Zadovoljna.si

Ključna beseda / srečno

Osebna rast in odnosi 03. 09. 2019 07.17

'Odkrila sem njegove klepete in bazo žensk, ki so se prodajale prek spleta'

Ko pride do razkritja partnerjeve nezvestobe, se v trenutku poruši vse, v kar ste verjeli. Prvi šok sicer mine, a v srcu ostane skeleča praznina in vprašanje: "Zakaj?!" Počutite se izdane, oropane vsega bistva, brez upanja v prihodnost. Zdi se vam, da v ljubezen ne verjamete več. In če se v tem trenutku sprašujete, kaj je lahko še hujše od nezvestobe, vam predstavljamo zgodbe štirih deklet, ki so razkrile, na kakšen način so izvedele, da jih partner vara. Ne le resnica, včasih je razkritje morda še bolj boleče kot vse drugo, kar sledi.

Osebna rast in odnosi 23. 08. 2019 10.54

Primeri, v katerih bi morali končati zvezo

Vsak dan videvamo mnogo na videz srečnih parov. Navzven živijo srečno življenje, v njih pa narašča občutek slabe volje. Okoliščine so se spremenile, partner se je spremenil, sami so se spremenili. Zveza jim ne prinaša več veselja, a hkrati so navajeni partnerja in se bojijo poskusiti nekaj novega. Mnogo ljudi se sooča z vprašanjem, ali ostati v taki zvezi ali ne. Nas naš partner še osrečuje ali ostajamo z njim zgolj iz navade?

Brane, pomagaj! 15. 08. 2019 12.33

'Vedno sem prezirala ženske, ki so se odločile za splav ...'

Kaj storiti, ko si sam sebi partner, čeprav imaš zaročenca, in ko si svojemu 11 mesečnemu sinčku cel dan, razen kakšne urice (če vse seštejemo skupaj), starš edino ti, čeprav ima oba starša? Je res da sva z zaročencem zvezo začela kar na hitro in jo tudi razvijala na hitro, vendar sem vedno trdila, da ne bom imela zveze na silo, ko bo prišel pravi, pa bom vedela, da je to to in se z njim kar hitro ustalila. Tako sva po samo nekaj mesecih zveze začela živeti skupaj ter izvedela, da pričakujeva sina. Vedno sem prezirala ženske, ki so se odločile za splav (če je šlo za posilstva, zdravstvene težave ali kaj podobnega, sem tudi jaz odobravala splav, da ne bo pomote) in sem trdila, da ne bi mogla škoditi svojemu še nerojenemu otroku, saj bi me to celo življenje potem težilo in mi ležalo na duši. Tako sem dala partnerju dobro vedeti, da naj splava od mene NE pričakuje, lahko pa svobodno odide, če se mu zdi, da ni še čas, da bi postal oče. Takrat in še velikokrat sedaj trdi, da bi on imel otroka sedaj ali v naslednjih letih vsekakor, z mano ali brez. In vidi se, da najinega sina obožuje in ga ima rad, kar pa na žalost ne morem trditi za sebe. Ne da ne bi oboževala sina in ga imela rada, ker je moj svet in bi dala življenje zanj, temveč, ne morem trditi, da ima zaročenec rad tudi mene. Na začetku je seveda to pokazal, sčasoma pa se je čedalje bolj oddaljeval. Trdi, da je krivo moje obnašanje in da nisem ista kot na začetku, vendar se pomoje vsak spremeni oz. je drugačen, ko ga videvaš nekaj ur na teden ali pa, ko z njim dejansko živiš. V tem času se je spremenilo tudi to, da sem odslovila (na njegovo željo) zelo dobre prijatelje, pustila službo (iz osebnih razlogov, ter delno tudi zato, ker je on tako želel), svoje življenje popolno posvetila najinemu domu, otroku, čiščenju ... 11 mesecev po porodu, v sobi s sinom še vedno spiva sama (razen vikendov), ker se on drugače ne naspi za službo (samo jutranja izmena, 8-urnega dela v proizvodnji), ker se mali 2 ali 3-krat prebudi ponoči (kvečjemu zbudi samo mene, ker "rabi" dojko, zaradi žeje, lakote ali pač kot tolažbo). Ne more se naspati, ker mali spi med nama, čeprav imamo 20 cm širšo posteljo kot znanci, ki vsako noč spijo na postelji trije, s tem, da je sin star 4 leta (torej je kar večji od najinega), navmes pa se jim še pridruži leto in pol stara hčerka, pa se oče naspi kljub temu, da vstaja bolj zgodaj kot moj partner in se poleg službe vozi še čez mejo na treninge. Medd službo in treningi pa najde čas za urejanje okolice doma in druženje z otroci. Moj partner pa se pač ne naspi, ker ni dovolj prostora na postelji, se mali prevečkrat prebuja ... In kljub temu, da spi v dnevni na kavču, oddela svojih 8 ur, pride domov takooo utrujen, da ne more niti trave pokositi, niti malega previti. Zjutraj, ko gre delat, ne dobim poljuba za adijo oz. dobro jutro, ker ga preveč boli hrbet, da bi se sklonil k meni, ko pride domov, če grem k njemu po poljub ali objem, pa mi reče kaj mu težim. Spolnost izgleda kot nekakšna rutina, ki se pač mora zgoditi včasih 3-krat včasih 4-krat tedensko in to takrat, ko se njemu zaljubi. Tistih 5, 10 minut brez romantike, predigre itd. Čeprav pridem velikokrat do njega z željo po malo romantike in seksa, me velikokrat zavrne češ, da je utrujen, da pozneje, da se mu ne da, da mu ni, če me razganja, kaj mi je ... V javnosti me ne drži za roko, če ga primem jaz se takoj razjezi, kaj ga nadlegujem, kaj si bodo ljudje mislili, da sva v javnosti itd. Če mu zatežim, če me ima sploh rad, mi odgovori, če spet začenjam. Enako je, če vprašam, če se mu zdi, da sem se po porodu preveč zredila (sicer sem shujšala in imam manj kg kot pred nosečnostjo, kar sicer opazijo in povejo vsi drugi, samo on ne). Če se slučajno uredim, ko kam greva, začne z vprašanji za koga sem se uredila, če mislim, koga kje srečati, če se ne uredim, mi pove, da če se čudim, da pogleda druge, če se jaz za njega nikoli ne uredim ... Da ne omenjam tega, da je v 11 mesecih sina previl vsega skupaj 3-krat, sam ga je okopal enkrat (pa še to brez, da bi mu namazal negovalne kreme, ki jih mali nujno potrebuje). Vse ostalo sem vedno postorila jaz, čeprav sem imela dvakrat šive, ter sem pristala na urgenci zaradi izčrpanosti. Velikokrat omeni, da dela samo za trgovino, čeprav dam jaz svojo minimalno porodniško za čeke, kar pa ostane pa za plenice itd. Sebi že eno leto npr. nisem kupila oblačil, čevljev ali šla k frizerju. Živimo pri mojih starših, torej stroške vode, elektrike in drugega krijeta ona, plus tega tudi kosilo vsak dan skuha mama, on se pa še uspe pritoževati in se norčevati iz nas. Ko se čez vikend zbudi, predlaga sprehod, malega popazi tisti 2 minuti, da se jaz na hitro oblečem, potem pa grem malega previjat, mazat s kremami, ga nahranim, mu dam piti, umijem zobke ... On pa ta čas leži in gleda tv ali igra igrice, in ko pridejo na vrsto moji zobje, me cel nestrpen vpraša, če gremo ali ne. Brane prosim pomagaj, kaj storiti, ker več ne vem, ali jaz pretiravam in potrebujem psihiatra za živce kot trdi on, ali imam le nekako prav, ko rečem, da tako ne gre več naprej. Lep pozdrav, mamica malega sončka.

Brane, pomagaj! 14. 08. 2019 20.12

Branetov nasvet bralki: 'Čimprej proč ...'

Pozdravljen Brane! S partnerjem sva 2,5 leti poročena in imava enega otroka. Živiva daleč od svojcev (živimo v tujini), najin otrok pa je star 2 leti. Odkar sva dobila otroka je najin odnos iz dneva v dan slabši. Neprestano se kregava, delam že nekaj več kot eno leto 40 ur na teden. Vstajam ob peti uri zjutraj in prihajam domov ob petih popoldan, s tem, da se vozim v eno smer 70 minut. Avta namreč nimamo, ker mož misli, da ga ne potrebujemo, čeprav bi lahko jaz tako dnevno 40 minut več spala in prej prihajala po službi domov. Kadar koli sem omenila, da bi delala 30 ur, mi je rekel, da se lahko tudi odseli. Finančno nam sploh ne gre slabo, saj oba dobro služiva. Pred nekaj dnevi sem izvedela, da sedaj on dela 30 ur na teden, ker drugače ne more otroka pripeljati v otroški vrtec, kar sem jaz omenila že lansko leto. Za vikende hodi ven s prijatelji, spi zelo dolgo, kadar je buden je za računalnikom ali pa se briga za sebe. Odkar imava otroka noče spati z menoj in otrokom v isti sobi. Spi v dnevni na kavču. Nimava niti spolnih odnosov. Kritizira me za vse kar naredim, nič mu ne paše in ves čas mi govori, da lahko naredim bolje. Če naredim kaj narobe, mi govori, da sem butasta.Svoj dopust je prodal firmi za denar ne da bi se o tem z menoj pogovoril, tako da sem sama šla z otrokom na morje. On pa mi je rekle, da je to naredil, ker želi, da se sprostim brez njega. Moram reči, da ga starša veliko kličeta in se vmešavata kar veliko kar se tiče vzgoje, kako mora otrok jesti, kako se perejo otroška oblačila in vse to mi je vseeno, če on od mene ne bi tega zahteval, da tako tudi delam. Ker nočem, me začne žalit. Najin otrok je nerad pir njem in kadar smo vsi doma, se za vse obrača k meni. Včasih se joka tako histerično, da me je prav strah. Kakšno je tvoje mnenje glede takšnega obnašanja? Jaz razmišljam o ločitvi. Hvala za tvoje mnenje, zelo rada berem tvoje odgovore.

Trači 12. 08. 2019 07.53

Neisha osupnila v prekrasni poročni obleki

To poletje ne diši samo po počitnicah, lahkotnosti in ležernosti. Nekateri so izkoristili vroče dni, se skrili v studio in neumorno ustvarjali. In danes je pravi dan, da zadiši po nečem novem, svežem ... Priljubljena pevka Neisha in Kranjci predstavljajo skladbo Poročna, za katero so posneli tudi videospot, ki si ga lahko premierno ogledate na Zadovoljna.si, z Neisho pa smo poklepetali o tem, ali tudi sama že razmišlja o poroki. Konec koncev je že nekaj časa srečno zaljubljena ...

Osebna rast in odnosi 27. 07. 2019 09.29

Zakaj mu je druga bolj všeč kot jaz?

Verjetno se je že vsakdo spopadel z okoliščinami, da je bila našemu potencialnemu partnerju ali morda celo partnerju druga oseba bolj všeč kot mi. Pri tem se praviloma vprašamo, zakaj mu mi nismo dovolj všeč, zakaj se, če bi lahko imel nas, odloči za nekoga drugega.

Brane, pomagaj! 20. 07. 2019 16.04

'Imel je veliko žensk, zato sumim, da tudi sedaj nisem edina'

Brane, živjo. Imam moža, s katerim sva poročena dobrih 12 let, skupaj pa že okrog 20 let. Mož se me komaj kdaj dotakne, izogiba se poljubom. A vseeno mi reče, da me ima rad. Pogosto je službeno odsoten in ne spi doma. Takrat se sicer stalno slišiva prek telefona. Sama pogrešam bližino in seveda seks. A o skoku čez plot ne razmišljam. Opažam tudi, da ko je doma, ima mobilni telefon na tiho. Vendarle pa skupaj preživiva ogromno časa in veliko potujeva. Vse brez seksa. Je pa imel res precej žensk, zato sumim, da tudi sedaj nisem edina. Kaj praviš ti?

Trači 17. 07. 2019 07.48

Pari, ki so se zaljubili na snemanju

Zagotovo se spomnite afere začetka ljubezenske zgodbe »Brangeline«, ko je na snemanju filma Gospod in gospa Smith preskočila iskrica med glavnima igralcema. To pa ni osamljen primer, saj filmska ekipa na snemanjih veliko časa preživi skupaj. Gre za intenzivno delo, ki se vsak dan lahko razvleče tudi krepko čez 12 ur, večinoma na lokacijah, ki niso v bližini njihovih domov. Zato nekateri prosti čas preživljajo skupaj, medtem pa se lahko zgodi marsikaj.

Brane, pomagaj! 15. 07. 2019 13.48

Tako se je bralka zahvalila Branetu Kastelicu

Brane, rada bi se ti zahvalila za odgovor, ko sem ti pisala glede partnerja, ki je začel piti po enem letu. Sva se razšla ...

Intervju 05. 07. 2019 13.10

Martina Šraj: V Londonu je našla sebe in ljubezen

Martina Šraj, ki jo danes večina pozna po njenem umetniškem imenu Ina Shai, je pred petimi leti spakirala kovčke in se preselila v London. Takrat je bila stara 22 let in danes pravi, da je zaradi selitve v tujino hitreje odrasla. " Če bi ostala doma bi verjetno še sedaj živela pri starših oziroma se definitivno ne bi izselila že pri 22 letih." Življenje v Londonu jo je naučilo marsičesa, tako na zasebnem kot glasbenem področju. Tam pa je našla tudi ljubezen, ki je tudi glavna tema njene najnovejši pesmi 'Feel the love'.

Brane, pomagaj! 28. 06. 2019 07.48

Slovenka iskreno: po 15 letih zakona sem prevarala moža

Živjo Brane. Ker sem zbegana in obupana, ti pišem, ker se ne morem nikomur izpovedati. Poročena sem že 15 let in imam dva otroka. Z možem sem se poročila iz ljubezni in nikoli nisem mogla verjeti, da se bom še kdaj zaljubila in da je to mogoče pri taki ljubezni, kakor sva jo imela. A zgodilo se je to, da sem se zaljubila v drugega in še vedno mislim nanj. Prevarala sem moža. Nobenih stikov več nočem imeti z moškim, v katerega sem se zaljubila, ker sem jezna sama nase, da sem si to dovolila. Trudim se, da bi bilo doma tako, kot je bilo prej. Ker smo bili zelo srečna in zadovoljna družina. Razmišljam tudi o ločitvi, čeprav vem, da bi partnerja zelo prizadela, ker navidezno še zmeraj vse štima. Upam, da me bo ta norost minila. Slabo vest imam, ker nisem iskrena do moža. Kaj mi svetuješ? Če bom dovolj močna, a mi bo ratalo?

Brane, pomagaj! 21. 06. 2019 15.22

Bralec potožil: Obtičal sem v prijateljski coni

Pozdravljen Brane! Najprej naj pohvalim tvojo rubriko, ker je res super. Torej, moja težava je, da sem zaljubljen v svojo dobro prijateljico. Ona ve kaj čutim do nje, da se trudim za njo, da ji pomagam itd. Nekako me ne spusti blizu, da bi se ji približal in sem obtičal v prijateljski coni. Mimogrede, poznava se od novembra 2018. Ona sicer pravi, da imam šanso pri njej in mi jo daje (tako pravi), ampak poljuba mi ne da, niti se ne pusti, da bi jo prijel za roko ... Občasno dovoli samo objem. Sprašujem se, če se igra z mano? Sicer pravi, da ni kemije med mano in njo. Kaj naj naredim? Punca mi je zelo všeč in mi ogromno pomeni. Izmika se tej temi pogovora, češ, da ne sedaj. Piševa si sms sporočila praktično vsak dan, večkrat na dan. Brane, pomagaj!

Trači 13. 06. 2019 20.25

Izbrali so jo za najlepšo žensko na svetu

Olivia Culpo je bila leta 2012 okronana za najlepšo Zemljanko, letos pa jo je priljubljena moška revija Maxim ponovno razglasila za najlepšo žensko na svetu.

Oddaje 08. 06. 2019 21.14

'Mislila sem, da gre oče na službeno pot, potem pa sem izvedela resnico.'

Ko se v odnosu pojavijo težave, se jim odrasli včasih pustimo tako prevzeti, da ne pomislimo na tiste, ki so za to najmanj krivi – otroke, ki so morebiti neme priče dogodkom v našem življenju. Tako se je zgodilo tudi v primeru družine Ciglar iz Petanjcov, ki smo jo spoznali v okviru nocojšnje epizode oddaje Delovna akcija.

Stop: nasilje nad ženskami 08. 06. 2019 18.11

'Včasih dvigne roko nad mano, kriči name, ubistvu ponori ...'

Pozdravljen Brane! Sploh ne vem, kje naj začnem. Želim si samo, da se nikoli ne bi zaljubila v njega, ker mi ga je zdaj tako težko pustiti, ker si ne predstavljam življenja z njim, čeprav sem zelo zaljubljena vanj. Problem z njim je, da nimava istih ciljev v življenju, v bistvu stojiva na mestu. Sicer sva vsak dan skupaj, tudi spiva skupaj. Kar zaboli me, ko pomislim, da bi šla narazen. Stara sem 20 let, moj fant je 24. Skupaj sva že malo več kot dve leti. V razmerju z njim nisem srečna. Rekla bi, da je najino razmerje zelo toksično in nezdravo. Vem, da ni prav, da sem zelo pogosto trmasta ali pa si želim, da je po moje, ampak njegova reakcija ni normalna. Včasih dvigne roko nad mano, kriči name, ubistvu ponori, me tudi kdaj potisne in grdo ravna z mano. Na koncu se mi opravičuje in pravi, da sem jaz kriva, da tako reagira. Nimam pojma, kaj naj naredim. Ne predstavljam si življenja z njim, prav tako pa tudi ne brez njega. Lahko bi rekla, da se ne počutim izpopolnjeno. Rada bi spoznavala nove ljudi, ker ne vem, če je je z njim to to. On je v bistvu moj prvi fant. Vem pa tudi to, da če bi ga pustila, bi naju oba to zelo potrlo in prizadelo, četudi bi bilo morda to za oba bolje. Je ljubezen dovolj, je potrebnega kaj več, da par ostane skupaj? Ker sva enkrat že šla narazen, ker me je nekdo poljubil in me je v srcu zelo bolelo. Imela sem občutek bolečine in da mi nekaj manjka. Vem, da je noro, ampak občutek, da je nekaj v meni umrlo. Ne vem, kaj naj naredim. Vem, da mi boste odgovorili, da o tem vi ne morete odločati, ampak si želim neko konkretno mnenje o tem ter kaj bi vi naredili na mojem mestu. Ker čutim, da tako ne morem več naprej. Vem pa tudi, da ni imel lepega otroštva, zato mislim, da se je zato tako začel obnašati. Ljubim ga, ampak tako ne morem več naprej. Lp Neodločna

Brane, pomagaj! 01. 06. 2019 08.41

'Kako naj živim s partnerjem, ki ima rad moške in ženske?'

Pozdravljeni Zanima me, kako živeti s partnerjem, ki ima rad moške in ženske? Naj napišem, da imam s sedanjim partnerjem majhnega otroka, skupaj sva 5. leto, vendar zadnje čase opazam, da so mu všeč tudi moški. Čeprav tega ne prizna, se druži z prijateljem, ki ima doma družino, javno pa je priznal da je gej. Zaradi njega se tudi prepirava, kajti ni mi všeč, da vedno, ko gre z njim na pijačo, se zlaže, da gre s kom drugim. Ta prijatelj mu veliko pomaga glede službe, zdaj sem pa zvedela, da gre delat za njega oziroma v njegovo podjetje. Ko mu omenim, če grem lahko z njim in s prijateljem na pijačo, me hladno zavrne in mi tudi pove, da to ne bo všeč prijatelju. Kako preživeti? Pustiti ga ne morem, ker nisem 100 %, vendar vse kaže na to, da imam prav. Tudi pri seksu mu je všeč, če ga analno zadovoljim, ampak tega nisva velikokrat prakticirala. Je znak za preplah ali imam samo bujno domišljijo? Imela sem veliko partnerjev, ampak kaj takega še ne. Prosim za pomoč, kako preživeti ali pa priti do tega, da bi mi priznal, da bi vsaj vedela na čem sem. Moram pa priznati, da ne zgledam slabo. Kljub materinstvu sem še vedno fit.

Osebna rast in odnosi 23. 05. 2019 07.55

15 življenjskih resnic, za katere vaša duša želi, da jih veste

Zelo hitro se nam lahko zgodi, da pozabimo, kdo smo in kaj vse v življenju lahko postanemo in dosežemo. Številne dnevne obveznosti, skrbi in hiter tempo življenja nas posrkajo v svoj vrtinec in še preden se zavemo, smo se znašli na poti, ki ni prava za nas. Da bi se vrnili na pravo pot, včasih potrebujemo pomoč in usmeritev. In eden najboljših vodičev v življenju vsakega posameznika je zagotovo njegova duša, ki vedno poskuša komunicirati z nami. Težava je le v tem, da ji včasih ne prisluhnemo.

Kraljevo 21. 05. 2019 07.52

Kdo je norveška princesa Märtha Louise, ki ljubi ameriškega šamana?

Norveška princesa Märtha Louise polni naslovnice svetovnih medijev. Razlog za to je njena romanca z ameriškim šamanom in samooklicanim zdravilcem Durekom Verrettom.

Brane, pomagaj! 17. 05. 2019 13.29

18-letna bralka: Z učiteljem športne vzgoje sva si všeč. Kaj naj naredim?

Pozdravljen gospod Brane! Moja situacija je ljubezenske narave in glede na moja leta bi lahko pisala na kakšen najstniški forum, ampak se mi zdi, da bi mi Vi lahko veliko bolje pomagali in svetovali. Namreč, stara sem 18 let in obiskujem zadnji letnik srednje šole. Na mojo šolo je prišel nov profesor za športno. Prvič, ko sem ga zagledala, se mi je zdel zares očarljiv in šarmanten, to pa so potrdile tudi moje sošolke in punce iz šole, ki jih poznam. Karakterno je bil zelo resen in se ni nikoli oziral na to, kako se mu punce “mečejo” pod noge. Ampak pri meni je bilo drugače. Vedno, ko sva se srečala s pogledi, se mi je nasmehnil in pogled zadržal, kar pri ostalih puncah ni. Iz tedna v teden je bil bolj sramežljiv. Namreč, kadarkoli sem ga pogledala in me je on že gledal, se je hitro obrnil stran in se narahlo nasmejal. Večkrat me je tudi na hodniku pozdravil in enkrat, ko sem po hodniku hodila sama brez sošolk, mi je prišel nasproti in takrat sva se pogledala in se dotaknila z rokami. Mogoče si samo domišljam, ampak takrat sem nekaj začutila in mislim, da je bilo takrat obema jasno, kakšna je situacija. Pogleda pa ni umaknil. Na šoli ne uči več, ampak sem ga večkrat srečala zunaj šole, kjer me je vedno opazoval, če se hodila s skupino prijateljev. Sedaj se verjetno sprašujete, zakaj raje oko ne “vržem” na koga mojih let. Odgovor je čisto preprost. Prevečkrat sem se že “opekla” pri fantih mojih let, saj so zelo nezreli in skačejo od ene punce do druge, jaz pa takšna nisem. Rada bi imela resno zvezo, ki traja in v kateri se imava s partnerjem rada, se podpirava itd. In sedaj je moja težava v tem, ali naj pristopim do njega ali ne, kajti zadržuje me to, da je bil profesor na šoli in bi mogoče bilo narobe. Kljub temu, da je med nama 8 let razlike, se mi zdi, da bi zveza bila uspešna, če bi se oba potrudila. Zato bi mi veliko pomenilo, če bi mi svetovali, kaj in kako. Hvala za vaš odgovor.

Svet 17. 05. 2019 13.08

New York – mesto, ki nikoli ne spi

V New Yorku je vse hitro in za na pot. Kava, kosilo, pozdravi, koraki in odnosi. Dokler ne zapreš oči in prisluhneš dobremu jazzu, ki tam kjer so včasih skrivaj pili viski, kadili cigare in v živo poslušali Milesa Davisa, zveni popolnoma drugače. Občutek je nor. In še vedno traja.

Odnosi 16. 05. 2019 15.40

'V 3 letih sva imela spolne odnose mogoče petkrat'

Pozdravljeni. Imam partnerja ki v skupnosti živiva že 25 let. Imava sina v srednji šoli. Smo običajna družina, ki se razumemo dobro. Do treh let nazaj v spolnosti ni bilo težav. Po pravici povedano bi lahko rekla da sva imela v treh letih spolni odnos mogoče petkrat. Stara sva 45, Še zmeraj dobro zgledam in mi ni jasno kaj se z njim dogaja. Res je pod velikim stresom(služba) vendar to razlog ne more biti. Moram pa povedati da se pa rad stiska, me vsak dan poljublja, mi pove da me ima rad... in tukaj se konča. Mi mogoče vi znate razložiti kaj se dogaja v moški glavi, ker on ne zna. Mislim pa da teh stvari ne počne drugje. Hvala.

Trači 15. 05. 2019 08.53

Lepa voditeljica Evrovizije v milijonskih dolgovih

Slavna izraelska manekenka Bar Refaeli, ki je pred leti grela posteljo Leonardu DiCapriu, se je včeraj zvečer preizkusila tudi kot voditeljica letošnje Evrovizije v Tel Avivu.

Ženske zgodbe 08. 05. 2019 07.49

Zlorabe, prisilno delo in neizvedljive norme

Ženski zapor IK-14 v avtonomni ruski republiki Mordoviji naj bi bil po poročanju nekdanjih zapornic eden najbolj zastrašujočih zavodov za prestajanje zaporne kazni na svetu. Ko ženske izvedo, da bodo morale na prestajanje kazni v to ustanovo, uporabijo tudi najbolj drastičnih metode, kot sta samopoškodovanje in rezanje okončin, da bi se rešile pred domnevnim peklom. O nevzdržnih razmerah v zaporu IK-14 se je začelo govoriti potem, ko je nekaj mesecev tam preživela članica feministične punk-rock skupine Pussy Riot Nadežda Tolokonikova, ki je o svoji izkušnji napisala javno pismo.

Brane, pomagaj! 03. 05. 2019 07.49

Izpoved bralke: Oprostite, moški sveta, ampak ženska, psihično utrujena, ne more seksati.

Pozdravljen, Brane. Ne vem več, na koga naj se obrnem. Nekih prijateljic namreč nimam oziroma me je mož dobro prepričal v to, da morajo najine osebne stvari ostati zasebne in da so ljudje itak večinoma veseli, če imaš težavo. Socialnega življenja bolj kot ne nimam (prej sem imela veliko znancev in prijateljev obeh spolov, pa sem prekinila vse stike, ker baje, po moževih besedah, "moški in ženska ne moreta biti samo prijatelja", čeprav jih on ima kolikor hočeš). Staršem se ne morem zaupati, ker sem ju slepo prepričevala, da je mož dober človek in pravi zame. Večina ljudi, ki ga je spoznala, mi je pravila, da je nevrotičen in me bo zaprl v hišo. Meni je bilo zaradi ljubezni vse to vseeno in res sem se spremenila, da bi bila bolj po njegovem kalupu. Če bi ostala družabna in ohranjala stike z vsemi, iz najine zveze ne bi bilo nič. In vendar se mi zdi, da se bliža koncu. Naj dodam tole: nekaj dni, preden sva se sploh spoznala, sem naredila neumnost in imela "avanturo za eno noč". Očitno nisva pazila, saj sem zanosila. Takrat sem mislila, da je otrok možev, in bila skrhana, ko sem prekinila nosečnost. Kasneje je on računal dneve in jaz z njim in sva ugotovila, da ni mogel biti njegov. Takrat me je obtožil, da sem mu poskušala "podturiti tujega otroka". Takrat bi že morala videti svarilne znake, pa nisem. Čeprav mu nisem lagala, sem se nekako počutila krivo, ker je tudi on bil žalosten zaradi splava. Pa sem požrla obtožbe in žaljivke in življenje je šlo naprej. Po treh mesecih sva se že vselila skupaj, odselila sem se iz mesta, kjer sem živela, v mesto, kjer je on imel službo. Tam nisem poznala nikogar in v 3 letih tudi na kavo nisem šla sama iz stanovanja. Ker nisem imela službe, sem bila doma. Non stop je bil sumničav, češ da ga gotovo varam. Ne, nikoli nisem niti pomislila na kaj takega in tudi sedaj ne pomislim. Kvečjemu na to, da če zveza razpade, se me več nikoli noben ne bo dotaknil. Bile so neke situacije (moja sreča, blagor meni), v katerih sem dobila SMS tipa "vidiva se na Skypu", pa klici, kot so "iščem teto, aja zmotil sem se, ampak ti imaš pa lep glas, bi se lahko s tabo pogovarjal" ... Pa ko omrežje ne dela, kot je treba, in me ne more dobiti, sem seveda tudi kriva, saj sem "ugasnila telefon" in bog ve, kaj počnem. Vsaka takšna stvar je njegovo sumničavost samo še povečala in obtožbe in žaljivke so se iz meseca v mesec in leto večale in bile vse hujše. Ne, v nobenem primeru nisem vedela, kdo piše oziroma kliče, bil je samo splet okoliščin (ljudje se pač zmotijo). Telefona NIKOLI nisem pred njim skrivala, pozna vsa moja gesla (jih je tudi zahteval) in vedno lahko vse pregleda; ne bojim se ničesar. Po drugi strani sem takoj po selitvi jaz našla avanture.net in njegov profil in dopisovanje s starejšimi ženskami, kjer jim je zatrjeval, da čeprav "je mlajši, bi jih znal dobro obdelati" itd. Tudi to sem oprostila in pozabila. Še večkrat sem našla kak pogovor (telefon pogledam enkrat na nekaj mesecev, nisem nevrotično ljubosumna, samo zavedam se, kakšen človek je) z žensko, ki je ne poznam. Očitno flirtanje in npr. pošiljanje slik zgoraj brez s pripisom: "Bilo bi lepo, če bi bil kdo zraven mene", medtem ko sem jaz sedela 4 metre stran od njega (noseča). Brez sramu mi tudi pove, kako je moja mama "dobra" (ženska je za svoja leta res dobro videti) in 100-odstotno sem prepričana, da bi tudi z njo spal, če bi le ona hotela (googlal je "podrl bi taščo, pa ne vem, kako naj to izpeljem"). Rad tudi pove, kako lahko osvoji katero koli žensko hoče. Verjame, da lahko prodre v psiho vsakega posameznika in ga obrne po svoje ali pa dobi na laži. Obesi se na vsakega bivšega, za katerega ve. Non stop mi govori: "Žal mi je, da si končala z mano, verjetno bi ti bilo z XYZ bolje kot z mano". Pa sva marsikaj dosegla skupaj in sam pravi, da se je zaradi mene spremenil na bolje. Jaz tega žal več ne vidim. Čim mora iti v nočno izmeno, je cel dan nataknjen in se prej kot slej spreva. Brane, to niso prepirčki. To je dretje, žaljivke (99 % z njegove strani, jaz skoraj nikoli ne morem izustiti kaj grdega, razen če res ne morem več), naznanjanje konca zveze, odganjanje ... Nikoli nisem kaj takega doživela, le v filmih sem to videla. Pa zdaj živim tak film. Sam je večkrat spal s poročenimi ženskami, ki so može varale z njim (to mi je šele kasneje povedal). Na podlagi tega in prejšnjega zakona, kjer ga je bivša prevarala, on menda "ve, kakšne so ženske" in da "nobena ne bo priznala, tudi če je varala". Torej je v bistvu že odločen in prepričan o tem, da sem to naredila. Ne vem, kaj točno bi rad, da naredim, da dokažem, da tega nisem počela. Celo povpraševanje za poligraf sem poslala, pa mi je 700 € preveč, čeprav razmišljam o varčevanju tudi za to. Skoraj 6 mesecev nazaj se nama je rodila hčerkica, tudi z njo se ne ukvarja veliko. Večino stvari opravim sama, veliko mi je pomagal le v mesecu dni po porodu. Ne rečem, zna pomiti posodo, skuhati, posesati (je res kulturen in čist človek, še posebej pred drugimi ljudmi) in ima obdobja, ko bi to non stop počel. Nisem se vanj zaljubila zastonj, ima tudi tono dobrih lastnosti. Ampak previl je otroka mogoče 10-krat vse skupaj. Zna se 2 minutah poigrati z njo in jo nasmejati, potem odide oz. ko vstopim v sobo je že "Mama je prišla" in je mala v mojih rokah. Pravi, da ne ve, kako in kaj bi z njo počel, volje naučiti se pa očitno tudi nima. Naj dodam, da ima 8-letno hčerko iz prejšnjega zakona. Ko pride k nama na obisk, se tudi z njo več ukvarjam jaz. Začel je kaditi in večino časa preživi v kuhinji, kadi in igra online šah ali brska po Facebooku. Skoraj non stop bulji v telefon. Ena izmed situacij: gre na izlet s sodelavci, 2 dni ga ni doma. Torej, jaz njemu moram (in tudi mu, ne iščem razlogov, da ne bi) 100% verjeti, čeprav ga ne vidim. On pride domov, jaz se ga razveselim in po nekaj minutah mi začne najedati, češ da sem sigurno kakšnega pripeljala domov, ko ga ni bilo. Enkrat lepo rečem "Ne, ne rabim nikogar, imam tebe in zadovoljna sem s svojim življenjem", drugič rečem "Nehaj", tretjič pa ne morem več. In POTEM hoče seks. Oprostite moški sveta, ampak ženska, psihično utrujena, ne more seksati. Ne takrat, ko jo srce boli, ko ve, da je zvesta in ljubi bolj kot kdaj v življenju, pa se non stop mora soočati s takimi obtožbami. Ta njegova paranoja, da ga varam, uničuje zvezo. Nekaj časa sem trpela, se pogovarjala, zatrjevala, poskušala pokazati, da temu ni tako (mislim, da ni veliko žensk, ki bi moža vsak dan masirale, da bi ga vedno čakal topel obrok po službi, stanovanje vedno bilo čisto, pa nikoli nikamor hodila ali bilo kaj počela brez njegove vednosti) ... Zdaj enostavno čutim, da nimam več energije za to. Ne gre samo za mene, tudi moji starši mu gredo v nos. Ne rečem, da so perfektni, ampak nekaterih žaljivk mu še vseeno ne bi bilo treba uporabljati ... Lansko poletje sva se preselila iz mesta na podeželje in vem, da ga tudi to muči. Oboževal je mesto. Vse to razumem, vendar to ni izgovor, da padeš v 'kao' neko depresijo (ker enostavno vem, da igra mučenika in v tem uživa) in se zapreš vase. Poskušala sem s pogovori, podporo, ga razpoložiti, pa nič ni delovalo. Tudi to dejstvo, da imava sedaj dojenčico in ona zahteva 90 % moje pozornosti, ga muči. Da pač stvari trenutno niso, kot so bile prej (res sem vso svojo pozornost in energijo vlagala vanj in sedaj, ko pomislim, se mi zdi, da sem ga na nek način razvadila). Zdaj službo imam (sicer zelo fleksibilno in nimam čisto določenega delovnega urnika) in poskušam vstajati zgodaj, da bi imela dovolj časa in zanj in za otroka, ampak je zelo težko (delam 9 ur na dan, od njenega 3. tedna starosti). Ne uspevam vedno, pa se ne potrudi preveč, da bi se postavil na moje mesto. Namesto tega raje čaka, kdaj se bom spomnila nanj in kuha zamero; vsake toliko časa eksplodira zaradi bedarije, ki ni vredna prepira in takrat na brutalno žaljiv način pove, kaj ga moti. Jaz sem poskušala v vsaki njegovi stiski biti razumevajoča, ga podpirati, se pogovarjati (mene skoraj nikoli nihče ne vpraša, kako sem); zdaj enostavno nočem več. Ja, NOČEM. Ker vem, da bom kmalu pregorela od nespanja (dojim ponoči in se zbujam večkrat, službo imam pa tako, da delajo možgani), vsega psihičnega napora z njegove strani in dejstva, da se nimam komu potožiti. Da ne omenjam groženj, kot so "Nikoli več ne boš videla otroka, z mano boš doživela pravi pekel" itd. Ampak ne, nasilen ni bil nikoli. Roko je enkrat dvignil, vendar se je zadržal. Ne vem več, kaj naj. Otroka imava, poročena nisva niti eno leto. Vse skupaj (zveza) traja skoraj 4,5 leta. V tako kratkem času sem se naposlušala obtožb in žaljivk, kot nikoli prej v življenju skupaj. Stara sem 29 let, on 33. Vem le, da se sedaj (sploh po porodu) veliko bolj cenim kot oseba. Prej sem si vedno mislila "Pa ajde, saj so to samo faze, saj se bo spremenil", pa se ni, vedno huje je. Tudi sama sem mu rekla, da se bo nekaj moralo spremeniti, sicer ne vem, kako dolgo bova zdržala. Jaz se ne mislim celo življenje podrejati njegovemu kompleksu manjvrednosti, čeprav ne vem, zakaj ga ima; vedno sem mu dala vedeti, da je grozno čeden (ker je) in da mi je čisto vse na njem všeč. Za razliko od njega, ki ima veliko pripomniti glede moje teže, trebuščka, frizure, dlačic pod nosom, kako sem oblečena itd. Vse na svetu bi dala, da bi postal človek od prej. Kot da ga nič več ne zanima. Ne bi rada, da to razpade, ker res nikoli še nisem tako ljubila (vidim dobro v človeku in se raje skoncentriram na to kot na slabe lastnosti; te poskušam z ljubeznijo izpostaviti in biti opora takrat, ko jih poskuša odpraviti). Ampak tudi jaz imam ego, na žalost. In ta ego, s srcem in dušo vred, že nekaj časa grozno trpi. Me zanima, kaj bo, ko najde tole v mojem e-mail nabiralniku. Poleg vse sumničavosti si je mož nabavil celo diktafon, da bi mi prisluškoval, ko ga ni doma. Bila sem zasliševana kot največji zločinec, vsak šum, ki ga je slišal, si je predstavljal kot neko vzdihovanje (torej moje varanje z nekom drugim), moške glasove itd. Prisežem pri svojem otroku, ni res. Nisem ta tip osebe, pač pa, če ne ljubiš več, priznaj in odidi tip. Ni prvič, da si je nekaj omislil v glavi in vztraja pri tem. Je zelo nagle jeze in hitro znori zaradi banalnih stvari. Npr. enkrat sem pozabila očistiti pečico (ni se vleklo tedne ali kaj podobnega), saj veš, služba, otrok, kuhanje ... Tako me je nadrl in za nameček še pljunil v obraz, da nisem mogla priti k sebi. NovopecenaMami

Trači 26. 04. 2019 08.40

Taylor Swift izdala novo pesem in ’zlomila’ YouTube ter Instagram

Po dolgih mesecih ugibanj in pričakovanj je Taylor Swift danes ob 6. uri zjutraj po našem času premierno izdala svoj novi singel Me!, v pesmi pa gosti tudi Brendona Urieja iz skupine Panic! At The Disco. ’Že več let sem navdušena nad njim in več let sem si želela sodelovati z njim. Ko sem napisala refren za pesem Me!, sem vedela, da ga moram povabiti,’ je zaupala pred premiero.

Osebna rast in odnosi 26. 04. 2019 08.01

Je to ljubezen ali zgolj navada?

Vsi poznamo občutek zaljubljenosti – metuljčki v trebuhu, pospešeno bitje srca in nasmeh na obrazu. In ko zaljubljenost mine, se mnogi znajdejo na razpotju: 'Je to ljubezen ali zgolj navada?'

Brane, pomagaj! 26. 03. 2019 07.59

Brane Kastelic iskreno: Prej ko ga boš zapustila, bolje zate!

Brane, pozdravljen! Že dolgo te berem in tvoji odgovori se mi zdijo vrhunski, zato sem se odločila, da ti pišem tudi jaz in ti opišem svojo situacijo. Stara sem 29 let in imam partnerja, ki je star 26 let. Skupaj sva 5 let. On ima službo od ponedeljka do petka od 6. do 14. ure, jaz pa delam troizmensko, vikende in praznike. Mesečno imam tudi prek 200 delovnih ur (zdravstvo). Prostih dni imam bolj malo, ko sem doma, pa ima moj partner večino časa druge obveznosti. Letno si privoščiva sedm dni dopusta (morja). Izleti, enodnevna kopanja in podobno pri nama odpadejo, ker kadarkoli to omenim, mi očita, da bi samo okoli hodila in da nimam obstanka doma. Ampak če sva doma, se on posveča drugim stvarem. Nikoli nisem jaz na prvem mestu. Ali pridejo kolegi ali so gasilci, vedno je nekaj. Ko mu rečem 'Daj, jaz sem doma, prosim, bodi z mano', mi pribije, da sem napačni dan prosta in da mu to nalašč delam. Jaz si urnika ne sestavljam sama. Seksava mogoče dvakrat na mesec, on pa mi očita, da zaradi mene, da sem jaz kriva. Skupaj še ne živiva, ampak jaz preživim večino časa pri njem. On k meni ne hodi rad (razloga ne vem). V eni sobi sva pri si pri njih doma naredila neke vrste dnevno sobo, ostalo imamo skupno. Moj partner nima niti interesa, da bi bila čez čas kaj več in ves čas govori, da bova že. Jaz sem stara 29 let. Čakam že tri leta, da imava kaj. Pa še vedno nič. Leta 2017 me je nagnal in se tudi fizično znašal nad mano, češ da ima dovolj, da mu ves čas težim s tem, da naj se zmenijo doma, da bi midva kaj imela. Da sem mu dvignila živce, da naj izginem. Pri njih doma se je tudi fizično znesel name, potem sva končala za en mesec, pisal mi je takšne SMS-e, da me nikoli ni ljubil, da sem mu kolegica .... Kasneje se je jokal, da mu je žal, da me najbolj ljubi in da sem mu vse. Pa sem se vrnila ... Bilo je vse v redu dobre štiri mesece, potem pa spet vse isto. Z mano ne gre nikamor rad, ven hodi samo s kolegi in kolegi gasilci, ko jaz rečem, da bi šla, pa je to brezveze, pa kam bi jaz spet šla! Od kolegov punce so najboljše punce, doma na kmetiji pomagajo, so vrhunske (naj omenim, da ta punca dela 4 ure zaradi otrok). Pred mano govori drugemu kolegu, kako je lahko srečen za takšno punco ... Veš, kako se jaz počutim? Ko mi po glavi hodi, da delam narobe. Ko sem pri njih, vedno pomagam pri vsem. Prisežem, da se trudim ... V kinu nisva bla še nikoli, ko mu omenim, da me nima rad, mi govori, da si izmišljujem, da bi se ga rada znebila, da imam druge moške ... Pa nimam jih, res ne. Vsak dan se 144 km v eno smer vozim v službo, zaradi njega! Pa mi ne bi bil problem, če bi pri nama vse bilo super. Peljem se iz nočne, peljem se iz popoldanske in zjutraj nazaj v dopoldansko. Ja, peljem se! On mi govori, da to ne delam zaradi njega, da meni tako paše ... Če jaz ne bi imela njega, verjemi, da bi živela bližje službi, ki jo obožujem! Rada bi zbrala pogum in odšla, ampak res ne vem, kako. Kaj delam narobe, da je takšen? Kaj? Pa trudim se, res se! Pa sem na koncu z močmi. Enostavno ne vem ... Prosim te za iskren nasvet!

Blog 25. 03. 2019 07.36

'Zakaj si ne upam povedati na glas? Česa se bojim?'

Spomnim se, ko sem v šoli velikokrat kaj vedela, pa se nisem upala izpostaviti, dvigniti roke in povedati na glas, da ja ne bi naredila napake. Ker napake niso dovoljene, kaj pa bi si mislili. In ostala sem tiho. Vsakič, ko sem imela v mislih pravilen odgovor, sem v zvezek, v spodnji levi kot, zapisala črko V. To je bil moj mali znak zmagoslavja. In kmalu je bil zvezek poln malih V-jev.

Brane, pomagaj! 19. 03. 2019 12.33

'Izvedela sem, da je hotel spati z mojo sestro in s sosedo'

Pozdravljen g. Brane. Stara sem 24 let, moj fant je iste starosti. Na vas se obračam, ker ne vem, kako naprej. Imava hčerko staro 1 leto, sicer pa sva skupaj 7 let in res nočem zavreči najinega skupnega življenja, a sem resnično obupana. Pred nosečnostjo nisva imela nikakršnih problemom, edino kar ga je motilo, je bila moja družina. Ta namreč ni tako popolna kot njegova (njegove besede). Ko se nama je rodila hčerka, sem bila presrečna, a me je ta sreča hitro minila, saj sem na njegovem računalniku našla mpo, v kateri so bile gole ženske. To me ni tak motilo, sam vem, da rada gleda takšne stvari, motilo me je edino to, ker v v Photoshopu spremenil obrate ženske, in sicer v obraze mojih sester, moje najboljše prijateljice in sodelavk. Nisem vedela kaj bi in sem mu naslednji dan povedala, da sem našla mapo, ki jo je imel na ozadju zaslona. Rekel mi je, da sem butasta in pretirano ljubosumna, ampak je to razumljivo, ker sem pravkar rodila. To sem nekako pozabila in nisem sploh več hotela biti na njegovem računalniku, saj me je bilo strah, da bom spet odkrila kaj podobnega. Pred kakšnim mesecem sem izvedela, da je hotel seksat z mojo mlajšo sestro in sosedo. Vprašala sem ga, zakaj in kdaj se je to zgodilo, rekel mi je samo, da sem trčena in da ne vem kaj govorim, in da se ne smem več pogovarjati z družino, saj mi samo "filajo" glavo. Pred parimi dnevi je bila moja sestra na obisku in sem slučajno slišala, kako se ji je opravičeval in da naj ne pove meni, da sta se pogovarjala o seksu pred tremi leti. Seveda sem bila šokirana, saj mi je vedno govoril, da se samo lažejo, še bolj pa sem bila začudena, ko sem vstopila v sobo, da razščistimo zadeve in sem videla, kako sta bila objeta v postelji. O tem sploh nisem hotela več govoriti, saj vem, da bi me spet napadel. Od njega pa ves čas poslušam, kako ga 100% varam, saj se pogovarjam z ljudmi nasprotnega spola preko igric. Motiti ga je začelo čisto vse, ko pa jaz kdaj omenim, da mi ni všeč, da igra toliko igric. Vsaj tista 2 dneva, ko ima prosti dan, bi šla ven in da se malo poigra z otrokom, da lahko v miru naredim vsaj eno kosilo, je pa vse narobe in sem samo tečna. Vmes sva hotela it narazen, saj ne zmorem več. Za čisto vse sem sama in še njega poslušam, kako mi nabija vsak dan, kako ga varam in njegovo preverjanje po celem telefonu (gesla tako ima od čisto vsega, saj mi je rekel, da edino na tak način mi lahko zaupa). Ko so njegovi starši izvedeli, da hočem it stran, so mi grozili, da otroka nebom več videla in da sem nesposobna mama. Najbolj me boli, ker je on samo gledal in užival v tem, ker ve, da za najinega otroka naredim vse na svetu. Upala sem, da bo kaj drugače zato sem popustila in ostala tu. Ampak do sedaj je šlo še vse na slabše, saj sem zvedela o svoji sestri za sosedo pa še kar ne vem če je res, on seveda vztrajno zanika ampak soseda trdi, da sta spala skupaj. Ne vem več kaj naj naredim, saj sem od družine oddaljena 400 km in tukaj nimam nikogar, ki bi mu lahko zaupala, saj ne smem hoditi ven zaradi tega, ker po njegovem ga lahko prevaram na vsakem koraku. Blizu nas živijo njegovi starši in vsakič, ko se kregava izpadem jaz najslabša oseba, saj se po njihovem ne trudim kot vsaka normalna ženska in zahtevam preveč od njega (zahtevam samo to, da se malo poigra z otrokom in da mi kdaj pa kdaj odnese smeti ven). Nočem izgubiti otroka samo zaradi tega, ker sem jaz popolnoma nesrečna z njem, saj ni več isti človek kot prej predno sva dobila otroka, nočem pa tudi, da je moja hčerkica brez očeta, saj je sam rekel, da če grem, za njega najna hčerka ne obstaja več. Lepo vas prosim za kakšen nasvet, saj res ne zmorem več. Se mogoče res premalo trudim in preveč zahtevam od njega? Lp Obupanka

Pleši s Katarino! 28. 02. 2019 07.42

Ganjeni Franko Bajc: ’Nekaj časa bo trajalo, da dojamem!’

Čeprav ga danes večina Slovenije pozna kot velikega zmagovalca lanske Kmetije, smo ga v bistvu spoznali že pred tremi leti, ko se je za zmago v šovu Survivor Slovenija boril tudi na Filipinih. Zdaj je Franko že pred novim, povsem drugačnim izzivom, ki pa se ga močno veseli.

ISSN 2630-1679 © 2021, Zadovoljna.si, Vse pravice pridržane Verzija: 985