Ključna beseda / trpljenje
Razširite svoj svet, ki vas omejuje
Ljudje se razlikujemo med seboj in s tem se odmikamo od črno-belega sveta, v katerem je vse preprosto in jasno. Življenje si radi poenostavimo s predalčkanjem ljudi, od tistih, ki so nam blizu, do tistih, ki so nam daleč zaradi drugačnega videza ali razmišljanja. Takrat vklopimo obrambni sistem, in namesto da bi si dovolili slišati nekaj novega, stopimo v prvo bojno linijo, da bi razvrednotili "sovražnika". In kdo je ta sovražnik? To je lahko kdor koli, ki ogroža naš edini svet, ki ga poznamo.
Res ni treba, da trpite zaradi stresa
Živimo v času, ki se nam zdi vse bolj stresen. Hkrati pa v času, ko nam vsi ponavljajo, da ne smemo biti v stresu, saj nam ta škoduje. Dober nasvet, kako premagati stres enkrat za vselej, ima ameriška klinična psihologinja in učiteljica meditacije Tara Brach, ki pri svojem delu uporablja tudi modrosti budizma. Zelo pomembno je, kako gledamo na stres. Ali ga vidimo kot nekaj, kar je za nas slabo, ali kot nekaj, kar je za nas celo dobro.
Alenka razkrinkala Janezov pravi obraz
Četrta sezona šova Ljubezen po domače se nezadržno bliža koncu in trenutek končne odločitve že trka na vrata letošnjih kandidatov. Čeprav Janez Rebernik že dlje časa zatrjuje, da mu je v srce segla Darja Sančanin, pa se je moral vso sezono otepati tudi Alenkinih očitkov, da v domači vasi velja za pravega zapeljivca. Alenka se bo odločila, da na zadnjem zmenku prijateljici Darji dokaže, da o Janezu ni lagala.
5 aktivnosti v naravi za popolno sprostitev
Ljubezen do športa je za nekatere povsem naravna, medtem ko drugim predstavlja "ne bodi si ga treba" trpljenje. Ste se kdaj vprašali, v čem je tisti užitek, o katerem tako radi govorijo vsi, ki uživajo v svojih "prepotenih trenutkih"? Pomembno je predvsem to, kar si želimo od naše rekreacije, in zagotovo je eden od najboljših razlogov, da se aktiviramo – popolna sprostitev. Narava je pravi balzam za dušo in telo, zato vam v nadaljevanju predstavljamo 5 TOP aktivnosti oziroma antistres terapijo, po kateri se boste počutili kot prerojeni.
'Ko sem varala, sem želela biti srečnejša. Ne srečna. Ampak srečnejša.'
Ni nas malo, kajne? O moraliziranju in teoriji, kaj je prav in kaj ne, vemo vse, kajne? Saj smo zadosti stare ...
Družina Middleton za koronavirusom izgubila 21-letno Chloe
V Veliki Britaniji je za covid-19 umrla komaj 21-letna Chloe Middleton, ki ni imela nobenih drugih pridruženih bolezni. Njena mama Diane ob tem opozarja vse mlade, ki so prepričani, da so nedotakljivi, naj razmere jemljejo resno in ostanejo doma.
Nočete trpeti? Mislite na srečo. Hočete zdravje? Mislite na zdravje. Hočete spremembe? Iščite rešitve ...
Ego je temen oblak, ki poskuša zakriti sonce. Zelo je prebrisan in zvit. Pretihotapi se iz ozadja, ne da bi ga sploh opazili. Povzroči neprimerno obnašanje, čeprav se v sebi zavedamo, da tako obnašanje nikakor ni najboljše za nas, pa tudi za okolico in vse odnose, ki jih imamo. To še posebej velja za partnerske odnose, saj povzroča trpljenje obeh partnerjev.
Zakaj skrivamo svoja prava čustva, težave in občutke pred drugimi?
Ljudje od rojstva naprej igramo določene vloge in skrivamo stvari, ki jih nočemo pokazati svetu. Ko zapustimo domačo hišo, si na obraz nadenemo masko in se pretvarjamo, da smo popolnoma v redu. Vendar, zakaj moramo ljudje skrivati svoja prava čustva, težave in občutke pred drugimi? Zakaj raje kričimo po pozornosti s popivanjem, trmo, samopoškodovanjem itd, kot da enostavno rečemo: "Nisem v redu"?
Kylie Jenner izbrala obleko, v kateri ni mogla niti sedeti
Kylie Jenner je letošnjo podelitev oskarjev vzela zelo resno in tekom večera zamenjala kar nekaj oblek. Obleka, v kateri se je mlada zvezdnica sprehodila po rdeči preprogi pa je bila tako ozka, da v njej ni mogla sedeti. A trpljenje v imenu mode za sestre Kardashian-Jenner ni nič neobičajnega ...
'Postala sem živčna razvalina, pijem in samo jočem. Nič ni prav, kar naredim ...'
Imela sem težko otroštvo. Pri 18 letih sem spoznala fanta in hitro zanosila ter odšla od doma, kjer so bili vsak dan alkohol, pretepi itd. Vedno sem bila črna ovca. Fantovi starši so zelo verni in so bili že od začetka proti meni. Imajo kmetijo, brate, za katere so že od nekdaj vedeli, kaj bodo. Moj bo kmet, so rekli in tako je ostalo še danes. Imava dva odrasla otroka, en je še doma, drugi se je odselil. Ker smo v isti hiši kot starši in njegovi, sem postala živčna razvalina, pijem in samo jočem. Nič ni prav, kar naredim, dušim se. Odšla bi daleč stran, pa nimam kam, čeprav imam svojo službo. On ne bo svojim nikoli rekel nič, tudi za svoje otroke se ne zna postaviti. Postala sem živčna razvalina in samo čakam, da grem v službo. Kaj naj storim? Hvala in lep pozdrav!
'Ne vem, kaj si predstavljajo tisti, ki so v zvezah in ki zviška in z aroganco gledajo na samske kot egoistične karieriste'
Dragi Brane, rad napišeš, da imejmo takšna razmerja, kot si jih želimo. Sliši se enostavno in logično. A ni ravno tako. Živimo v majhnem okolju, ki je za nekatere še manjše. Tudi zame. Ja, bolje kot biti z nekom, ki mu ni zaupati, ki te zanemarja ali zlorablja in te s tem čustveno in telesno uničuje, je ponovno se vreči na trg. Odnosi pa niso ali črni ali beli, da bi lahko enostavno rekel: ta je dober in ta je slab. Vedno moramo pogledati celoto, kajti popolnosti pač ni in je noben realen človek ne pričakuje. Če bi bilo tako, bi bili vsi kar naprej sami. Sama sem imela dve zvezi, prvo 9 let in drugo 5 let. V njih nisem več vztrajala ravno zaradi zgornjega pravila, ki ga rad deliš in se strinjam z njim. Če je tako hudo, da pogosto jočeš in noben pogovor, predlog ali kompromis ne pomaga, si na koncu slepe ulice. Trpljenje je hudo in si v neki točki rečeš, mora obstajati nekdo, s komer ne bom doživljal takih bolečin, ki je dostojen, zaupanja vreden in me privlači. Hja, to je nujna objektivna predpostavka ob tej subjektivni, da smo sami gospodar svojih razmerij. Dvakrat sem predolgo reševala razmerje, ker v nasprotju s prepričanjem starejših generacij, vsi ne menjujemo partnerjev kot spodnjih gat in se zavedamo tega, da je za dobro zvezo potreben trud. Ob tem sem se psihično izčrpala, tako da sem se še dolgo po koncu zveze sestavljala. Take stvari niso tako enostavne, kot morda včasih zveni iz tvojih člankov, mogoče tudi zaradi moškega principa, ki je bolj racionalen. Tudi ženske nismo vse enake, jaz zagotovo sodim med bolj čustvene, čuteče, ker vse to doživljam zelo intenzivno. Priti je moralo do skrajnosti, da sem lahko sprejela odločitev, da je poskusiti znova manj slabo kot vztrajati v obstoječem. Pri čemer obstoječe ni bilo samo slabo, logično, saj so bile dobre stvari, ki so me v odnosu toliko let držale. In potem pridemo do tehtanja črnih in belih lastnosti odnosa, pri čemer moraš pri odločitvi vzeti v obzir tudi objektivna dejstva – kdo sploh je še tam zunaj, koliko si že star, ali boš do naslednje zveze še sposoben imeti otroke ... Madona, ni tako lahko in tisti, ki cincajo v zvezah, kjer se ne počutijo čudovito, niso sami mazohisti, ki ne želijo ali znajo poskrbeti za svojo dobrobit! Lahko je reči pusti ga/jo in si najdi koga bolj primernega. Iti v iskanje koga bolj primernega v našem miniaturnem bazenčku pomeni veliko tveganje, da boš našel le še koga manj primernega ali pa koga primernega, ki ti ni mentalno in seksualno privlačen! Tega ne srečam, ne najdem že nekaj let! Terja veliiiko poguma, da izpustiš, kar imaš, ne glede na to, da ob tem trpiš. In potem se začne zgodba stereotipov o samskih. Ne vem, kaj si predstavljajo tisti, ki so v zvezah in ki zviška in z aroganco gledajo na samske kot egoistične karieriste, ki si ne želijo otrok, ali ti postrežejo z modrostmi, da si mogoče preveč izbirčen, nepripravljen reševati odnose in podobno. Povej mi, Brane, kako naj v tem svetu človek živi po načelu "imejmo takšne odnose, kot si jih želimo“?
Liza Kregar: Po eni strani smo nesamozavestne in kritične, po drugi strani pa za to ne bi nič naredile
Jesen je čas, ko se po nekaj mesecih pavze, spet zavemo, da bo potrebno narediti nekaj za boljše počutje in biti bolj fizično aktiven. Kar je lahko reči, težje pa narediti. Prepričani smo, da se marsikatera med vami ta trenutek bori s pomanjkanjem motivacije in ne ve, kje in kako sploh začeti. Po nasvet smo se obrnili na inštruktorico skupinske fitnes vadbe Lizo Kregar, ki pravi, da se je najprej treba odločiti, da si res želimo nekaj narediti zase. "Prvi korak je najtežji in najpomembnejši - to, da prvič greš nekam na vadbo. Potem pa je super in ti je žal, da nisi že prej prišla!"
Kim Kardashian: Vse se je začelo z vročim posnetkom ...
Verjetno ni človeka na tem planetu, ki ne bi že vsaj enkrat slišal za Kim Kardashian. Zdi se, da je bila ta resničnostna zvezdnica, podjetnica in po novem tudi bodoča pravnica, poslana na ta svet, da podira mejnike slave in medijske prepoznavnosti. Danes jo vsi poznajo po vedno skrbno dodelanem videzu, prelestnih oblinah in lastnem resničnostnem šovu, le malokdo pa ve, kdo je bila Kim Kardashian, preden je postala zanimiva paparacem in tabloidom.
Zakaj ženske preveč ljubijo in kakšne so posledice?
Ženske, ki preveč ljubijo, premalo skrbijo za svojo osebno integriteto. Ženska, ki pretirano ljubi, ne postane slučajno takšna. Navadno problemi izhajajo iz rane mladosti.
Kaj se zgodi v vašem telesu, če zdravo jeste
Na vsakem koraku nas spremljajo nasveti za zdravo prehrano, pa ste kdaj razmišljale, zakaj je zdrava prehrana tako zelo pomembna in kaj se začne dogajati v vašem telesu 20 minut zatem, ko ste pojedle zdrav obrok? Strokovnjaki namreč trdijo, da je dovolj le nekaj minut, da se vidijo prve pozitivne spremembe. V nadaljevanju si preberite, kaj se dogaja v vašem telesu minute, dneve in leta po tem, ko ste se začele držati zdravega jedilnika in z njega črtale nezdravo prehrano.
Preprost načrt za hujšanje, ki deluje!
Ko pomislimo na hujšanje, verjetno vsak najprej pomisli na stradanje, odrekanje, trpljenje, sitnobo in še marsikaj negativnega. A ni treba, da je tako. Hujšanje (lahko ga preimenujete tudi v nov, zdrav način življenja, če se boste bolje počutili), je lahko povsem zabavna stvar. Vas zanima, kako?
Izabela Martinović: Pri svojih 43 letih se počutim, kot bi imela 12 let
Izabela Martinović je pevka in sestra pri nas veliko bolj znane pevke Danijele Martinović. Nekoč je pela tudi sama, potem pa jo je bolezen umaknila z odrov za skoraj 10 let. Zbolela je za limfnim rakom. Glasba ji je pomagala, da se je vrnila v življenje, in zdaj prvič prihaja tudi na slovenske odre.
HOROSKOP: vodnarke naj se izogibajo sladkorju, device potrebujejo vaje za moč
Ko pomislimo na hujšanje, verjetno vsak najprej pomisli na stradanje, odrekanje, trpljenje, sitnobo in še marsikaj negativnega. A ni treba, da je tako. Hujšanje (lahko ga preimenujete tudi v nov, zdrav način življenja, če se boste bolje počutili), je lahko povsem zabavna stvar. Vas zanima, kako?
Alenka (LPD): Vse trpljenje je bilo zaradi tega vredno!
Kupid je v šovu Ljubezen po domače izstrelil svoje puščice. Renato Lužar s svojo Tamaro že uživa v Istanbulu, Vesna Šošterič in Jožko se sproščata na Češkem, Jože Mastnak pa je Simono odpeljal na Bled. Kaj pa Miši in Milan?
Prehrambeni načrt za hujšanje, ki resnično deluje!
Ko pomislimo na hujšanje, verjetno vsak najprej pomisli na stradanje, odrekanje, trpljenje, sitnobo in še marsikaj negativnega. A ni treba, da je tako. Hujšanje (lahko ga preimenujete tudi v nov, zdrav način življenja, če se boste bolje počutili), je lahko povsem zabavna stvar. Vas zanima, kako?
Tako pogosto je treba telovaditi za vidne rezultate
Verjetno se je vsak že kdaj vprašal, kako pogosto se mora potiti v telovadnici, da bodo rezultati čimprej vidni, in koliko časa mora vadba trajati. Na ti dve vprašanji odgovarjajo strokovnjaki, ki pravijo, da je treba za fit telo migati vsaj trikrat na teden od 30-45 minut, to pa ni edina stvar, ki je pomembna.
Končno! Čevlji z visoko peto, ki jih ženske rade nosijo
Je že res, da vas vrtoglavo visoke pete podaljšajo za nekaj centimetrov in so noge v njih videti veliko bolj zapeljive kot v nizkih sandalih, a dejstvo je, da so visoke pete večino časa prava muka in trpljenje. To dobro ve tudi modni oblikovalec in slavni stilist, ki se je odločil, da oblikuje čevlje z visokimi petami, v katerih ženske noge ne bodo trpele.
Slovenka potožila: pred spolnim odnosom vedno zmrzne
Živjo Brane. Potrebujem nasvet oziroma nekaj besed o moji situaciji, ker ne vem, na koga naj se obrnem. Pred petimi meseci sem končala dveletno zvezo. V njej sem dosti pretrpela, imela pa sem se tudi lepo. S fantom sva imela včasih problem pri spolnih odnosih. Problem je bil večji pri meni kot pri njem. In ravno v tem je težava, da ne vem, kaj je narobe z mano. Zdaj ko sem samska, sem spoznala fanta, ki mi je postal zelo všeč. Ko ga nisem videla več dni, sem skoraj znorela. Vedno sva bila v družbi, pogovarjala sva se in zabavala, nekajkrat sva se tudi poljubila. Nekega večera sva se dobila na samem in hotela sva imeti spolni odnos, vendar sem jaz zamrznila. Zelo me je strah in sem zelo nesigurna in sramežljiva, ko pride do spolnih odnosov. Tudi bivši fant me je nekajkrat vprašal, če me ne privlači, ampak ni bilo tako. Privlačil me je in vseeno nekajkrat nisem bila mokra. Enako se je zgodilo tudi zdaj. In se je uničilo še to, kar sva imela. Ne vem, kako naj mu razložim, ker še sama ne vem, kaj je narobe z mano. Pomislila sem tudi na to, da sem frigidna. Mogoče pa je enostavno v moji glavi problem, ker se ne znam sprostiti. Pomagaj mi, prosim, priti do odgovorov. Med drugim je tudi rekel, da on ni tak fant, da bi ga zdaj to odvrnilo od mene. Vendar je minilo nekaj časa in se ne javlja. Naj omenim še, da sva oba taka, da ne želiva resne zveze. Zaenkrat ne.
Tudi kmetice ga imajo!
Potem, ko so ženske pred nekaj dnevi praznovale dan brez modrčka, je 15. oktober dan, ki ga je organizacija združenih narodov v želji, da bi povečali vlogo žensk v podeželskem okolju, leta 1995 razglasila za svetovni dan kmetic. Tega že vrsto let 'praznujemo' tudi pri nas, ob tej priložnosti pa vsako leto izberemo tudi kmetico leta, ki med 33.000 slovenskimi kmeticami najbolj izstopa iz povprečja. To pa nista edina svetovna dneva posvečena ženskam.
Ko je bila stara 20 let, je spoznala Jugoslovana, danes pa ...
Pozdravljen, Brane! Tukaj je moja življenska zgodba. Po zaključeni maturi sem se odpravila na počitniško delo v Švico. Imela sem 20 let. Zaposlila sem se pri družini, ki je imela restavracijo. Skrbela sem za njihovi hčerkici. Veš, kako je z otroki. Ves dan je bilo dela več kot dovolj in zvečer sem padla v posteljo kot ubita. Tam zaposlena dekleta so me večkrat vabila ven. Prigovarjale so mi, da v hotelu nasproti naše restavracije dela "en Jugoslovan". Da, bilo je to še v času naše skupne države. Nisem želela stikov z Jugoslovani, saj je bil moj namen, da se naučim nemščine. Po neskončnem prigovarjanju sem vendarle popustila, in odšla. Sedle smo in si naročile pijačo. In jo dočakale. Prinesel jo je ON. Nikoli nisem zrla v bolj modre oči. Rekel mi je zdravo in odšel. Po odhodu nisem kaj prida razmišljala o njem. Dokler ni nekega dne prišel na kavo k nam. In beseda je stekla. Bil je iz Sarajeva. Star 28 let. Diplomirani pravnik. Časa sva imela oba zelo malo, pa vendar sva se ujela in všeč sem mu bila. Sama takrat do njega nisem čutila še ničesar. Postala sva intimna. Bilo je lepo. A se je končalo, ker sem se sama morala vrniti v domovino in pričela s študijem. Ob povratku v Sarajevo se je ustavil pri meni v Mariboru. Bila sem ga vesela. In pričelo se je dolgo dopisovanje, z njegovimi vročimi izlivi ljubezni. Na svoj način sem ga imela rada, a sem bila za resno zvezo še nezrela. Zato sem prenehala pisati, njegova pisma so nekaj časa še prihajala, nato so prenehala. Po diplomi sem se zagledala v fanta, dobila dve čudoviti deklici, a se je zveza zaradi njegovega spogledovanja z alkoholom zaključila. Med tem časom je v bivši YU divjala vojna in vedno bolj me je spomin nosil k njemu. Je še živ? Kaj dela? Je poročen? Klicala sem v njegovo mesto, a nisem mogla izvedeti ničesar. Po končani vojni sem le nekako prišla do informacije, da je poročen in direktor bolnišnice v manjšem kraju. S tresočo roko sem ga poklicala in bil je neskončno presenečen in vesel, da sem ga našla. Dogovorila sva se, da se srečava. Kolena so se mi tresla, da sem komaj stala. Ko je prišel, sicer postaran, a še vedno zelo čeden. In sva doživela dan in noč nepozabnih strasti. Vendar je dejstvo, da je poročen, vzel zelo resno. Tam se ljudje poročajo za vse življenje. S svojim objemom, strastjo se mi je zdelo, da mi je pokazal, da me ima na nek način še vedno rad. Tudi jaz sem verjetno gojila podobna čustva, a sem bila premlada, da bi jih znala obdržati. Rabim pa, Brane, tvoj nasvet. Ponovno sem v zvezi s krasnim človekom, ki me ima iskreno rad. In marsikdo mi očita, kaj bi še sploh rada. Rada ga imam, ampak kot brata. Moje srce je že vsa leta pri njem, tam doli. Ko se vidiva, je včasih zelo prijazen, včasih pa naporen kot vrag. In to me boli. Kot bipolarna osebnost. Zavedam se, da sem se vzela od nikoder po toliko letih nejavljanja, in "predrmala " njegov ustaljeni ritem. Kaj mi je storiti? Trudim se pretrgati stike, ga ne kličem več mesecev, in ko že mislim, da sem ga prebolela, me pokliče. In sem ga vesela. Pogrešam ga, a takšno življenje je bolj trpljenje. Vesela bom nasveta pametnega človeka. Prijazen pozdrav, Scarlett
'Mu je med njegovo odsotnostjo res dovolj samo roka?'
Pozdravljen, Brane. V zvezi s fantom sem že štiri leta, stara sem 29 let. Fant že od vsega začetka dela v tujini. Sprva je rekel, da naj potrpim kakšni dve leti, da bo potem vse lažje in se bodo stvari umirile. Pa ni bilo ravno tako. Njegovi nameni so dobri - kot pravi, priskrbeti osnovni kapital za družino, kar mu doma žal ni uspevalo, prve dve leti pa sta bili tudi poslovni polom v tujini. Takoj po začetku zveze se je preselil v moje najemniško stanovanje, v zvezi s čimer sem na začetku imela čudne pomisleke, ker se ni sam ponudil, da bi plačal del najemnine, jaz pa tudi nisem imela občutka, če je prav, da mu rečem, ker je bil veliko časa v tujini. Sama sem na koncu zaradi plačevanja šolnine zašla v situacijo, da si stanovanja več nisem mogla privoščiti in sem mu to vsakič ob plačevanju najemnine dala jasno vedeti, pa se ni odzval s kako gesto, jaz pa nisem take narave, da bi kaj zahtevala. Tako sem si sama pri sebi nekega dne dala rok in ker se ni ponudil sam, da bo kaj prispeval, sem stanovanje preprosto odpovedala, nakar je bil šokiran in se čudil, kaj nisem nič rekla ... V glavnem, ne vem, ali se človek igra z mano. Za tem sva zadevo nekako razčistila, si odprla skupni račun, da ne bi bilo več dilem. Pa se je tam začelo. Potem ga je bilo treba opominjati, da je treba nakazati na skupni račun. Grrrr!!! Nerada prosim. Težava je bila seveda spet v poslu in v tem, da je najin proračun prišel zadnji na vrsto za plačilo. Saj sem jaz v službi in imam redno plačo, kaj penim ... Bo že naslednjič nakazal za naprej pa nazaj. In je res, ampak meni je šlo na tone živcev in glede na nespoštovanje dogovora, mislim, da bi moral ubrati drugačen ton govora. Nespoštovanje do mene kot ženske ali pač karakter??? V glavnem, dve leti sta minili, totalni bankrot. Nova ideja - odhod za nekaj mesecev še dlje. Meni se je zvrtelo. Not my style! To ni zveza. Ampak je brezkompromisen, samo ta projekt, da se izkopljem nazaj, tri, morda šest mesecev. Zgodilo se je leto. In sem mislila, da je to to. Rekel mi je, da ne gre nazaj. Potem pa mi čez teden dni pove, da spet gre. Po odhodu sem od šoka kar zbolela. In potem je bilo tako še leto dni. Odselila sem se. (Spet!) In ko je prišel nazaj, sva se spet dobila in našla kompromis - skupaj, doma ali v tujini, ne da več sam odhaja. Res je to zame malo težje in bi terjalo malo več angažmaja in časa, pa še zdravstveno sem malo ovirana pri izbiri okolja. V glavnem, on bi se moral tudi meni prilagoditi, počakati. No, pa se ni, čez pol leta je spet sledil šok - spet nov projet na terenu - sam. To pač moram, to pač bom, za družino, malo še potrpi, bo mi uspelo, da nama bo v prihodnje lažje. Jaz pa na tri mesece v svojih "rosnih" letih vidim fanta za 14 dni, vmes pa samevam v tihem stanovanju in se zavedam, da sem v težji situaciji, kot če bi bila zares sam(sk)a. PS: Opis fanta morda zveni negativno, pa še zdaleč ni samo to, sicer ne bi toliko let z njim potrpela. Ampak za neke stvari pa sem (očitno? ali pa ne?) izgubila občutek? Kaj je realno v današnjih časih, ko ni služb, ne vem več? Vidim mnogo prijateljev, ki imajo velike skrbi zaradi izgube službe in nekako razumem to vizijo, po drugi strani pa ne želim, da je to samo potuha, izgovor za to, da se dela grdo z mano, da sama delam grdo s sabo. Ne vem več, kaj je prav. Kaj meniš? Naj dodam še tole, da sem sama hudo težko vzdržna in se sprašujem, če je mogoče, da 'tapravi dec', kot je on, zares zdrži brez (čeprav skos prepričljivo zatrjuje, da se pač samozadovolji in ni nobenih drugih indicev). Marsikdo mi zatrjuje, da tega moški ne zdržijo. Jaz mu sicer verjamem, čeprav sem tudi sama že precej na meji vzdržnega in se sprašujem, ali ima vse to smisel. Hvala ti in lep pozdrav! Pozdravček!
Izum, ki je razveselil ženske po celem svetu
Je že res, da vas vrtoglavo visoke pete podaljšajo za nekaj centimetrov in so noge v njih videti veliko bolj zapeljive kot v nizkih sandalih, a dejstvo je, da so visoke pete večino časa prava muka in trpljenje. Tega se dobro zaveda tudi Dolly Singh, ki se je odločila, da temu enkrat za vselej naredi konec. Izmumila je žensko obutev, ki ni samo lepa, ampak tudi udobna.
Edino, kar se ni spremenilo, je njegov korenjak!
Živjo, Brane. Saj ne vem, ali se odzivaš tudi na take probleme, kot je moj. Morda pa se. Sem, kot pravijo, kar “stara koka”. Dobrih petdeset let imam, ampak mislim, da kar dobro izgledam, da sem še vedno 'fejst', če sodim po tem, da se kakšen moški, tudi precej mlajši od mene, v našem malem mestu še vedno ozre za menoj, kadar se malo bolj potrudim in se spedenam. To samo mimogrede. Moj problem je moj mož. Poročena sva že skoraj trideset. Poročila sva se, potem ko sem prvič zanosila. Če bi bila zelo iskrena, bi napisala, da nisem bila nikoli zaljubljena vanj. Pa tudi, da ne takrat ne zdaj ni bil moj tip moškega. In da nimava skoraj nič skupnega razen dveh otrok. Saj veš, kaj hočem povedati! Z njim v zakonu sem končala, ker sem bila noseča. Najin zakon v bistvu ni bil slab. Vsaj v primerjavi z mnogimi drugimi. In vse bi bilo bolj ali bolj v redu, če bi šel, kar zadeva seks, po svoji naravni poti. Če bi danes seksala enkrat, dvakrat na mesec. Saj ne rečem, da mi seks ne paše. Paše mi, ampak ne z njim. Posebno zato, ker hoče še vedno veliko seksati. Najmanj trikrat, raje večkrat na teden, odkar sta se najina otroka osamosvojila in se odselila od doma. Že prej ni bil, kot sem rekla, moj tip. Zdaj je še manj, ker je izgubil večino las in pridobil veliko kil. Edino, kar se na njem ni spremenilo, je, no, njegov … korenjak. Ta stvar se ni čisto nič spremenila. Še vedno trdno stoji in dela kot švicarska ura. Saj, če zamižim in če seksava tako, da je on zadaj, nimam problema in uživam, a kaj, ko me najprej mine, veliko preden me včasih zagrabi, da bi seksala, ko mi začne s prstom kazati proti spalnici. Pa to še ni konec mojega problema, dragi Brane. Pred kratkim je imel ta moj mož, kljub debelosti in plešavosti, afero s precej mlajšo lepo žensko v soseščini, ki jo je priznal. Zgovarjal se je na mojo zavračanje seksa. Tudi to še ni vse. Ona ga hoče za svojega, jaz pa ga ne dam. Če samo pomislim, da bi ostala sama, me pograbi panika. On pravi, da bi rad ostal z menoj, če se – citiram – “stvari rešijo na seksualnem področju”. To pomeni, da bi jaz morala seksati ne samo takrat, ko se meni seksa, ampak tudi vsakič, ko se njemu seksa. In to se zgodi velikokrat. Prevečkrat za moje potrebe … A se ne vidi v ogledalu? Začaran krog, ti povem. Najbrž misliš, da zvenim kot zmedena “stara koka”. Verjetno zato, ker to sem. A mi lahko vseeno pomagaš? Lep pozdrav, Mici (kar nisem).
Ko nakupovanje postane zabava!
Resnica je, da rade hodimo po trgovinah. Da je nakupovanje neke vrste terapija, ki si jo privoščimo, kadar smo slabe volje, pod pritiskom, ko smo pred kakšno prelomnico v življenju ali pa kar tako, ker smo si zaželele v svoji omari nove stvari. Čeprav bi marsikateri moški, ki ima doma strastno zapravljivko, ugovarjal, pa je dokazano, da ima nakupovanje številne pozitivne učinke. Poleg tega, da krepi samozavest in vpliva na boljše razpoloženje, je tudi odlična vadba za telo!
Dan, ko se morate crkljati in objemati!
Včasih je že objem dovolj, da nekoga potolažimo, mu olajšamo trpljenje ter mu polepšamo dan. Je telesni stik, ki ima zaradi svojega izrazitega pomena tudi svoj dan – mednarodni dan objema – ki ga vsako leto praznujemo 21. januarja. A če mislite, da se objem splača obeleževati zgolj zaradi lepe geste, se močno motite. Ima namreč tudi številne fizične koristi za telo.