. Smo običajna družina, ki se razumemo dobro. Do treh let nazaj v spolnosti ni bilo težav. Po pravici povedano bi lahko rekla da sva imela v treh letih spolni odnos mogoče petkrat. Stara sva 45, Še zmeraj dobro zgledam in mi ni jasno kaj se z njim dogaja. Res je pod velikim stresom(služba) vendar to razlog ne more biti. Moram pa povedati da se pa rad stiska, me vsak dan poljublja, mi pove da me ima rad... in tukaj se konča. Mi mogoče vi znate razložiti kaj se dogaja v moški glavi, ker on ne zna. Mislim pa da teh stvari ne počne drugje. Hvala.
7 tipov moških, od katerih bežite stran
So moški, s katerimi se zdi vse tako enostavno in v partnerskem odnosu predstavljajo varen pristan. So pa tudi takšni, ki so skupek vsega, česar si ženska res ne želi – črnogledi negativci, mamini sinčki, večni otroci, šovinisti in čustveno otopeli posamezniki. Življenje z njimi je izjemno naporno, saj vam ne morejo dati tistega, kar v partnerski zvezi potrebujete – varnosti, ljubljenosti, navdiha in vzajemne rasti.
5 tipov moških, ki jih ženske ne marajo
Skoraj vsaka ženska 'pade' na vedno isti tip moškega, še posebej na zunanji videz. Ko gre za značaj, pa so pripadnice nežnejšega spola bolj izbirčne.
Ostanite samske, dokler ne ...
"Upam si trditi, da večina žensk v teh letih ni samska, ker si tako želijo, ampak ker enostavno še niso spoznale pravega partnerja. Ženske nad 30. letom nismo več naivne najstnice, ki smo bile očarane, če nam je moški izkazal že najmanjšo pozornost," meni Ana Čertanec. In prav ima. Nikoli se ne bi smeli spustiti v zvezo z nekom samo zato, ker se bojimo biti sami ali ker to od nas pričakuje družba. Ostanite samske, dokler ne ...
Obupana bralka: V 4 letih zveze mu je med seksom prišlo petkrat
Brane, pozdravljen! Sem mlado dekle 23 let in s fantom sva skupaj že štiri leta. Živiva skupaj in sva pripravljena na naslednji korak – otroka. Težavo imava v tem, da je fantu v vseh štirih letih zveze med seksom prišlo vsega skupaj kakšnih petkrat. Ostale orgazme doživlja žal na samem s samozadovoljevanjem. Na začetku zveze sva se zelo trudila rešiti ta problem, vendar je sčasoma vodilo do velike razprtije med nama. Najprej sva seksala ogromno, potem sva čisto nehala, ker je bil fant psihično na psu, potem sva se znova začela truditi in veliko seksati, vendar ni bilo to to, saj sva v glavi zmeraj imela za cilj njegov orgazem, ne pa užitek seksa samega po sebi, čeprav se za moj orgazem vedno zelo potrudi. Ko sva se znašla v krizi, sva se odločila, da ne bova pustila, da pride to med naju, zato še naprej pogosto (3- do 4-krat na teden) seksava in ko se bo zgodilo, se pač bo. Vendar pa si oba zelo želiva otroka in na ta način ga bova zelo težko spočela. Ne vem več, kaj naj storim, kako naj fantu pomagam. Oblačim se v seksi perilo, včasih dodava tudi kakšne pripomočke, skratka nisva monotona. Naj ti še povem, da je imel podobne težave tudi z bivšimi puncami. Star je 31 let. Ko mu je med najinim seksom prišlo, sva bila zmeraj na dopustu, tako da predvidevam, da ima stres prste vmes (ne službeni, verjetno samozavedanje “pomanjkljive moškosti”). Kaj naj še storim, da mu pomagam? Hvala!
Moč misli: Ali vidite kozarec na pol prazen ali na pol poln?
Vsi se v življenju soočamo s težavami, od nas samih pa je odvisno, kako se bomo z njimi spoprijeli. Ali bomo obupali in se predali, ali pa bomo iz še tako težke situacije poskusili potegniti najboljše. Saj veste, kako pravijo ... Najtežji trenutki v življenju, so ponavadi največje lekcije. In prav o tem, govori tudi naslednja zgodba ...
Izpoved bralke: Oprostite, moški sveta, ampak ženska, psihično utrujena, ne more seksati.
Pozdravljen, Brane. Ne vem več, na koga naj se obrnem. Nekih prijateljic namreč nimam oziroma me je mož dobro prepričal v to, da morajo najine osebne stvari ostati zasebne in da so ljudje itak večinoma veseli, če imaš težavo. Socialnega življenja bolj kot ne nimam (prej sem imela veliko znancev in prijateljev obeh spolov, pa sem prekinila vse stike, ker baje, po moževih besedah, "moški in ženska ne moreta biti samo prijatelja", čeprav jih on ima kolikor hočeš). Staršem se ne morem zaupati, ker sem ju slepo prepričevala, da je mož dober človek in pravi zame. Večina ljudi, ki ga je spoznala, mi je pravila, da je nevrotičen in me bo zaprl v hišo. Meni je bilo zaradi ljubezni vse to vseeno in res sem se spremenila, da bi bila bolj po njegovem kalupu. Če bi ostala družabna in ohranjala stike z vsemi, iz najine zveze ne bi bilo nič. In vendar se mi zdi, da se bliža koncu. Naj dodam tole: nekaj dni, preden sva se sploh spoznala, sem naredila neumnost in imela "avanturo za eno noč". Očitno nisva pazila, saj sem zanosila. Takrat sem mislila, da je otrok možev, in bila skrhana, ko sem prekinila nosečnost. Kasneje je on računal dneve in jaz z njim in sva ugotovila, da ni mogel biti njegov. Takrat me je obtožil, da sem mu poskušala "podturiti tujega otroka". Takrat bi že morala videti svarilne znake, pa nisem. Čeprav mu nisem lagala, sem se nekako počutila krivo, ker je tudi on bil žalosten zaradi splava. Pa sem požrla obtožbe in žaljivke in življenje je šlo naprej. Po treh mesecih sva se že vselila skupaj, odselila sem se iz mesta, kjer sem živela, v mesto, kjer je on imel službo. Tam nisem poznala nikogar in v 3 letih tudi na kavo nisem šla sama iz stanovanja. Ker nisem imela službe, sem bila doma. Non stop je bil sumničav, češ da ga gotovo varam. Ne, nikoli nisem niti pomislila na kaj takega in tudi sedaj ne pomislim. Kvečjemu na to, da če zveza razpade, se me več nikoli noben ne bo dotaknil. Bile so neke situacije (moja sreča, blagor meni), v katerih sem dobila SMS tipa "vidiva se na Skypu", pa klici, kot so "iščem teto, aja zmotil sem se, ampak ti imaš pa lep glas, bi se lahko s tabo pogovarjal" ... Pa ko omrežje ne dela, kot je treba, in me ne more dobiti, sem seveda tudi kriva, saj sem "ugasnila telefon" in bog ve, kaj počnem. Vsaka takšna stvar je njegovo sumničavost samo še povečala in obtožbe in žaljivke so se iz meseca v mesec in leto večale in bile vse hujše. Ne, v nobenem primeru nisem vedela, kdo piše oziroma kliče, bil je samo splet okoliščin (ljudje se pač zmotijo). Telefona NIKOLI nisem pred njim skrivala, pozna vsa moja gesla (jih je tudi zahteval) in vedno lahko vse pregleda; ne bojim se ničesar. Po drugi strani sem takoj po selitvi jaz našla avanture.net in njegov profil in dopisovanje s starejšimi ženskami, kjer jim je zatrjeval, da čeprav "je mlajši, bi jih znal dobro obdelati" itd. Tudi to sem oprostila in pozabila. Še večkrat sem našla kak pogovor (telefon pogledam enkrat na nekaj mesecev, nisem nevrotično ljubosumna, samo zavedam se, kakšen človek je) z žensko, ki je ne poznam. Očitno flirtanje in npr. pošiljanje slik zgoraj brez s pripisom: "Bilo bi lepo, če bi bil kdo zraven mene", medtem ko sem jaz sedela 4 metre stran od njega (noseča). Brez sramu mi tudi pove, kako je moja mama "dobra" (ženska je za svoja leta res dobro videti) in 100-odstotno sem prepričana, da bi tudi z njo spal, če bi le ona hotela (googlal je "podrl bi taščo, pa ne vem, kako naj to izpeljem"). Rad tudi pove, kako lahko osvoji katero koli žensko hoče. Verjame, da lahko prodre v psiho vsakega posameznika in ga obrne po svoje ali pa dobi na laži. Obesi se na vsakega bivšega, za katerega ve. Non stop mi govori: "Žal mi je, da si končala z mano, verjetno bi ti bilo z XYZ bolje kot z mano". Pa sva marsikaj dosegla skupaj in sam pravi, da se je zaradi mene spremenil na bolje. Jaz tega žal več ne vidim. Čim mora iti v nočno izmeno, je cel dan nataknjen in se prej kot slej spreva. Brane, to niso prepirčki. To je dretje, žaljivke (99 % z njegove strani, jaz skoraj nikoli ne morem izustiti kaj grdega, razen če res ne morem več), naznanjanje konca zveze, odganjanje ... Nikoli nisem kaj takega doživela, le v filmih sem to videla. Pa zdaj živim tak film. Sam je večkrat spal s poročenimi ženskami, ki so može varale z njim (to mi je šele kasneje povedal). Na podlagi tega in prejšnjega zakona, kjer ga je bivša prevarala, on menda "ve, kakšne so ženske" in da "nobena ne bo priznala, tudi če je varala". Torej je v bistvu že odločen in prepričan o tem, da sem to naredila. Ne vem, kaj točno bi rad, da naredim, da dokažem, da tega nisem počela. Celo povpraševanje za poligraf sem poslala, pa mi je 700 € preveč, čeprav razmišljam o varčevanju tudi za to. Skoraj 6 mesecev nazaj se nama je rodila hčerkica, tudi z njo se ne ukvarja veliko. Večino stvari opravim sama, veliko mi je pomagal le v mesecu dni po porodu. Ne rečem, zna pomiti posodo, skuhati, posesati (je res kulturen in čist človek, še posebej pred drugimi ljudmi) in ima obdobja, ko bi to non stop počel. Nisem se vanj zaljubila zastonj, ima tudi tono dobrih lastnosti. Ampak previl je otroka mogoče 10-krat vse skupaj. Zna se 2 minutah poigrati z njo in jo nasmejati, potem odide oz. ko vstopim v sobo je že "Mama je prišla" in je mala v mojih rokah. Pravi, da ne ve, kako in kaj bi z njo počel, volje naučiti se pa očitno tudi nima. Naj dodam, da ima 8-letno hčerko iz prejšnjega zakona. Ko pride k nama na obisk, se tudi z njo več ukvarjam jaz. Začel je kaditi in večino časa preživi v kuhinji, kadi in igra online šah ali brska po Facebooku. Skoraj non stop bulji v telefon. Ena izmed situacij: gre na izlet s sodelavci, 2 dni ga ni doma. Torej, jaz njemu moram (in tudi mu, ne iščem razlogov, da ne bi) 100% verjeti, čeprav ga ne vidim. On pride domov, jaz se ga razveselim in po nekaj minutah mi začne najedati, češ da sem sigurno kakšnega pripeljala domov, ko ga ni bilo. Enkrat lepo rečem "Ne, ne rabim nikogar, imam tebe in zadovoljna sem s svojim življenjem", drugič rečem "Nehaj", tretjič pa ne morem več. In POTEM hoče seks. Oprostite moški sveta, ampak ženska, psihično utrujena, ne more seksati. Ne takrat, ko jo srce boli, ko ve, da je zvesta in ljubi bolj kot kdaj v življenju, pa se non stop mora soočati s takimi obtožbami. Ta njegova paranoja, da ga varam, uničuje zvezo. Nekaj časa sem trpela, se pogovarjala, zatrjevala, poskušala pokazati, da temu ni tako (mislim, da ni veliko žensk, ki bi moža vsak dan masirale, da bi ga vedno čakal topel obrok po službi, stanovanje vedno bilo čisto, pa nikoli nikamor hodila ali bilo kaj počela brez njegove vednosti) ... Zdaj enostavno čutim, da nimam več energije za to. Ne gre samo za mene, tudi moji starši mu gredo v nos. Ne rečem, da so perfektni, ampak nekaterih žaljivk mu še vseeno ne bi bilo treba uporabljati ... Lansko poletje sva se preselila iz mesta na podeželje in vem, da ga tudi to muči. Oboževal je mesto. Vse to razumem, vendar to ni izgovor, da padeš v 'kao' neko depresijo (ker enostavno vem, da igra mučenika in v tem uživa) in se zapreš vase. Poskušala sem s pogovori, podporo, ga razpoložiti, pa nič ni delovalo. Tudi to dejstvo, da imava sedaj dojenčico in ona zahteva 90 % moje pozornosti, ga muči. Da pač stvari trenutno niso, kot so bile prej (res sem vso svojo pozornost in energijo vlagala vanj in sedaj, ko pomislim, se mi zdi, da sem ga na nek način razvadila). Zdaj službo imam (sicer zelo fleksibilno in nimam čisto določenega delovnega urnika) in poskušam vstajati zgodaj, da bi imela dovolj časa in zanj in za otroka, ampak je zelo težko (delam 9 ur na dan, od njenega 3. tedna starosti). Ne uspevam vedno, pa se ne potrudi preveč, da bi se postavil na moje mesto. Namesto tega raje čaka, kdaj se bom spomnila nanj in kuha zamero; vsake toliko časa eksplodira zaradi bedarije, ki ni vredna prepira in takrat na brutalno žaljiv način pove, kaj ga moti. Jaz sem poskušala v vsaki njegovi stiski biti razumevajoča, ga podpirati, se pogovarjati (mene skoraj nikoli nihče ne vpraša, kako sem); zdaj enostavno nočem več. Ja, NOČEM. Ker vem, da bom kmalu pregorela od nespanja (dojim ponoči in se zbujam večkrat, službo imam pa tako, da delajo možgani), vsega psihičnega napora z njegove strani in dejstva, da se nimam komu potožiti. Da ne omenjam groženj, kot so "Nikoli več ne boš videla otroka, z mano boš doživela pravi pekel" itd. Ampak ne, nasilen ni bil nikoli. Roko je enkrat dvignil, vendar se je zadržal. Ne vem več, kaj naj. Otroka imava, poročena nisva niti eno leto. Vse skupaj (zveza) traja skoraj 4,5 leta. V tako kratkem času sem se naposlušala obtožb in žaljivk, kot nikoli prej v življenju skupaj. Stara sem 29 let, on 33. Vem le, da se sedaj (sploh po porodu) veliko bolj cenim kot oseba. Prej sem si vedno mislila "Pa ajde, saj so to samo faze, saj se bo spremenil", pa se ni, vedno huje je. Tudi sama sem mu rekla, da se bo nekaj moralo spremeniti, sicer ne vem, kako dolgo bova zdržala. Jaz se ne mislim celo življenje podrejati njegovemu kompleksu manjvrednosti, čeprav ne vem, zakaj ga ima; vedno sem mu dala vedeti, da je grozno čeden (ker je) in da mi je čisto vse na njem všeč. Za razliko od njega, ki ima veliko pripomniti glede moje teže, trebuščka, frizure, dlačic pod nosom, kako sem oblečena itd. Vse na svetu bi dala, da bi postal človek od prej. Kot da ga nič več ne zanima. Ne bi rada, da to razpade, ker res nikoli še nisem tako ljubila (vidim dobro v človeku in se raje skoncentriram na to kot na slabe lastnosti; te poskušam z ljubeznijo izpostaviti in biti opora takrat, ko jih poskuša odpraviti). Ampak tudi jaz imam ego, na žalost. In ta ego, s srcem in dušo vred, že nekaj časa grozno trpi. Me zanima, kaj bo, ko najde tole v mojem e-mail nabiralniku. Poleg vse sumničavosti si je mož nabavil celo diktafon, da bi mi prisluškoval, ko ga ni doma. Bila sem zasliševana kot največji zločinec, vsak šum, ki ga je slišal, si je predstavljal kot neko vzdihovanje (torej moje varanje z nekom drugim), moške glasove itd. Prisežem pri svojem otroku, ni res. Nisem ta tip osebe, pač pa, če ne ljubiš več, priznaj in odidi tip. Ni prvič, da si je nekaj omislil v glavi in vztraja pri tem. Je zelo nagle jeze in hitro znori zaradi banalnih stvari. Npr. enkrat sem pozabila očistiti pečico (ni se vleklo tedne ali kaj podobnega), saj veš, služba, otrok, kuhanje ... Tako me je nadrl in za nameček še pljunil v obraz, da nisem mogla priti k sebi. NovopecenaMami
Pismo bralke: 'Samo sebe sem obtoževala, da se je to zgodilo'
V uredništvo smo prejeli zgodbo bralke, ki je bila tako kot marsikatera druga ženska prevarana. Večkrat. A je na koncu kljub vsemu v sebi našla moč, da odide, da v življenju poišče srečo in nekoga, ki jo bo ljubil tako, kot si zasluži. Njeno pismo si preberite v nadaljevanju ...
Zgodba bralke: Njuna ljubezen je kot iz filma, a zanjo nihče ne ve
Pozdravljena, stara sem 27 let, s fantom pa sva 'skupaj' že 8 let, če temu lahko rečem skupaj. Počneva skupaj vse, tako kot to počnejo vsi pari. Priznam, da je to ljubezen iz prave filmske romantične drame. Problem je samo to, da uradno v zvezi nisva bila nikoli, tudi drugi za naju uradno ne vedo. Vsakič, ko omenim to temo, se razjezi in pravi, da bo v zvezi, ko bo sam pripravljen. Vem, da me ima rad in ne rabim niti opisovati, saj take ljubezni ne moraš pretvarjati. Zelo rada bi bila z njim in ko sem bila mlajša, mi takšna 'nezveza' ni predstavljala težav, zdaj pa mislim, da je čas za resnejše stvari. Mogoče sem trapasta tudi sama, ampak ljubezen ne pozna meja. Rada bi bila z njim do konca življenja, ampak očitno je čas, da ga pustim v njegovem 'samskem' življenju, kar pa res boli in se s tem težko sprijaznim, sploh ker vem, da je taka ljubezen zelo redka.