Ključna beseda / stop
Vas je ob partnerju kdaj strah?
Vsak si želi partnerskega odnosa, ki bi predstavljal varno zavetje pred vsemi tegobami, ki jih prinese življenje. Razumevanje, predanost, iskrenost in zaupanje so le nekatere od sestavin, ki spremljajo vsak izpolnjujoč odnos. A življenje ni pravljica, zato se kaj hitro zgodi, da nehote pristanemo v zvezi z nekom, ki s seboj niti približno nima razčiščenih stvari. Pojavljajo se nezaupanje, dvomi, izsiljevanja, vzbujanje krivde, nadzorovanje, včasih celo nasilje, čeprav je to precej subtilno. Ko vas ob njem postane strah, je čas za nepreklicen zaključek. Vztrajati v takšnem odnosu? Nikakor ne!
Kakšne so lahko posledice spolnega nasilja?
O spolnem nasilju nad ženskami se v zadnjem času govori več kot kdajkoli prej, kar je zagotovo velik korak naprej. A pred nami je še dolga pot, menijo številni strokovnjaki na tem področju. Več pozornosti je treba posvetiti tudi drugim oblikam nasilja, katerega žrtve so pogosto tudi moški ter sami preventivi. Žrtve nasilja morajo vedeti, da je izhod iz nasilja vedno mogoč ter kam in na koga se lahko obrnejo. Obenem pa jih ne sme biti sram prositi za pomoč. "Vsi nepredelani travmatični dogodki v našem življenju terjajo takšne ali drugačne izpolnitve v kasnejšem življenju, a težko je reči na kakšen način, saj je to odvisno od vrste različnih dejavnikov," pravi socialna pedagoginja, Geštalt izkustvena družinska terapevtka in psihoterapevtka Tina Korošec.
Gagino čustveno sporočilo razbesnelo oboževalce
Vsa svetovna javnost s številnimi zvezdniki na čelu ljudi poziva, naj ostanejo doma in si čas krajšajo na drugačne načine kot z izhodi, številne spletne platforme so svoje vsebine ponudile brezplačno, Dua Lipa je izid svojega težko pričakovanega albuma celo prestavila na en teden prej. Prav obratno pa je sklenila narediti Lady Gaga in s svojo odločitvijo razbesnela oboževalce.
Lucija Ćirović: Že moja stara mama je rekla: Vsaka stvar je za nekaj dobra!
Pozdrav iz karantene! Zaenkrat sem zdrava. Pa sosedje so tudi zdravi. No, se mi zdi, ker jih nisem videla že skoraj en teden. Tale virus, ki razsaja, je res zoprna zadeva. Ne samo, da ni preveč fino, ker je v nevarnosti naše zdravje, še manj je fino, da zanj (še) nimamo cepiva. Tudi ni preveč fino, da je treba biti doma, da se ne smemo družit in da so odpadli vsi dogodki. Ampak že moja stara mama je rekla: »Vsaka stvar je za nekaj dobra!«
Lucija Ćirović: Vprašanje, na katerega do danes nisem našla odgovora.
Po novoletnem nastopu s predstavo 'S trebuhom za kruhom' pride do mene starejša gospa z jasnim vprašanjem: »Kako to delate?« »Kaj mislite?« ji odvrnem. »To z lutko, to, no …,« mi pravi. Odgovorim ji: »Kako delam ventrilokvizem, mislite? Pač jaz lutki posojam glas.« Nato me čisto resno vpraša: »Kdo pa VAM posoja glas?« Vprašanje, na katerega do danes nisem našla odgovora.
10 najbolj pričakovanih filmov leta 2020
Leto 2020 je pred vrati, z njim pa tudi najbolj pričakovani filmi!
December je čas za bleščečo obleko
Prišel je najbolj čaroben čas v letu, ko na ulicah prevladuje veselo vzdušje, pogled jemljejo pisane lučke in pod smrečico se skrivajo skrbno izbrana darila. Ob tem ne smete pozabiti nase in zato smo za vas pripravili nekaj nasvetov, ki vam bodo olajšali nakupovanje najlepših stvari, na katere ne smete pozabiti v veselem decembru.
Znani Slovenec objavil še nikoli videno fotografijo
Več kot poltretje leto je minilo, odkar se je Omar Naber že drugič v zgodovini Evrovizije evropskemu občinstvu predstavil v ukrajinskem Kijevu. Leta 2005 nas je zastopal s pesmijo Stop, 12 let pozneje pa se je vrnil v Kijev, kjer je nastopil še s pesmijo On My Way. Zdaj je s svojimi sledilci na Instagramu prvič delil eno izmed fotografij.
Lucija Ćirović: Vse to me v resnici zabava. Na prav poseben (mazohističen?) način uživam v fitnesu
Ponedeljek je. Ali pa sreda. Amm, ali četrtek ... Ker sem ob (skoraj) isti uri, na (skoraj) istem mestu, (skoraj popolnoma) utrujena, točno vem, da je ponedeljek ali sreda ali četrtek. To so dnevi, ko se nategujem v fitnesu. No, jaz nategujem naprave in pripomočke, čeprav včasih bolj oni nategujejo mene. Moj odnos s fitnesom je od nekdaj kot dogovorjen zakon: na začetku se nisva ne poznala, ne marala, potem sva se pod prisilo vse več srečevala, pristala skupaj in sva se nekako navadila en na drugega. Zdaj sva že toliko časa skupaj, da je vse skupaj postalo čisto domačno in naju dejstvo, da en drugemu smrdiva, ne moti več.
Lucija Ćirović v Las Vegasu: Ona je fejst baba, kile gor al' dol in ona to ve.
Odprem oči, jutro je. Zunaj sonce. Kar ni presenečenje, glede na to, da sem v puščavi. Pa pojdimo v akcijo! Prvi sprehod po ameriških tleh. Dnevni vtisi o Las Vegasu? Vročina. 43 stopinj. Celzija. V fahrenheitih je to 110, kar se sliši še huje. Zunanji bazen mora bit hlajen, ker bi se kopalci drugače zblanširali v njem. Vročina zunaj, ampak peklenski mraz notri. Ni redek prizor, ko vidim v casinoju ljudi, ki so oblečeni v zimske bunde. Vsi hoteli so prepredeni z igralnimi avtomati, hodniki, vodnimi kanali, labirinti, bleščečo scenografijo kot nekakšni lunaparki za odrasle.
HOROSKOP: ovne čaka uspešen teden, biki bodo celili svoje rane
Pred nami je nov teden in z njim nov tedenski horoskop!
'Žrtve se tako pogosto ne poskušajo boriti s storilcem'
Da je spolna zloraba eden izmed najbolj travmatičnih dogodkov v življenju vsake žrtve, verjetno ni treba posebej poudarjati. Njene posledice so različne in odvisne od dogodkov, ki so se zgodili, in če se žrtve z njimi ne soočijo na pravilen način, imajo lahko velik vpliv na njihova življenja. "Vse žrtve spolnega nasilja pa imajo, skoraj zagotovo, kasneje v življenju take ali drugačne težave z zaupanjem, s postavljanjem mej ter seveda tako ali drugače tudi z intimnostjo in s spolnostjo," pojasnjuje Tina Korošec, socialna pedagoginja, Geštalt izkustvena družinska terapevtka in psihoterapevtka. Pogovarjali sva se o tem, kako je videti sam proces zdravljenja in ali nekaj takšnega, kot je spolna zloraba, sploh lahko nekdo povsem preboli.
Spletno nasilje ženskam jemlje vpliv v družbi
Spletno nasilje nad ženskami povzroča, da se ženske umikajo s spleta, kar ogroža demokracijo, ženskam pa jemlje vpliv v družbi, je na seminarju Ženske na spletu: tveganja, ki so jim ženske izpostavljene bolj kot moški - kaj lahko storijo mediji? opozarjala islandska borka za pravice žensk Thordis Elva Thorvaldsdottir.
'Sredi noči sva zbežali iz njegovega stanovanja'
V zadnjem času so potovanja postala izredno popularna, sploh med mladimi. Vse skupaj se je seveda začelo s porastom nizkocenovnih poletov. Ali ne bi bilo krasno, če bi se vse naše dogodivščine odvile točno tako, kot smo načrtovali? Vendar vsi vemo, da se ne. Vsaj enkrat se nam je zagotovo že zgodilo, da smo se izgubili, bili okradeni ali še huje, da smo ostali brez dokumentov. Kako pa je, če potujemo sami?
Nadzor, manipulacija, teror. Si res to zaslužim?
Psihično nasilje v partnerskem odnosu je v današnjem času ena od najpogostejših oblik nasilja, pa vendarle je problematika pogostokrat spregledana, opravičena ali zanikana. Želja po ohranitvi odnosa, zatiskanje oči in zatajevanje svojih potreb so velikokrat močnejši od tega, da bi se psihičnemu nasilju odločno uprli in odnos zaključili.
5 razlogov, zakaj ženske ostajajo v nasilnih razmerjih
Vsi smo že slišali za takšno ali drugačno zgodbo o nasilju v družini, predvsem psihično nasilje (v obliki zmerjanja, čustvenega izsiljevanja in groženj). Zakaj ženske pravzaprav ostajajo v tovrstnih razmerjih? Zakaj preprosto ne odidejo in zapustijo svojega partnerja, zakaj ga branijo in zagovarjajo ter se vračajo v sebi škodljivo okolje? Psihično in fizično nasilje sta prisotna tudi v slovenskih družinah in o tem se je treba pogovarjati ter žrtvam po svojih močeh tudi pomagati.
13 let po posilstvu ne mine dan, da se ga ne bi spomnila
Pred očmi svetovne javnosti je neustrašna in nepredvidljiva, a za štirimi stenami ima tudi pevka Lady Gaga svoje skrbi in strahove. V enem izmed nedavnih intervjujev je povedala, kako jo je posilstvo pred trinajstimi leti zaznamovalo za vedno.
Vsaka druga Slovenka je od dopolnjenega 15. leta starosti doživela eno od oblik nasilja
25. november je mednarodni dan boja proti nasilju nad dekleti in ženskami. Na ta dan se vrstijo pozivi k takojšnjemu končanju tovrstnega nasilja, ki sodi med najhujše kršitve človekovih pravic, nanj pa bi morali opozarjati tudi preostalih 364 dni v letu.
V službi vas trpinčijo – kaj storiti?
Grožnje, kritiziranje, norčevanje, obrekovanje, podcenjevanje, fizični in spolni napadi. Posledice dolgotrajne izpostavljenosti šikaniranju so lahko grozljive. Kaj lahko storite, da se mu izognete, in kaj lahko storijo žrtve?
'Ko sem mu rekla, da želim domov, je zaklenil avto.'
Veliko sem razmišljala, kako bi lahko nasvete za varnost na družbenih omrežjih pripravila tako, da bodo zanimivi za branje tistim, ki so jim namenjeni. Na spletu mrgoli podobnih tem, vendar vem, da so se meni kot najstnici zdeli brezvezni. Napisani niso bili niti približno z moje perspektive in počutila sem se, kot da poslušam svojo babico, ki mi govori, naj na spletu nikoli ne objavim svojega naslova, slike ali se pogovarjam s komer koli, ki ga ne poznam. Poznano, kajne?
'Včasih dvigne roko nad mano, kriči name, ubistvu ponori ...'
Pozdravljen Brane! Sploh ne vem, kje naj začnem. Želim si samo, da se nikoli ne bi zaljubila v njega, ker mi ga je zdaj tako težko pustiti, ker si ne predstavljam življenja z njim, čeprav sem zelo zaljubljena vanj. Problem z njim je, da nimava istih ciljev v življenju, v bistvu stojiva na mestu. Sicer sva vsak dan skupaj, tudi spiva skupaj. Kar zaboli me, ko pomislim, da bi šla narazen. Stara sem 20 let, moj fant je 24. Skupaj sva že malo več kot dve leti. V razmerju z njim nisem srečna. Rekla bi, da je najino razmerje zelo toksično in nezdravo. Vem, da ni prav, da sem zelo pogosto trmasta ali pa si želim, da je po moje, ampak njegova reakcija ni normalna. Včasih dvigne roko nad mano, kriči name, ubistvu ponori, me tudi kdaj potisne in grdo ravna z mano. Na koncu se mi opravičuje in pravi, da sem jaz kriva, da tako reagira. Nimam pojma, kaj naj naredim. Ne predstavljam si življenja z njim, prav tako pa tudi ne brez njega. Lahko bi rekla, da se ne počutim izpopolnjeno. Rada bi spoznavala nove ljudi, ker ne vem, če je je z njim to to. On je v bistvu moj prvi fant. Vem pa tudi to, da če bi ga pustila, bi naju oba to zelo potrlo in prizadelo, četudi bi bilo morda to za oba bolje. Je ljubezen dovolj, je potrebnega kaj več, da par ostane skupaj? Ker sva enkrat že šla narazen, ker me je nekdo poljubil in me je v srcu zelo bolelo. Imela sem občutek bolečine in da mi nekaj manjka. Vem, da je noro, ampak občutek, da je nekaj v meni umrlo. Ne vem, kaj naj naredim. Vem, da mi boste odgovorili, da o tem vi ne morete odločati, ampak si želim neko konkretno mnenje o tem ter kaj bi vi naredili na mojem mestu. Ker čutim, da tako ne morem več naprej. Vem pa tudi, da ni imel lepega otroštva, zato mislim, da se je zato tako začel obnašati. Ljubim ga, ampak tako ne morem več naprej. Lp Neodločna
'Zagrozil mi je, da me bo polomil, če mu bom delala sramoto'
So zgodbe in so zgodbe, ki nas pretresejo in z nami ostanejo še dolgo po tem, ko smo jih prebrali. Ena takšnih je tudi zgodba Slovenke, žrtve nasilja, ki so nam jo pred leti posredovali z Društva Ženska svetovalnica in jo znova objavljamo. Zaradi varnosti v zgodbi niso navedena prava imena in krajevne značilnosti, ki bi razkrile identiteto varovanke kriznega centra.
Kako se rešiti iz nasilnega razmerja?
Živijo, Brane. Imam vprašanje, za katerega sem se dolgo časa odločala, če bi ga sploh postavila. Naj razložim svojo situacijo. Stara sem 20 let in imam fanta, ki me ima sicer zelo rad, ampak kadar se razjezi, postane nasilen in govori grozne besede. Skupaj sva že eno leto in sčasoma mi je začel prepovedovati stvari. Naj jih omenim samo nekaj: ne dovoli mi, da grem iz hiše, zahteval je, da se ne družim več s prijatelji in redno mi stika po telefonu. Ko se želim o tem pogovoriti, da vseeno želim še imeti kaj od mladosti, začne name kričati in me zmerjati. Če omenim, da imam vsega dovolj, mi začne groziti. Lahko bi rekli, da me ne spusti iz svojih "krempljev". Zavedam se, da bi morala prekiniti takšno razmerje, ampak kako, če se ga bojim. Prosim te, pomagaj mi.
Tako nevarno je delo nočne hostese v Sloveniji
Delo hostese sigurno ni najvarnejše študentsko delo, vendar visoke urne postavke premamijo marsikatero dekle. Sama sem opravljala skoraj vsako možno obliko hostesnega oz. promocijskega dela. V tem blogu se bom posvetila delu nočne hostese, ki je najbolj specifično za pospeševanje prodaje za različna podjetja z alkoholnimi pijačami ter delo v nočnih klubih.
Kako pustiti za sabo nasilno razmerje?!
Živjo, Brane! Po štirih letih sem končno pustila fanta, ki je bil vedno neiskren do mene, pretirano se je družil s prijatelji in bil velikokrat celo nasilen. Problem pa je, da ga ne morem pozabiti. Poskušam se zamotiti, se več posvečati sebi, pa mi ne uspeva. Kaj naj naredim, da ga pozabim in si povrnem samozavest ter si dopovem, da lahko dobim boljšega. Hvala ti že vnaprej in mimogrede, tvoja rubrika je res zakon! Anna
Lana Briški: Do svojega 20. leta sem slišala vsako žaljivko, ki bi si jo lahko zamislila.
Občutljiva in vedno med dvema svetoma. To sta dve lastnosti tako značilni za nebesno zamenje ribi in nekaj, kar resnično drži zame. Če slednjemu dodam še introvertiranost, si lahko predstavljate moje otroštvo. Kar želim povedati je, da sem kot taka bila izjemno dovzetna za komentarje oseb okoli mene, pa naj so bili pozitivni ali negativni. In vsi vemo, kako neprizanesjivi znajo otroci kdaj biti.
Nasveti, kako se ubraniti pred napadalcem
Ste se že kdaj sprehajale zvečer po temni ulici in imele slab občutek? Ste kdaj pomislile, kaj bi strorile, če bi vas nekdo napadel? Ne? No, morda bi bilo dobro, da spoznate nekaj trikov, ki bodo povečali vašo varnost.
Izpoved bralke: Oprostite, moški sveta, ampak ženska, psihično utrujena, ne more seksati.
Pozdravljen, Brane. Ne vem več, na koga naj se obrnem. Nekih prijateljic namreč nimam oziroma me je mož dobro prepričal v to, da morajo najine osebne stvari ostati zasebne in da so ljudje itak večinoma veseli, če imaš težavo. Socialnega življenja bolj kot ne nimam (prej sem imela veliko znancev in prijateljev obeh spolov, pa sem prekinila vse stike, ker baje, po moževih besedah, "moški in ženska ne moreta biti samo prijatelja", čeprav jih on ima kolikor hočeš). Staršem se ne morem zaupati, ker sem ju slepo prepričevala, da je mož dober človek in pravi zame. Večina ljudi, ki ga je spoznala, mi je pravila, da je nevrotičen in me bo zaprl v hišo. Meni je bilo zaradi ljubezni vse to vseeno in res sem se spremenila, da bi bila bolj po njegovem kalupu. Če bi ostala družabna in ohranjala stike z vsemi, iz najine zveze ne bi bilo nič. In vendar se mi zdi, da se bliža koncu. Naj dodam tole: nekaj dni, preden sva se sploh spoznala, sem naredila neumnost in imela "avanturo za eno noč". Očitno nisva pazila, saj sem zanosila. Takrat sem mislila, da je otrok možev, in bila skrhana, ko sem prekinila nosečnost. Kasneje je on računal dneve in jaz z njim in sva ugotovila, da ni mogel biti njegov. Takrat me je obtožil, da sem mu poskušala "podturiti tujega otroka". Takrat bi že morala videti svarilne znake, pa nisem. Čeprav mu nisem lagala, sem se nekako počutila krivo, ker je tudi on bil žalosten zaradi splava. Pa sem požrla obtožbe in žaljivke in življenje je šlo naprej. Po treh mesecih sva se že vselila skupaj, odselila sem se iz mesta, kjer sem živela, v mesto, kjer je on imel službo. Tam nisem poznala nikogar in v 3 letih tudi na kavo nisem šla sama iz stanovanja. Ker nisem imela službe, sem bila doma. Non stop je bil sumničav, češ da ga gotovo varam. Ne, nikoli nisem niti pomislila na kaj takega in tudi sedaj ne pomislim. Kvečjemu na to, da če zveza razpade, se me več nikoli noben ne bo dotaknil. Bile so neke situacije (moja sreča, blagor meni), v katerih sem dobila SMS tipa "vidiva se na Skypu", pa klici, kot so "iščem teto, aja zmotil sem se, ampak ti imaš pa lep glas, bi se lahko s tabo pogovarjal" ... Pa ko omrežje ne dela, kot je treba, in me ne more dobiti, sem seveda tudi kriva, saj sem "ugasnila telefon" in bog ve, kaj počnem. Vsaka takšna stvar je njegovo sumničavost samo še povečala in obtožbe in žaljivke so se iz meseca v mesec in leto večale in bile vse hujše. Ne, v nobenem primeru nisem vedela, kdo piše oziroma kliče, bil je samo splet okoliščin (ljudje se pač zmotijo). Telefona NIKOLI nisem pred njim skrivala, pozna vsa moja gesla (jih je tudi zahteval) in vedno lahko vse pregleda; ne bojim se ničesar. Po drugi strani sem takoj po selitvi jaz našla avanture.net in njegov profil in dopisovanje s starejšimi ženskami, kjer jim je zatrjeval, da čeprav "je mlajši, bi jih znal dobro obdelati" itd. Tudi to sem oprostila in pozabila. Še večkrat sem našla kak pogovor (telefon pogledam enkrat na nekaj mesecev, nisem nevrotično ljubosumna, samo zavedam se, kakšen človek je) z žensko, ki je ne poznam. Očitno flirtanje in npr. pošiljanje slik zgoraj brez s pripisom: "Bilo bi lepo, če bi bil kdo zraven mene", medtem ko sem jaz sedela 4 metre stran od njega (noseča). Brez sramu mi tudi pove, kako je moja mama "dobra" (ženska je za svoja leta res dobro videti) in 100-odstotno sem prepričana, da bi tudi z njo spal, če bi le ona hotela (googlal je "podrl bi taščo, pa ne vem, kako naj to izpeljem"). Rad tudi pove, kako lahko osvoji katero koli žensko hoče. Verjame, da lahko prodre v psiho vsakega posameznika in ga obrne po svoje ali pa dobi na laži. Obesi se na vsakega bivšega, za katerega ve. Non stop mi govori: "Žal mi je, da si končala z mano, verjetno bi ti bilo z XYZ bolje kot z mano". Pa sva marsikaj dosegla skupaj in sam pravi, da se je zaradi mene spremenil na bolje. Jaz tega žal več ne vidim. Čim mora iti v nočno izmeno, je cel dan nataknjen in se prej kot slej spreva. Brane, to niso prepirčki. To je dretje, žaljivke (99 % z njegove strani, jaz skoraj nikoli ne morem izustiti kaj grdega, razen če res ne morem več), naznanjanje konca zveze, odganjanje ... Nikoli nisem kaj takega doživela, le v filmih sem to videla. Pa zdaj živim tak film. Sam je večkrat spal s poročenimi ženskami, ki so može varale z njim (to mi je šele kasneje povedal). Na podlagi tega in prejšnjega zakona, kjer ga je bivša prevarala, on menda "ve, kakšne so ženske" in da "nobena ne bo priznala, tudi če je varala". Torej je v bistvu že odločen in prepričan o tem, da sem to naredila. Ne vem, kaj točno bi rad, da naredim, da dokažem, da tega nisem počela. Celo povpraševanje za poligraf sem poslala, pa mi je 700 € preveč, čeprav razmišljam o varčevanju tudi za to. Skoraj 6 mesecev nazaj se nama je rodila hčerkica, tudi z njo se ne ukvarja veliko. Večino stvari opravim sama, veliko mi je pomagal le v mesecu dni po porodu. Ne rečem, zna pomiti posodo, skuhati, posesati (je res kulturen in čist človek, še posebej pred drugimi ljudmi) in ima obdobja, ko bi to non stop počel. Nisem se vanj zaljubila zastonj, ima tudi tono dobrih lastnosti. Ampak previl je otroka mogoče 10-krat vse skupaj. Zna se 2 minutah poigrati z njo in jo nasmejati, potem odide oz. ko vstopim v sobo je že "Mama je prišla" in je mala v mojih rokah. Pravi, da ne ve, kako in kaj bi z njo počel, volje naučiti se pa očitno tudi nima. Naj dodam, da ima 8-letno hčerko iz prejšnjega zakona. Ko pride k nama na obisk, se tudi z njo več ukvarjam jaz. Začel je kaditi in večino časa preživi v kuhinji, kadi in igra online šah ali brska po Facebooku. Skoraj non stop bulji v telefon. Ena izmed situacij: gre na izlet s sodelavci, 2 dni ga ni doma. Torej, jaz njemu moram (in tudi mu, ne iščem razlogov, da ne bi) 100% verjeti, čeprav ga ne vidim. On pride domov, jaz se ga razveselim in po nekaj minutah mi začne najedati, češ da sem sigurno kakšnega pripeljala domov, ko ga ni bilo. Enkrat lepo rečem "Ne, ne rabim nikogar, imam tebe in zadovoljna sem s svojim življenjem", drugič rečem "Nehaj", tretjič pa ne morem več. In POTEM hoče seks. Oprostite moški sveta, ampak ženska, psihično utrujena, ne more seksati. Ne takrat, ko jo srce boli, ko ve, da je zvesta in ljubi bolj kot kdaj v življenju, pa se non stop mora soočati s takimi obtožbami. Ta njegova paranoja, da ga varam, uničuje zvezo. Nekaj časa sem trpela, se pogovarjala, zatrjevala, poskušala pokazati, da temu ni tako (mislim, da ni veliko žensk, ki bi moža vsak dan masirale, da bi ga vedno čakal topel obrok po službi, stanovanje vedno bilo čisto, pa nikoli nikamor hodila ali bilo kaj počela brez njegove vednosti) ... Zdaj enostavno čutim, da nimam več energije za to. Ne gre samo za mene, tudi moji starši mu gredo v nos. Ne rečem, da so perfektni, ampak nekaterih žaljivk mu še vseeno ne bi bilo treba uporabljati ... Lansko poletje sva se preselila iz mesta na podeželje in vem, da ga tudi to muči. Oboževal je mesto. Vse to razumem, vendar to ni izgovor, da padeš v 'kao' neko depresijo (ker enostavno vem, da igra mučenika in v tem uživa) in se zapreš vase. Poskušala sem s pogovori, podporo, ga razpoložiti, pa nič ni delovalo. Tudi to dejstvo, da imava sedaj dojenčico in ona zahteva 90 % moje pozornosti, ga muči. Da pač stvari trenutno niso, kot so bile prej (res sem vso svojo pozornost in energijo vlagala vanj in sedaj, ko pomislim, se mi zdi, da sem ga na nek način razvadila). Zdaj službo imam (sicer zelo fleksibilno in nimam čisto določenega delovnega urnika) in poskušam vstajati zgodaj, da bi imela dovolj časa in zanj in za otroka, ampak je zelo težko (delam 9 ur na dan, od njenega 3. tedna starosti). Ne uspevam vedno, pa se ne potrudi preveč, da bi se postavil na moje mesto. Namesto tega raje čaka, kdaj se bom spomnila nanj in kuha zamero; vsake toliko časa eksplodira zaradi bedarije, ki ni vredna prepira in takrat na brutalno žaljiv način pove, kaj ga moti. Jaz sem poskušala v vsaki njegovi stiski biti razumevajoča, ga podpirati, se pogovarjati (mene skoraj nikoli nihče ne vpraša, kako sem); zdaj enostavno nočem več. Ja, NOČEM. Ker vem, da bom kmalu pregorela od nespanja (dojim ponoči in se zbujam večkrat, službo imam pa tako, da delajo možgani), vsega psihičnega napora z njegove strani in dejstva, da se nimam komu potožiti. Da ne omenjam groženj, kot so "Nikoli več ne boš videla otroka, z mano boš doživela pravi pekel" itd. Ampak ne, nasilen ni bil nikoli. Roko je enkrat dvignil, vendar se je zadržal. Ne vem več, kaj naj. Otroka imava, poročena nisva niti eno leto. Vse skupaj (zveza) traja skoraj 4,5 leta. V tako kratkem času sem se naposlušala obtožb in žaljivk, kot nikoli prej v življenju skupaj. Stara sem 29 let, on 33. Vem le, da se sedaj (sploh po porodu) veliko bolj cenim kot oseba. Prej sem si vedno mislila "Pa ajde, saj so to samo faze, saj se bo spremenil", pa se ni, vedno huje je. Tudi sama sem mu rekla, da se bo nekaj moralo spremeniti, sicer ne vem, kako dolgo bova zdržala. Jaz se ne mislim celo življenje podrejati njegovemu kompleksu manjvrednosti, čeprav ne vem, zakaj ga ima; vedno sem mu dala vedeti, da je grozno čeden (ker je) in da mi je čisto vse na njem všeč. Za razliko od njega, ki ima veliko pripomniti glede moje teže, trebuščka, frizure, dlačic pod nosom, kako sem oblečena itd. Vse na svetu bi dala, da bi postal človek od prej. Kot da ga nič več ne zanima. Ne bi rada, da to razpade, ker res nikoli še nisem tako ljubila (vidim dobro v človeku in se raje skoncentriram na to kot na slabe lastnosti; te poskušam z ljubeznijo izpostaviti in biti opora takrat, ko jih poskuša odpraviti). Ampak tudi jaz imam ego, na žalost. In ta ego, s srcem in dušo vred, že nekaj časa grozno trpi. Me zanima, kaj bo, ko najde tole v mojem e-mail nabiralniku. Poleg vse sumničavosti si je mož nabavil celo diktafon, da bi mi prisluškoval, ko ga ni doma. Bila sem zasliševana kot največji zločinec, vsak šum, ki ga je slišal, si je predstavljal kot neko vzdihovanje (torej moje varanje z nekom drugim), moške glasove itd. Prisežem pri svojem otroku, ni res. Nisem ta tip osebe, pač pa, če ne ljubiš več, priznaj in odidi tip. Ni prvič, da si je nekaj omislil v glavi in vztraja pri tem. Je zelo nagle jeze in hitro znori zaradi banalnih stvari. Npr. enkrat sem pozabila očistiti pečico (ni se vleklo tedne ali kaj podobnega), saj veš, služba, otrok, kuhanje ... Tako me je nadrl in za nameček še pljunil v obraz, da nisem mogla priti k sebi. NovopecenaMami
7 pravil, ki jih mora poznati vsaka ženska
Vsak dan se srečujemo z različnimi pričakovanji in zahtevami okolice, ki nam vsiljuje stil oblačenja, razmišljanja, partnerja, otroke, kariero, gospodinjska opravila in še in še. V želji, da bi vsem ugajale izgubite najpomembnejšo osebo - sebe. Ne dvomite v svoja čustva, misli in vrednote, ampak se pogumno odpravite na pot, ki vas bo pripeljala nazaj do vas samih in do osebne sreče.
5 razlogov, zakaj je dobro biti samska
Sončni žarki, ki nežno grejejo telo niso edini razlog, da je marsikateri dami toplo pri srcu. Rdeče vrtnice, srčki, plišasti medvedki z romantičnimi izpovedmi, čokoladice… Vse to spominja na ljubezen, ki je navdih za številna razvajanja in priznajte si … Ženske jih naravnost obožujemo. Zakaj si ne bi privoščile vse, kar si želite, tudi če ste samske? Dejstvo je, da ne potrebujete nikogar, temveč samo ljubezen do sebe.