Ključna beseda / spet skupaj
Česa se moramo zares bati pri koronavirusu?
Individualizem je na splošno izraz, s katerim opisujemo teoretičen ali praktičen poudarek na posameznika nasproti, ali celo na račun, skupine. Je neposredno nasprotje kolektivizmu. Konec navedka iz wikipedije.
10 stvari, ki jih lahko počnete, medtem ko ste obtičali doma
Zdi se, da je ta stvar s koronavirusom resnična stvar. Šole se zapirajo, ljudem se naroča naj ostanejo doma, sredstva za čiščenje rok pa so najbrž najbolj vroče blago. In kaj lahko počnemo, ko ostanemo doma?
'Pandemija, ki so jo razglasili, bo upočasnila svet in terjala, da se vsak spogleda s tem, kar nosi v sebi.'
Danes zjutraj, ko sem se vrnila iz jutranjega teka, so me preplavile misli. Priznam, za hip sem globoko vdihnila … Omg! Otroci, stari 5, 9 in 12 let, ostanejo doma. Jaz sem doma. Ves čas skupaj. Samo mi. Kuhanje, pranje, učenje … Ajme meni!
Si lahko pretežka, a zdrava?
Tehtnica kaže preveč kilogramov? Je vaš indeks telesne mase večji od 30? Vendar pa nimate povišanega holesterola ali tlaka. Nimate sladkorne bolezni. Počutite se dobro. Mar to pomeni, da ste lahko prekomerno težke, a zdrave? Kaj pa če za povrh redno telovadite, vendar tehtnica še vedno kaže preveliko številko? Redno gibanje je vsekakor zdrava in koristna navada. Toda ali lahko izniči negativen učinek prekomerne teže? Odgovor nemških in ameriških raziskovalcev je žal: ne. Odvečne kilograme bi se v vsakem primeru morali potruditi izgubiti. Toda prav tako opozarjajo, da bi morali tudi tisti z normalno težo paziti, da ne dobijo povišanega holesterola in tlaka ali sladkorne bolezni.
Neprepoznavna: Daisy presenetila z novo frizuro
Ena izmed treh tekmovalk, ki so v šovu Sanjski moški Hrvaške, v boj za Goranovo srce prišle iz Slovenije, Daisy Zaccarin, se je v tekmovanju obdržala najdlje in na koncu ’pristala’ na 6. mestu. Čeprav Daisy ni skrivala svojih občutij do Gorana, mu je na koncu zaželela vse dobro, pozneje pa se je odločila za veliko spremembo.
Zala in Gašper: Največ glasbe prodata v tujino
Komaj 19 in 22 let sta imela, ko ju je širna Slovenija spoznala in – bodimo iskreni – pogosto tudi vlačila po zobeh. Bojda zaradi svoje ’čudaškosti’, drugačnosti, tihosti. A Zala Kralj in Gašper Šantl, ki danes delujeta pod imenom Zalagasper, sta dokazala, da to nista igra in čudaštvo, temveč sta to onadva, mlada človeka, ki – kot vsi – iščeta svoj prostor pod soncem. Te dni, ko od njunega uspeha na Emi mineva leto dni, sta pred izdajo prvenca in serijo koncertov, sta si vzela čas tudi za nas in povedala, kako ustvarjata, kaj pripravljata in kako delujeta, ko sta zgolj to, kar sta: mlad par, sam doma. Se sploh kdaj spreta?
Kako se izogniti nesrečnemu razmerju
Na začetku? Težko! V romantičnem obdobju se nosijo maske in kažejo najlepše podobe. Spremljajo jih vzneseni občutki, fantazije, metuljčki ... In to je tudi čas, ko lahko spregledate opozorilne znake, ki bi vas obvarovali pred nesrečnim koncem.
Nuša in Mijo razkrivata, zakaj ljubezen ni trajala
Po tednih zmenkov, ukradenih dotikov in poljubov ter ugibanj je sanjski Mijo Matić med devetnajstimi dekleti končno izbral tisto, ki ga je najbolj očarala. Njegovo srce je osvojila prav Mariborčanka Nuša Rojs, za katero je Mijo že prvi večer priznal, da mu je med ljubšimi. Kaj pa se je zgodilo, ko so kamere ugasnile?
'Gospodična, sprostite se, me je prosila ginekologinja, medtem, ko je nemočno ven vlekla mašino.'
V članku za osebno rast sem prebrala: »Zazri se vase. Tvoja lepota se skriva v tebi. Če želiš biti srečna v svojem življenju, pusti za nekaj časa svojo zunanjost in svet okoli sebe ter se obrni vase, v svojo notranjost. To, kar boš pokazala svetu, je tvoja notranjost, ta čudoviti diamant …« Ker sem bikica po horoskopu, praktična in konkretna, sem takoj vedela, kaj moram storiti. Šla sem h ginekologu.
Modna napaka, ki jo dela večina žensk
Jana Krajnc je modna svetovalka in stilistka, ki je že marsikateri pripadnici nežnejšega spola pomagala rešiti večno težavo: kaj obleči? Kot pravi sama, je največja težava večine Slovenk neurejena in prenatrpana omara. In tu nastopi ona. Jana ženskam namreč pomaga preurediti njihove omare, jim svetuje, kakšna oblačila pristajajo njihovemu tipu postave in se z njimi odpravi tudi po nakupih.
Lucija Ćirović: Vprašanje, na katerega do danes nisem našla odgovora.
Po novoletnem nastopu s predstavo 'S trebuhom za kruhom' pride do mene starejša gospa z jasnim vprašanjem: »Kako to delate?« »Kaj mislite?« ji odvrnem. »To z lutko, to, no …,« mi pravi. Odgovorim ji: »Kako delam ventrilokvizem, mislite? Pač jaz lutki posojam glas.« Nato me čisto resno vpraša: »Kdo pa VAM posoja glas?« Vprašanje, na katerega do danes nisem našla odgovora.
Brad Pitt in Jennifer Aniston: 15 let kasneje se spet držita za roke
Dan, ki smo ga čakali zadnjih 15 let ... Da sta nekdanja zakonca Brad Pitt in Jennifer Aniston v dobrih prijateljskih odnosih, že nekaj časa ni več skrivnost, na včerajšnji podelitvi SAG nagrad pa smo ju po 15 letih končno lahko spet videli med klepetom.
10 najbolj pričakovanih filmov leta 2020
Leto 2020 je pred vrati, z njim pa tudi najbolj pričakovani filmi!
Jan: 'Lipicanec je iz Švice.' Od kod pa bo njegov nasprotnik?
V včerajšnji napeti areni smo spremljali prvi boj za superfinale, v katerem je Jan Klobasa ugnal Marjano Povše in tako skupaj z bratom dvojčkom Tilnom postal prvi superfinalist. Nocoj pa bo v areni spet vroče, saj se bosta za drugo mesto v superfinalu udarila Rene Šantić in Luka Lampret, ki se je v finalni teden sicer uvrstil že v devetem tednu tekmovanja.
Megan Fox: je to večerna obleka ali kombineža?
Hollywoodska igralka Megan Fox se je pred nekaj leti povsem umaknila iz javnosti ter se odločila posvetiti družini, ki jo je ustvarila z možem Brianom Austinom Greenom. Zato je marsikoga presenetilo, ko se je slavni par prvič po 5 letih skupaj sprehodil po rdeči preprogi ...
Lucija Ćirović: Na letalu lahko kupiš vse! Od oblek, parfumov, igrač, hrane, vile v Toskani, parcele na luni …
Očitno mi je potovanje po Ameriki pustilo trajne posledice, ker sem postala malce bolj avanturistična. Kar naenkrat mi potovati sami ni več problem. In ne samo to; zdaj si rada zanalašč zakompliciram pot. Zato sem si zadala, da bo potovanje (in vse kar spada zraven) čim cenejše ter da bom naredila nekaj, česar še nikoli nisem. In tako sem šla v London. Tam sem sicer že bila, ampak ne na tak način kot tokrat. Šla sem za eno noč. Skoraj kot bi šla v London na kavo.
'Ne vem, kaj si predstavljajo tisti, ki so v zvezah in ki zviška in z aroganco gledajo na samske kot egoistične karieriste'
Dragi Brane, rad napišeš, da imejmo takšna razmerja, kot si jih želimo. Sliši se enostavno in logično. A ni ravno tako. Živimo v majhnem okolju, ki je za nekatere še manjše. Tudi zame. Ja, bolje kot biti z nekom, ki mu ni zaupati, ki te zanemarja ali zlorablja in te s tem čustveno in telesno uničuje, je ponovno se vreči na trg. Odnosi pa niso ali črni ali beli, da bi lahko enostavno rekel: ta je dober in ta je slab. Vedno moramo pogledati celoto, kajti popolnosti pač ni in je noben realen človek ne pričakuje. Če bi bilo tako, bi bili vsi kar naprej sami. Sama sem imela dve zvezi, prvo 9 let in drugo 5 let. V njih nisem več vztrajala ravno zaradi zgornjega pravila, ki ga rad deliš in se strinjam z njim. Če je tako hudo, da pogosto jočeš in noben pogovor, predlog ali kompromis ne pomaga, si na koncu slepe ulice. Trpljenje je hudo in si v neki točki rečeš, mora obstajati nekdo, s komer ne bom doživljal takih bolečin, ki je dostojen, zaupanja vreden in me privlači. Hja, to je nujna objektivna predpostavka ob tej subjektivni, da smo sami gospodar svojih razmerij. Dvakrat sem predolgo reševala razmerje, ker v nasprotju s prepričanjem starejših generacij, vsi ne menjujemo partnerjev kot spodnjih gat in se zavedamo tega, da je za dobro zvezo potreben trud. Ob tem sem se psihično izčrpala, tako da sem se še dolgo po koncu zveze sestavljala. Take stvari niso tako enostavne, kot morda včasih zveni iz tvojih člankov, mogoče tudi zaradi moškega principa, ki je bolj racionalen. Tudi ženske nismo vse enake, jaz zagotovo sodim med bolj čustvene, čuteče, ker vse to doživljam zelo intenzivno. Priti je moralo do skrajnosti, da sem lahko sprejela odločitev, da je poskusiti znova manj slabo kot vztrajati v obstoječem. Pri čemer obstoječe ni bilo samo slabo, logično, saj so bile dobre stvari, ki so me v odnosu toliko let držale. In potem pridemo do tehtanja črnih in belih lastnosti odnosa, pri čemer moraš pri odločitvi vzeti v obzir tudi objektivna dejstva – kdo sploh je še tam zunaj, koliko si že star, ali boš do naslednje zveze še sposoben imeti otroke ... Madona, ni tako lahko in tisti, ki cincajo v zvezah, kjer se ne počutijo čudovito, niso sami mazohisti, ki ne želijo ali znajo poskrbeti za svojo dobrobit! Lahko je reči pusti ga/jo in si najdi koga bolj primernega. Iti v iskanje koga bolj primernega v našem miniaturnem bazenčku pomeni veliko tveganje, da boš našel le še koga manj primernega ali pa koga primernega, ki ti ni mentalno in seksualno privlačen! Tega ne srečam, ne najdem že nekaj let! Terja veliiiko poguma, da izpustiš, kar imaš, ne glede na to, da ob tem trpiš. In potem se začne zgodba stereotipov o samskih. Ne vem, kaj si predstavljajo tisti, ki so v zvezah in ki zviška in z aroganco gledajo na samske kot egoistične karieriste, ki si ne želijo otrok, ali ti postrežejo z modrostmi, da si mogoče preveč izbirčen, nepripravljen reševati odnose in podobno. Povej mi, Brane, kako naj v tem svetu človek živi po načelu "imejmo takšne odnose, kot si jih želimo“?
Lucija Ćirović: Vse to me v resnici zabava. Na prav poseben (mazohističen?) način uživam v fitnesu
Ponedeljek je. Ali pa sreda. Amm, ali četrtek ... Ker sem ob (skoraj) isti uri, na (skoraj) istem mestu, (skoraj popolnoma) utrujena, točno vem, da je ponedeljek ali sreda ali četrtek. To so dnevi, ko se nategujem v fitnesu. No, jaz nategujem naprave in pripomočke, čeprav včasih bolj oni nategujejo mene. Moj odnos s fitnesom je od nekdaj kot dogovorjen zakon: na začetku se nisva ne poznala, ne marala, potem sva se pod prisilo vse več srečevala, pristala skupaj in sva se nekako navadila en na drugega. Zdaj sva že toliko časa skupaj, da je vse skupaj postalo čisto domačno in naju dejstvo, da en drugemu smrdiva, ne moti več.
Zakaj nas je strah življenja?
Ljudje pred nami so dosegali skrajne, nemogoče in za svoj čas, skoraj iluzorne stvari. Iznašli in vpeljali so reči, brez katerih si danes ne predstavljamo življenja in so praktično postale del zdrave kmečke pameti. Vsi poznamo Newtonov gravitacijski zakon, Darwinov evolucijski nauk in, če se dotaknem še svojega področja, Freudovo legendarno ledeno goro in prvo poimenovanje zavednega in nezavednega ter osebnostnih struktur ida, ega in superega. Verjamem, da v kopico pomembnih ljudi v ta sklop spadajo še Sokrat, Platon, Kant, Kopernik, Curie, Mendelejev, Einstein in vseh ostalih tisoč, ki morda ta trenutek niso prišli na svoj račun. Vsi veliki znanstveniki, filozofi, fiziki, psihologi, umetniki. Tisti, ki jih je sama zgodovina postavila na piedestal velikih imen. Ljudje, ki so družbi dali veliko več, kot pa ona njim, brez pomisleka, kaj je preveč in kaj premalo.
Tanja Žagar presenetila: izdala svoje skrivnosti z odra
Tanja Žagar že od najstniških let, ko je bila še članica priljubljene dekliške skupine Foxy Teens, navdušuje množice pod odrom, v teh letih pa je svoj nastop izoblikovala do potankosti. Zdaj tak izziv čaka tudi Majo Oderlap, ki bo morala Tanjo v prihajajoči oddaji imitirati. Da bi ji bilo lažje, jo je Tanja obiskala na plesnih vajah z Miho Krušičem in ji izdala svoje skrivnosti.
19 znakov, da ste odvisne od svojega partnerja
Kdaj je vaša navezanost zdrava in pozitivna, kdaj pa gre za škodljivo odvisnost, ki bi jo lahko primerjali z odvisnostjo od hrane, drog, televizije … Da, odvisen je mogoče postati tudi od čustev, ki jih gojite do svojega partnerja, in to ima lahko vrsto negativnih posledic, še posebej, če se zgodi, da vas partner zapusti. Osebe, ki svoje življenje povsem osredotočijo na ljubezenski odnos, nato padejo na dno. Ne morejo do svoje droge in to je še edino, za kar si prizadevajo. Drugi deli življenja pa so tako že dolgo zapuščeni in pozabljeni. Zato se v takih trenutkih pogosto niti ne morejo zateči kam drugam. Izgubijo vse. Preverite, kaj so znaki, da je vaša navezanost nezdrava ter se zaustavite, še preden bo prepozno.
Lucija Ćirović: Partnerka krili z rokama, kar je videti kot mešanica med izraznim plesom in usmerjanjem prometa. Nato sleče pončo.
Prazniki so za to, kot že ime pove, da se praznujejo. Praznovanje je nekaj veselega! Potem pa pride praznik dan mrtvih … Če rečem, da praznujem 1. november, je podobno, kot da bi na pogrebu namesto 'sožalje', rekla 'čestitam', kot da bi 'praznovala', ker je nekdo umrl. Zato v tem primeru uporabljamo besedo: obeležiti. Hm, kaj pa če bi vse praznike, ki se jih ne spodobi praznovati, poimenovali kar 'obeležniki'?
Tom Cruise ne verjame, da je Suri 'njegova'
Hollywoodski igralec Tom Cruise že leta in leta ni videl svoje hčerke Suri Cruise, tuji mediji pa sedaj poročajo, da zvezdnik menda ne verjame, da je deklica v resnici 'njegova' hči.
'Kako lahko pričakujemo pozitivno življenje, če nenehno le jamramo?'
"Naš čas je omejen. Ne bomo živeli večno. To ni generalka. To je naš prvi in zadnji 'poskus', zato ga moramo že zdaj izkoristiti najboljše kot lahko," pravi knjižna avtorica Stasha in dodaja, da je ena izmed sestavin za čarobno življenje po njenem mnenju ta, da v življenju počnemo to kar nas veseli. "Izpolni si svoje največje želje. Ceni kar imaš, kogar imaš in bodi hvaležen za to. Zavedaj se, da odkritost prihrani čas vsem."
Nives je ljubezen našla v Nemčiji
Nives Celarc je producentka house glasbe in nastopajoča didžejka, ki jo je ljubezen v Nemčijo odpeljala že v najstniških letih. Ena najobetavnejših domačih didžejk navdušuje v poklicu, kjer prevladujejo moški. "Tako se moramo ženske še več dokazovati, sploh če ne prihajamo iz modnega ali filmskega sveta, katerega bi lahko uporabljale kot vstop na glasbeno sceno." Z njo smo se pogovarjali o poklicu, glasbi in nočnem življenju, ki ga takšno delo prinaša.
Zagrabila me je panika."O ne, ni tistega za odpreti vrata, nima kljuke, ne morem ven!" "Zberi se! Avto ima troje vrat."
"Baby, you can drive my car …" se na ves glas sliši z radia. Pločevinka energijske pijače je skoraj prazna. Vozim se domov po treh nastopih. Sama v avtu, sama na cesti. Nikjer nikogar. Morda zato, ker je ura okrog polnoči. V eni roki držim volan, v drugi kos ocvrtega mesa (popotnica gostilne, kjer je bil zadnji nastop). Malce sem utrujena, a kljub vsemu uživam v vožnji. Pozorno in zbrano gledam na cesto. V ustih žvečim meso, v mislih pa premlevam spomine na vse kilometre, ki sem jih prevozila, tako ali drugače.
Bili so navadna slovenska družina. Srečna in polna ljubezni. Dokler ni dobila nove službe
Pozdravljeni, večkrat vas berem in skoraj vedno sva enakih misli. A tokrat se je zgodilo, da svojih misli ne razumem več. A tako je, pravijo, ko se sam znajdeš v težavah. S partnerjem sva skupaj dobrih sedem let in imava prekrasno punčko, staro štiri leta. Naše življenje je potekalo predvsem normalno, brez večjih težav. Navadna slovenska družinica. Srečna in polna ljubezni. Problem se je začel, ko sem končno po nekaj letih trdega truda dobila službo v svoji stroki, ki sem si jo želela, odkar pomnim zase. Staro službo sem pustila in tako začela novo karierno pot. Moj partner dela v isti stroki, a najini delovni mesti sta precej daleč narazen. Naj omenim, da je moje delovno mesto po hierarhiji višje od njegovega in delava popolnoma druge stvari. Na poti k njegovi karieri sem mu sama ogromno pomagala, ga spodbujala in podpirala. Kako mu le ne bi? Želim mu najboljše. A očitno nisva enakega mnenja. Na dan, ko so me obvestili, da sem dobila službo, sem bila presrečna. Tako kot tudi vsi drugi okoli mene, saj so vedeli, kako močno sem si to želela. Torej vsi, razen mojega partnerja. On o tem ni želel govoriti in o tem se nisva pogovarjala. Z vsemi sem delila svojo srečo, a s tistim, ki sem jo želela najbolj, je nisem mogla. Vse, kar sem želela, je, da je ponosen name. In vesel zame. A ni bil. Z mano o tem dejstvu, da čez nekaj mesecev začnem hoditi novo službo, ni spregovoril niti besede in preden sem nastopila z novo službo, se o tem sploh nisva pogovarjala, kot da se to ne bo nikoli zgodilo. Ko sem pričela delati, sva se začela veliko prepirati. Če sem samo omenila, kako sem preživela dan v službi, je bilo vse narobe. Začelo se je poniževanje, da nimamo jaz in meni enaki pojma, da smo nesposobni, da oni delajo namesto nas ipd. Če me je v družbi kdo vprašal, kako je v novi službi, me je velikokrat prekinil in začel govoriti v mojem imenu, ter nasprotoval vsemu, kar sem rekla. Počutila sem se neprijetno in bilo mi je nerodno. Veliko sem se prilagajala in takrat popuščala, saj sem upala, da je samo obdobje in da bo minilo. Želela sem, da živimo mirno in srečno. Kar hitro sem napredovala in moram reči, da sem pri svojem delu precej uspešna. In ko se je to zgodilo, je doma spet padla bomba. Da sem dojela, da ne pretiravam in si ne domišljam stvari, je bilo takrat, ko mi je naravnost povedal, da jaz tam ne morem delati, ker nimam pojma in sem še premalo časa v tem poslu in mi dal pogoj: on ali moja služba. Kot razlog je ves čas podajal dejstvo, da bo sedaj moral on malo bolj prevzeti skrb za hčerko, s tem mislim iti po njo v vrtec, kljub temu, da sem uro za tem že tudi sama doma in imamo skupaj še nekaj ur do večera. Tudi vse vikende sem doma. Ves svoj prosti čas namenjam izključno svoji družini. Večkrat sva se o tem že pogovorila, saj sem resnično upala, da se bo stanje spremenilo. A vsako nestrinjanje se konča s prepirom in mojo službo. Hudo mi je, ko je vse, kar si želim, da je srečen zame. Pa ni. Začelo se je odražati na najinem odnosu in spolnosti. Ne vem več, kaj naj naredim?
Mislila je, da mu lahko zaupa, dokler ji ni pokazal svojega pravega obraza
Brane, moja zgodba ne bo o tem, kako mi je hudo zaradi fanta, bo pa o tem, koliko sem prejokala in pretrpela. Sedaj je hvala bogu že vse mimo, zahvaljujoč prijateljem, ki so mi pomagali. Torej, spoznala sem fanta, za katerega sem bila prepričana, da je nekaj posebnega. Da mu lahko zaupam, da se lahko z njim pogovarjam. Zaupala sem mu. Zaupala sem mu svoje strahove, svoje želje, svojo preteklost. In bila sem mnenja, da me razume, da razume, kaj mu govorim, da je odrasel. Tako sva se pogovarjala cele dneve, dan za dnem, včasih tudi ponoči. Večkrat sva se videvala in bilo je resnično lepo. Nato sem šla na dopust in ponudil se je, da pride k meni za kakšen dan. Večer pred tem, ko naj bi prišel, mi je pisal, da me bo razveselil, saj me bo naslednji dan obiskal. Prišel je naslednji dan in sva si spet pisala. Bilo je kot vsak dan. Samo, da ni prišel k meni, ni pa se tudi opravičil oz. povedal, da ga ne bo. Prišel pa je na območje, kjer sem bila jaz (v kraj zraven mene). Naslednji dan sem ga vprašala, kako to, da ga ni bilo. Dobila sem tudi tisti čuden občutek v trebuhu, ko veš, da je nekaj narobe. Omenila sem, da imam občutek, da je mislil na bivšo punco, saj sta živela skupaj v kraju, kamor je prišel na obisk (naj omenim, da sta končala 7 let nazaj in da je to bila še srednješolska ljubezen, ki je potem trajala še prva leta na fakulteti). Nato mi je povedal, da ni samo mislil nanjo, ampak, da sta se celo dobila na pijači. In v tistih 15 minutah, ko sta se videla, je začutil stvari, ki jih je čutil pred 9 leti. Nato sem šla naslednji dan nazaj domov in sva se zvečer dobila, da se osebno pogovoriva. Zaupal mi je, da očitno ni nikoli pozabil nanjo, ampak je samo potlačil čustva, ko sta šla narazen. In ker je začel nekaj čutiti do mene, so nato ta čustva privrela nazaj na plan, ko jo je videl. Zagotovil mi je, da naj bi mu jaz nekaj pomenila, ampak, da je očitno še vedno zaljubljen vanjo, ter da naj si dava čas, da njo končno preboli. Bil je tudi prepričan in tako je zagotovil tudi meni, da je bivša samska. Nato so minevali tedni, ko sva se še vedno družila in pogovarjala. Bil je prijazen do mene, bilo je kot pred tem, ko je videl bivšo. Nakar je kar naenkrat izginil. Od njega ni bilo več odgovora, ni bilo nobene razlage. Sama sem mu še vedno pisala in upala, da mi bo razložil. Dobila sem sporočilo z grdimi besedami, da kaj je spet narobe v pi*** m*** in spet ni bilo od njega glasu. Nato mi je po dolgem času napisal, da je potreboval mir, da je bil slabe volje in da mu miru nisem dala. Dejstvo pa je bilo, da nisem vedela, da je sploh kaj narobe. Nato sem ugotovila, da ima bivša že par let resnega partnerja in sklepala, da očitno je to ugotovil tudi on. Nato je name obrnil, da sem jaz vse naredila narobe, da mu nisem dala miru, ko ga je rabil, da mi je vedno vse zaupal in razložil. Na vsako moje vprašanje sem dobila samo odgovore v smislu, da če ga ne poslušam, ko mi kaj pove, da se nima kaj pogovarjati. Sedaj še vedno všečka vse fotografije od bivše (ne spusti ene same fotografije) in vsako stran na Facebooku, ki jo bivša ustvari. Ali je to obsedenost z njo? Rekel mi je celo, da je ona sedaj njegova najboljša prijateljica. Nekoč mi je tudi rekel, da je šel k njej, samo zato, da bi jo videl. Ona pa mi je povedala, da se sploh nista videla, ker ona pač nima časa za ta druženja. Ko sem ji omenila njegovo ime, je najprej celo vprašala, kdo je to. Ne razumem njegovega obnašanja, niti tega, da ne želi končno pozabiti na njo in iti naprej. Ali ne bi bilo zanj najbolje, da bi jo nehal spremljati po vseh družbenih omrežjih? Zaveda se baje, da nikoli več ne bosta skupaj. To je moja zgodba. Zgodba o tem, kakšni ste (so) lahko moški in zgodba o (ne)zaupanju.
'9 let sem poslušala, da sem grda, iz mene so se norčevali ... Zato sem se začela pretvarjati, da sem druga oseba.'
Pozdravljeni. Na vas sem se odločila obrniti, ker se sama s sabo preprosto ne morem več boriti. Stara sem 18 let in že od nekdaj imam nizko samozavest in sem tudi zelo introvertirana oseba. Moj občutek majvrednosti se je začel že v vrtcu, ko so me otroci zafrkavali iz različnih razlogov, nato se je to nadaljevalo še v osnovni šoli. 9 let sem poslušala, da sem grda, vedno so se norčevali iz mojih neuspehov. Zaradi bojazni, da bi se to ponavljalo tudi v srednji šoli, sem se začela pretvarjati, da sem čisto druga oseba, kot sem v resnici. Seveda je moja maska padla že prvi mesec in spet se je začel občutek manjvrednosti. Vedno so se mi zdeli boljši vsi sošolci, sama pa sem mislila, da sem nič. Tudi slišala sem že, da sem hinavka, hinavcev pa ne mara nihče. Zaradi tega sem postajala vse bolj nesramna oseba in sedaj, v zadnjem letniku, imam občutek, da me ne mara nihče več. Verjetno sem si za to kriva tudi sama. Vedno imam občutek, ko nekdo nekaj šepeta drugemu na uho, da se pogovarjata o meni, o mojem videzu, mojih oblekah. Tudi z ljubeznijo imam težave. Prehitro se navežem na ljudi. Enkrat sva se z nekim fantom spoznala na neki zabavi. Preden je šel, sva se poljubila in od takrat sem vedno mislila, da je tudi on želel nekaj več, vendar on misli drugače. Tudi ko sem dobila fanta, sva bila skupaj le dva meseca, ker sem spoznala, da me vleče za nos in me hoče samo izkoristiti. Nikomur si ne upam zaupati svojih težav, saj imam vedno v mislih, da me bo ta oseba izdala. Nasploh ne zaupam nikomur, tudi staršem ne, ampak vem, da bi ob takih stvareh morali biti ravno starši tisti, s katerimi bi se pogovorila. Tudi nočem tega, da mislijo, da sem samo neka razvajena deklina, ne samo starši, ampak tudi tisti, katerim bi se zaupala. Vsak dan bolj mislim, da sem vse slabša oseba. Pravijo, da se najstniki v teh letih še iščemo, ampak jaz dvomim, da bom kdaj našla svojo pravo osebnost. Hočem le pripadati nekam, nekomu, ki mu lahko zaupam. Velikokrat sem tudi že pomislila, da ne bo nikoli bolje, da bom vedno osovražena oseba, kamor bom šla. Le kako bom nekoč dobila službo? Ali je to iskanje pozornosti, če sem tudi že pomislila na rezanje, celo na samomor? Seveda nisem tega nikomur povedala. Res vas prosim, da mi odgovorite, sicer res ne vem več, kaj naj storim, kako postati boljša oseba, kako se znebiti vseh teh negativnih občutkov okoli mene. Lep pozdrav.
Obupan bralec: Ljudje so začeli govoriti marsikaj, večinoma laži, tudi o meni
Pozdravljen, Brane. Imam težave v zvezi, ki je še zelo sveža. S partnerko se poznava že 8 let. Na začetku sva uživala v seksu, to trajalo je 3 leta, vendar ni bilo resno. Potem sva oba našla vsak svojega partnerja ter prekinila vezo. Trajalo je 5 let. Med tem časom sva hrepenela drug po drugem, prišel je en dan za vikend pred 8 meseci, ko sva se srečala. Takoj je padla iskrica, po enournem pogovoru sva se poljubila. Ugotovila sva, da sva se imela rada že nekaj časa ter si želela drug drugega. V naslednjih 6 mesecih sva se dobivala, se pogovarjala in prišla do zaključka, da zapustiva vsak svojega partnerja in končno po tolikih letih prideva skupaj za večno. To sva tudi naredila. V mojem primeru ni bilo tako težko, ker se z bivšo nisva razumela in sva se dogovorila za razhod. V njenem primeru je bilo to bolj težko, ker sta bila v redu. Potem je bilo vse super, zaljubljenost, seks, naklonjenost, šla sva na morje. Ko sva se pa vrnila z morja, so nastali problemi. Ona dela z bivšim fantom, ljudje so začeli govoriti marsikaj, večinoma laži, tudi o meni. Njo je to zelo prizadelo, začela se je umikati od mene. Govori mi, da ima polno glavo, da se ji je vsega nabralo ter da hoče nekaj časa zase, da se to umiri in pozabi. Imela sva tudi pogovor in mi je rekla, da me še vedno ima rada in si želi isto vse kot prej, vendar ko bo vse v redu. Ampak mene skrbi ta njeni bivši, ker skupaj delata v službi, da je to v bistvu tako zaradi njega, ker še mogoče nekaj čuti do njega, čeprav to zanika, obenem pa ne pove nobene slabe stvari o njem, ter noče, da bi še bilo to zelo javno. Sva pa oba osebi, ki naju v najinem okolišu, ki ni majhen, večina ljudi pozna. Kaj mi svetujete, Brane? Ali je še kaj upanja? Naj vztrajam? Jaz jo ljubim in si jo zelo želim, to tudi ona ve. Hvala za odgovor!