Ključna beseda / vedenje
Ljubosumna Marjana: ’Objemal je Tanjo, komu naj še verjamem?’
Za 59-letno Marjano Povše, najstarejšo tekmovalko na letošnji Kmetiji, ta teden zagotovo ni lahek. Do zdaj se je lahko zanesla vsaj na sotekmovalca Danijela, zdaj pa se ji zdi, da ji tudi dober odnos z njim polzi iz rok.
17-letna bralka: Vse življenje že pogrešam ljubezen staršev
Kar pogosto se znajdem v zaprti sobi, brez izhoda v svojih mislih, nastopita večurno jokanje in nemočnost. S tako težavo se vsakdanje srečujem, pa imam komaj 17 let. Sicer imam oba starša, zdaj ločena, a vendar že vse življenje pogrešam ljubezen z njune strani, predvsem očetove. Zato sem to ljubezen in pozornost poskušala poiskati pri fantih. A nimam sreče, vsi fantje, ki sem jih spoznala, so me želeli le izkoristiti, nihče pa mi ne bi stal ob strani in me podpiral ter nudil topline. Bolečina je postala le še globlja. Zdaj preprosto ne vem več, kaj narediti. Želja po moški vlogi v življenju je velika, in to me spravi iz tira in mi niža samozavest, saj menim, da nisem dovolj dobra zaradi vseh zavrnitev.
Kako se rešiti strahu pred neznanim?
Pozdravljeni! Kako naj se rešim strahu pred zdravniki, roditeljskimi sestanki, množico ljudi ... Strah me je pred novimi stvarmi, okoljem. Hvala.
Bili so navadna slovenska družina. Srečna in polna ljubezni. Dokler ni dobila nove službe
Pozdravljeni, večkrat vas berem in skoraj vedno sva enakih misli. A tokrat se je zgodilo, da svojih misli ne razumem več. A tako je, pravijo, ko se sam znajdeš v težavah. S partnerjem sva skupaj dobrih sedem let in imava prekrasno punčko, staro štiri leta. Naše življenje je potekalo predvsem normalno, brez večjih težav. Navadna slovenska družinica. Srečna in polna ljubezni. Problem se je začel, ko sem končno po nekaj letih trdega truda dobila službo v svoji stroki, ki sem si jo želela, odkar pomnim zase. Staro službo sem pustila in tako začela novo karierno pot. Moj partner dela v isti stroki, a najini delovni mesti sta precej daleč narazen. Naj omenim, da je moje delovno mesto po hierarhiji višje od njegovega in delava popolnoma druge stvari. Na poti k njegovi karieri sem mu sama ogromno pomagala, ga spodbujala in podpirala. Kako mu le ne bi? Želim mu najboljše. A očitno nisva enakega mnenja. Na dan, ko so me obvestili, da sem dobila službo, sem bila presrečna. Tako kot tudi vsi drugi okoli mene, saj so vedeli, kako močno sem si to želela. Torej vsi, razen mojega partnerja. On o tem ni želel govoriti in o tem se nisva pogovarjala. Z vsemi sem delila svojo srečo, a s tistim, ki sem jo želela najbolj, je nisem mogla. Vse, kar sem želela, je, da je ponosen name. In vesel zame. A ni bil. Z mano o tem dejstvu, da čez nekaj mesecev začnem hoditi novo službo, ni spregovoril niti besede in preden sem nastopila z novo službo, se o tem sploh nisva pogovarjala, kot da se to ne bo nikoli zgodilo. Ko sem pričela delati, sva se začela veliko prepirati. Če sem samo omenila, kako sem preživela dan v službi, je bilo vse narobe. Začelo se je poniževanje, da nimamo jaz in meni enaki pojma, da smo nesposobni, da oni delajo namesto nas ipd. Če me je v družbi kdo vprašal, kako je v novi službi, me je velikokrat prekinil in začel govoriti v mojem imenu, ter nasprotoval vsemu, kar sem rekla. Počutila sem se neprijetno in bilo mi je nerodno. Veliko sem se prilagajala in takrat popuščala, saj sem upala, da je samo obdobje in da bo minilo. Želela sem, da živimo mirno in srečno. Kar hitro sem napredovala in moram reči, da sem pri svojem delu precej uspešna. In ko se je to zgodilo, je doma spet padla bomba. Da sem dojela, da ne pretiravam in si ne domišljam stvari, je bilo takrat, ko mi je naravnost povedal, da jaz tam ne morem delati, ker nimam pojma in sem še premalo časa v tem poslu in mi dal pogoj: on ali moja služba. Kot razlog je ves čas podajal dejstvo, da bo sedaj moral on malo bolj prevzeti skrb za hčerko, s tem mislim iti po njo v vrtec, kljub temu, da sem uro za tem že tudi sama doma in imamo skupaj še nekaj ur do večera. Tudi vse vikende sem doma. Ves svoj prosti čas namenjam izključno svoji družini. Večkrat sva se o tem že pogovorila, saj sem resnično upala, da se bo stanje spremenilo. A vsako nestrinjanje se konča s prepirom in mojo službo. Hudo mi je, ko je vse, kar si želim, da je srečen zame. Pa ni. Začelo se je odražati na najinem odnosu in spolnosti. Ne vem več, kaj naj naredim?
Ljubezenske afere, za katere še niste slišali
Kaj sploh je ljubezenska afera? Je spolna združitev brez čustev, obsesivna spolna navezanost ali romantična povezanost, ki ne vključuje privlačnosti? Kot boste lahko prebrali, je lahko vse našteto. Ameriški psihoterapevti, ki se ukvarjajo s težavami na področju partnerskih odnosov, so klasificirali devet najpogostejših ljubezenskih afer. Nekatere vključujejo obojestransko privlačnost, druge moč in nadzor nad drugo osebo, tretje samo izhod iz obupa.
Do katere mere morate prenašati ljubosumje v zvezi?
Se tudi vam zgodi, da pridete iz službe kasneje in vas partner zaslišuje, kje vse ste bili? Morda želite na zabavo s prijatelji, pa vam partner to prepove? Ali pa zgrešite partnerjev telefonski klic, on pa posledično kriči na vas, s kom ste bili? Ste se kdaj vprašali, ali je to normalno vedenje v zvezi? Do katere mere morate prenašati ljubosumje v zvezi? Do katere mere se omejiti pri druženju s prijatelji, da se prilagodimo partnerju?
Bralka iskreno: Za vsako napačno besedo, sem pretepena
Pozdravljen, Brane. Že dolgo se sprašujem, kako naprej. Imam namreč moža, kateremu je družina nekaj kar je statusni simbol v družbi. Njemu družina ni nekaj, kar bi ga vodilo domov v varno zavetje. Oba sva situirana in imava svojo hišo. Živimo brez finančnih skrbi. Problem je v tem, da so posel in prijatelji pri njem na prvem mestu. Otroka ima rad, a sta mu motilni faktor. Da pojasnim ... Vesel je, da jih ima, ampak ga njuna otroškost moti. Vem, čudno, ampak tako je. Skratka, družina je zanj nekaj kar mora biti, ampak je vse prej kot dober mož in oče. Moram priznati, da se pred otroki ne kregava in ne dereva, ampak ti pčutijo, da med nama ni več ljubezni, naklonjenosti in radosti. Iskreno ti priznam, da sem zelo družinski človek, ki mu družina pomeni vse. Nasprotje od moža. V čem pa je problem? Da zadnje čase slutim, da hetero ... Ali je bi ali pa je gej. Čudno se sliši, ampak tako je. Ne vem, kako naj se spopadem s težavo. Problem sem začela reševati s pogovorom, a pri nama se vedno konča s pretepom. Vsaka beseda, ki jo izrečem in mu ni po volji, sem pretepena. Imam rada svoja otroka in najino družino. Najležje je oditi. Ampak tudi so otroci, življenje, hiša, ki je tudi moja. Ne vem, kako naprej. Hvaležna ti bom za vsak nasvet, ker problem je v tem, da ga nimam več rada in vem, da si zaslužim življenje, ki ga do sedaj nisem imela. Sem namreč iz družine, v kateri sem bila več bita kot sita. Lepo bodi.
Obupana bralka: Ne dovoli, da imam prijatelje, govori, da nisem dobra žena, mati ...
Z možem sva skupaj že 5 let, psihično in fizično me maltretira. Ne dovoli, da imam prijatelje, govori, da sem vedno v službi, da nisem dobra žena, slaba kuharica, mati, naj ne mislim, da sem lepa, v glavnem, vsega sem kriva ... Zdaj pa me še nadzoruje, s kom si pišem, kam hodim in obtožil me je, da sem v razmerju z drugim človekom ... Veliko možnosti – novih in novih – sem mu dala, stvari pa se samo poslabšujejo, nikoli ni bolje, vse ga moti. Kaj naj naredim – imam še 2 otroka in psihično sem na dnu.
Meghan Markle in princ Harry prispela v Nico
Po spletu so zaokrožile fotografije kraljeve družine, ki je včeraj z zasebnim letalom priletela v Nico.
10 let po njegovi smrti razkrila žalostne podrobnosti iz njegovega življenja
Težko je verjeti, da od smrti legendarnega Patricka Swayzeja mineva že deset let. Okroglo obletnico njegove smrti bo obeležil nov dokumentarni film, del katerega je tudi žena pokojnega igralca, Lisa Niemi. V filmu, ki nosi naslov 'I am Patrick Swayze', Lisa trdi, da je Patrickova mama Patsy, fizično zlorabljala svojega sina, ko je bil ta otrok.
Se prijateljica spogleduje z vašim fantom?
Marsikatero žensko privlačijo zasedeni moški toda kaj pa se zgodi, kot je ta moški prijateljičin partner? Dejstvo je, da znotraj vsakega prijateljstva obstajajo nenapisana pravila, ki zapovedujejo, da so prijateljičini fantje prepovedani. Kaj pa če kljub vsemu podivjajo hormoni in se začne prijateljica spogledovati z vašim najdražjim?
Ukazovalne ženske pozitivno vplivajo na zdravje svojega partnerja
Profesorica univerze v Michiganu, Cathy Liu, je skozi svojo študijo dokazala, da ukazovalne ženske pozitivno vplivajo na zdravje svojega moža.
'Prijatelji mi pravijo, da to ni normalna zveza'
Pozdravljeni. Obračam se na vas, čeprav nerada delim svoje probleme, ampak ne vem več, kaj naj naredim. S fantom sva skupaj skoraj tri leta in od začetka je bil popoln fant. Pokazal je, da ve, kaj je zanj resna zveza, ampak so se kmalu pokazale nekatere težave. Nisva se videla en teden in si je pisal z drugo punco in mi to prikril. O tem sva se kasneje pogovorila in sem mu oprostila, je pa to v meni pustilo malo nezaupanja vanj. Nedolgo nazaj ga je sodelavka povabila, če bi šel z njo nekaj delat, pa sploh ni bilo treba, da je on zraven. To mi je povedal in sem sprejela. Kasneje je bil povabljen na rojstni dan od kolega, na katerem je bila nepričakovano tudi ona. On se ga je napil in pustil, da ga ona objavi na svoja družabna omrežja. Z mano se nikoli ni hotel slikati, kaj šele, da bi objavila sliko kamorkoli. Vmes je že dostikrat končal zvezo, ampak je vedno prišel nazaj. Nazadnje, ko je končal zvezo, je bil razlog, da je prevelika razdalja med nama in spet se je vrnil, ampak sem mu rekla, da naj se sedaj dokaže, če misli resno in ne bo več odhajal. Trudil je kakšna dva meseca in nazadnje, ko je bil pri meni, je rekel, da naslednjič, ko pride, hoče, da so njegove stvari, k jih imam v škatli, zložene iz škatle in postavljene v sobi. To se mi je zdelo nekoliko pretirano, glede na to, da še vedno nisva skupaj. Ne dolgo nazaj me je tudi nadrl, ker mu nisem takoj zjutraj napisala dobro jutro. Če greva kam, vedno plačam jaz, ker nočem, da zapravlja za bencin in še zame. Nikoli pa ne reče, da bo plačal on in vedno jaz, ker se mi ne da biti ves čas doma. Velikokrat mu dam tudi 10 evrov za bencin, saj je med nama 50 km razdalje. Drugi me svarijo, da to ni normalna zveza, ampak si mislim, da sem samo preveč ljubosumna? Vnaprej se ti zahvaljujem za odgovor.
Kako se rešiti iz nasilnega razmerja?
Živijo, Brane. Imam vprašanje, za katerega sem se dolgo časa odločala, če bi ga sploh postavila. Naj razložim svojo situacijo. Stara sem 20 let in imam fanta, ki me ima sicer zelo rad, ampak kadar se razjezi, postane nasilen in govori grozne besede. Skupaj sva že eno leto in sčasoma mi je začel prepovedovati stvari. Naj jih omenim samo nekaj: ne dovoli mi, da grem iz hiše, zahteval je, da se ne družim več s prijatelji in redno mi stika po telefonu. Ko se želim o tem pogovoriti, da vseeno želim še imeti kaj od mladosti, začne name kričati in me zmerjati. Če omenim, da imam vsega dovolj, mi začne groziti. Lahko bi rekli, da me ne spusti iz svojih "krempljev". Zavedam se, da bi morala prekiniti takšno razmerje, ampak kako, če se ga bojim. Prosim te, pomagaj mi.
Izpoved bralke: Oprostite, moški sveta, ampak ženska, psihično utrujena, ne more seksati.
Pozdravljen, Brane. Ne vem več, na koga naj se obrnem. Nekih prijateljic namreč nimam oziroma me je mož dobro prepričal v to, da morajo najine osebne stvari ostati zasebne in da so ljudje itak večinoma veseli, če imaš težavo. Socialnega življenja bolj kot ne nimam (prej sem imela veliko znancev in prijateljev obeh spolov, pa sem prekinila vse stike, ker baje, po moževih besedah, "moški in ženska ne moreta biti samo prijatelja", čeprav jih on ima kolikor hočeš). Staršem se ne morem zaupati, ker sem ju slepo prepričevala, da je mož dober človek in pravi zame. Večina ljudi, ki ga je spoznala, mi je pravila, da je nevrotičen in me bo zaprl v hišo. Meni je bilo zaradi ljubezni vse to vseeno in res sem se spremenila, da bi bila bolj po njegovem kalupu. Če bi ostala družabna in ohranjala stike z vsemi, iz najine zveze ne bi bilo nič. In vendar se mi zdi, da se bliža koncu. Naj dodam tole: nekaj dni, preden sva se sploh spoznala, sem naredila neumnost in imela "avanturo za eno noč". Očitno nisva pazila, saj sem zanosila. Takrat sem mislila, da je otrok možev, in bila skrhana, ko sem prekinila nosečnost. Kasneje je on računal dneve in jaz z njim in sva ugotovila, da ni mogel biti njegov. Takrat me je obtožil, da sem mu poskušala "podturiti tujega otroka". Takrat bi že morala videti svarilne znake, pa nisem. Čeprav mu nisem lagala, sem se nekako počutila krivo, ker je tudi on bil žalosten zaradi splava. Pa sem požrla obtožbe in žaljivke in življenje je šlo naprej. Po treh mesecih sva se že vselila skupaj, odselila sem se iz mesta, kjer sem živela, v mesto, kjer je on imel službo. Tam nisem poznala nikogar in v 3 letih tudi na kavo nisem šla sama iz stanovanja. Ker nisem imela službe, sem bila doma. Non stop je bil sumničav, češ da ga gotovo varam. Ne, nikoli nisem niti pomislila na kaj takega in tudi sedaj ne pomislim. Kvečjemu na to, da če zveza razpade, se me več nikoli noben ne bo dotaknil. Bile so neke situacije (moja sreča, blagor meni), v katerih sem dobila SMS tipa "vidiva se na Skypu", pa klici, kot so "iščem teto, aja zmotil sem se, ampak ti imaš pa lep glas, bi se lahko s tabo pogovarjal" ... Pa ko omrežje ne dela, kot je treba, in me ne more dobiti, sem seveda tudi kriva, saj sem "ugasnila telefon" in bog ve, kaj počnem. Vsaka takšna stvar je njegovo sumničavost samo še povečala in obtožbe in žaljivke so se iz meseca v mesec in leto večale in bile vse hujše. Ne, v nobenem primeru nisem vedela, kdo piše oziroma kliče, bil je samo splet okoliščin (ljudje se pač zmotijo). Telefona NIKOLI nisem pred njim skrivala, pozna vsa moja gesla (jih je tudi zahteval) in vedno lahko vse pregleda; ne bojim se ničesar. Po drugi strani sem takoj po selitvi jaz našla avanture.net in njegov profil in dopisovanje s starejšimi ženskami, kjer jim je zatrjeval, da čeprav "je mlajši, bi jih znal dobro obdelati" itd. Tudi to sem oprostila in pozabila. Še večkrat sem našla kak pogovor (telefon pogledam enkrat na nekaj mesecev, nisem nevrotično ljubosumna, samo zavedam se, kakšen človek je) z žensko, ki je ne poznam. Očitno flirtanje in npr. pošiljanje slik zgoraj brez s pripisom: "Bilo bi lepo, če bi bil kdo zraven mene", medtem ko sem jaz sedela 4 metre stran od njega (noseča). Brez sramu mi tudi pove, kako je moja mama "dobra" (ženska je za svoja leta res dobro videti) in 100-odstotno sem prepričana, da bi tudi z njo spal, če bi le ona hotela (googlal je "podrl bi taščo, pa ne vem, kako naj to izpeljem"). Rad tudi pove, kako lahko osvoji katero koli žensko hoče. Verjame, da lahko prodre v psiho vsakega posameznika in ga obrne po svoje ali pa dobi na laži. Obesi se na vsakega bivšega, za katerega ve. Non stop mi govori: "Žal mi je, da si končala z mano, verjetno bi ti bilo z XYZ bolje kot z mano". Pa sva marsikaj dosegla skupaj in sam pravi, da se je zaradi mene spremenil na bolje. Jaz tega žal več ne vidim. Čim mora iti v nočno izmeno, je cel dan nataknjen in se prej kot slej spreva. Brane, to niso prepirčki. To je dretje, žaljivke (99 % z njegove strani, jaz skoraj nikoli ne morem izustiti kaj grdega, razen če res ne morem več), naznanjanje konca zveze, odganjanje ... Nikoli nisem kaj takega doživela, le v filmih sem to videla. Pa zdaj živim tak film. Sam je večkrat spal s poročenimi ženskami, ki so može varale z njim (to mi je šele kasneje povedal). Na podlagi tega in prejšnjega zakona, kjer ga je bivša prevarala, on menda "ve, kakšne so ženske" in da "nobena ne bo priznala, tudi če je varala". Torej je v bistvu že odločen in prepričan o tem, da sem to naredila. Ne vem, kaj točno bi rad, da naredim, da dokažem, da tega nisem počela. Celo povpraševanje za poligraf sem poslala, pa mi je 700 € preveč, čeprav razmišljam o varčevanju tudi za to. Skoraj 6 mesecev nazaj se nama je rodila hčerkica, tudi z njo se ne ukvarja veliko. Večino stvari opravim sama, veliko mi je pomagal le v mesecu dni po porodu. Ne rečem, zna pomiti posodo, skuhati, posesati (je res kulturen in čist človek, še posebej pred drugimi ljudmi) in ima obdobja, ko bi to non stop počel. Nisem se vanj zaljubila zastonj, ima tudi tono dobrih lastnosti. Ampak previl je otroka mogoče 10-krat vse skupaj. Zna se 2 minutah poigrati z njo in jo nasmejati, potem odide oz. ko vstopim v sobo je že "Mama je prišla" in je mala v mojih rokah. Pravi, da ne ve, kako in kaj bi z njo počel, volje naučiti se pa očitno tudi nima. Naj dodam, da ima 8-letno hčerko iz prejšnjega zakona. Ko pride k nama na obisk, se tudi z njo več ukvarjam jaz. Začel je kaditi in večino časa preživi v kuhinji, kadi in igra online šah ali brska po Facebooku. Skoraj non stop bulji v telefon. Ena izmed situacij: gre na izlet s sodelavci, 2 dni ga ni doma. Torej, jaz njemu moram (in tudi mu, ne iščem razlogov, da ne bi) 100% verjeti, čeprav ga ne vidim. On pride domov, jaz se ga razveselim in po nekaj minutah mi začne najedati, češ da sem sigurno kakšnega pripeljala domov, ko ga ni bilo. Enkrat lepo rečem "Ne, ne rabim nikogar, imam tebe in zadovoljna sem s svojim življenjem", drugič rečem "Nehaj", tretjič pa ne morem več. In POTEM hoče seks. Oprostite moški sveta, ampak ženska, psihično utrujena, ne more seksati. Ne takrat, ko jo srce boli, ko ve, da je zvesta in ljubi bolj kot kdaj v življenju, pa se non stop mora soočati s takimi obtožbami. Ta njegova paranoja, da ga varam, uničuje zvezo. Nekaj časa sem trpela, se pogovarjala, zatrjevala, poskušala pokazati, da temu ni tako (mislim, da ni veliko žensk, ki bi moža vsak dan masirale, da bi ga vedno čakal topel obrok po službi, stanovanje vedno bilo čisto, pa nikoli nikamor hodila ali bilo kaj počela brez njegove vednosti) ... Zdaj enostavno čutim, da nimam več energije za to. Ne gre samo za mene, tudi moji starši mu gredo v nos. Ne rečem, da so perfektni, ampak nekaterih žaljivk mu še vseeno ne bi bilo treba uporabljati ... Lansko poletje sva se preselila iz mesta na podeželje in vem, da ga tudi to muči. Oboževal je mesto. Vse to razumem, vendar to ni izgovor, da padeš v 'kao' neko depresijo (ker enostavno vem, da igra mučenika in v tem uživa) in se zapreš vase. Poskušala sem s pogovori, podporo, ga razpoložiti, pa nič ni delovalo. Tudi to dejstvo, da imava sedaj dojenčico in ona zahteva 90 % moje pozornosti, ga muči. Da pač stvari trenutno niso, kot so bile prej (res sem vso svojo pozornost in energijo vlagala vanj in sedaj, ko pomislim, se mi zdi, da sem ga na nek način razvadila). Zdaj službo imam (sicer zelo fleksibilno in nimam čisto določenega delovnega urnika) in poskušam vstajati zgodaj, da bi imela dovolj časa in zanj in za otroka, ampak je zelo težko (delam 9 ur na dan, od njenega 3. tedna starosti). Ne uspevam vedno, pa se ne potrudi preveč, da bi se postavil na moje mesto. Namesto tega raje čaka, kdaj se bom spomnila nanj in kuha zamero; vsake toliko časa eksplodira zaradi bedarije, ki ni vredna prepira in takrat na brutalno žaljiv način pove, kaj ga moti. Jaz sem poskušala v vsaki njegovi stiski biti razumevajoča, ga podpirati, se pogovarjati (mene skoraj nikoli nihče ne vpraša, kako sem); zdaj enostavno nočem več. Ja, NOČEM. Ker vem, da bom kmalu pregorela od nespanja (dojim ponoči in se zbujam večkrat, službo imam pa tako, da delajo možgani), vsega psihičnega napora z njegove strani in dejstva, da se nimam komu potožiti. Da ne omenjam groženj, kot so "Nikoli več ne boš videla otroka, z mano boš doživela pravi pekel" itd. Ampak ne, nasilen ni bil nikoli. Roko je enkrat dvignil, vendar se je zadržal. Ne vem več, kaj naj. Otroka imava, poročena nisva niti eno leto. Vse skupaj (zveza) traja skoraj 4,5 leta. V tako kratkem času sem se naposlušala obtožb in žaljivk, kot nikoli prej v življenju skupaj. Stara sem 29 let, on 33. Vem le, da se sedaj (sploh po porodu) veliko bolj cenim kot oseba. Prej sem si vedno mislila "Pa ajde, saj so to samo faze, saj se bo spremenil", pa se ni, vedno huje je. Tudi sama sem mu rekla, da se bo nekaj moralo spremeniti, sicer ne vem, kako dolgo bova zdržala. Jaz se ne mislim celo življenje podrejati njegovemu kompleksu manjvrednosti, čeprav ne vem, zakaj ga ima; vedno sem mu dala vedeti, da je grozno čeden (ker je) in da mi je čisto vse na njem všeč. Za razliko od njega, ki ima veliko pripomniti glede moje teže, trebuščka, frizure, dlačic pod nosom, kako sem oblečena itd. Vse na svetu bi dala, da bi postal človek od prej. Kot da ga nič več ne zanima. Ne bi rada, da to razpade, ker res nikoli še nisem tako ljubila (vidim dobro v človeku in se raje skoncentriram na to kot na slabe lastnosti; te poskušam z ljubeznijo izpostaviti in biti opora takrat, ko jih poskuša odpraviti). Ampak tudi jaz imam ego, na žalost. In ta ego, s srcem in dušo vred, že nekaj časa grozno trpi. Me zanima, kaj bo, ko najde tole v mojem e-mail nabiralniku. Poleg vse sumničavosti si je mož nabavil celo diktafon, da bi mi prisluškoval, ko ga ni doma. Bila sem zasliševana kot največji zločinec, vsak šum, ki ga je slišal, si je predstavljal kot neko vzdihovanje (torej moje varanje z nekom drugim), moške glasove itd. Prisežem pri svojem otroku, ni res. Nisem ta tip osebe, pač pa, če ne ljubiš več, priznaj in odidi tip. Ni prvič, da si je nekaj omislil v glavi in vztraja pri tem. Je zelo nagle jeze in hitro znori zaradi banalnih stvari. Npr. enkrat sem pozabila očistiti pečico (ni se vleklo tedne ali kaj podobnega), saj veš, služba, otrok, kuhanje ... Tako me je nadrl in za nameček še pljunil v obraz, da nisem mogla priti k sebi. NovopecenaMami
'Med nama vlada tekmovanje, zavist, ljubosumje ... Kaj je vzrok?'
Zanima me glede odnosa s sestro, in sicer zakaj se nikakor ne moreva razumeti. Med nama vlada tekmovanje, zavist, ljubosumje in da se samo ena lahko pohvali s čim, če se druga, je že narobe. Kaj mislite je vzrok? Ali je v najinih starših, ki so delali razlike ali gre res za bolezen v družini? Ljubosumje in zavist sta bila namreč vedno pristona. Zakaj se dve sestri ne moreta razumeti in sta prej tekmici kot prijateljici? Je potem bolje, da nimava stikov, če se nič ne spremeni? Če je nekdo trmast in se noče spremeniti, potem ne moreš rešiti težav. In če kaj takega rečeš, si že pameten. Je pa to že v rodu, da se ženske niso razumele med sabo in da so bile vedno one vsega krive in so se jih sramovali. Starši jim niso privoščili lepega življenja, sedaj pa njihovo breme nosimo otroci. Upam, da sem dovolj podrobno opisala problem. Hvala za odgovor.
Pari, ki pijejo skupaj, ostanejo skupaj
Si ob koncu napornega dneva rada skupaj privoščita kozarec vina? Ali pa se oba raje držita pijač brez alkohola? Sodeč po nedavni raziskavi, naj bi imela v obeh primerih, več možnosti, da ostaneta skupaj!
Zakaj ženske preveč ljubijo in kakšne so posledice?
Ženske, ki preveč ljubijo, premalo skrbijo za svojo osebno integriteto. Ženska, ki pretirano ljubi, ne postane slučajno takšna. Navadno problemi izhajajo iz rane mladosti.
Reka ljubezni: Odvisnost od alkohola, drog in kockanja
Pred nami je martinovo, ki mine v znamenju številnih druženj, zabav in večerij, kjer ne manjka alkohola. Priložnosti za kozarček ali dva je ogromno, kot pri vseh drugih stvareh pa je treba ohraniti zmernost.
'Zadnji 2 leti imam tri stalne ljubimce, ki seveda ne vedo drug za drugega'
Pozdravljen, Brane. Za moj problem je v bistvu kriv moj mož, s katerim imava odlične vse odnose, razen zame ključnih. Jaz imam dobrih petdeset let, on jih ima šestdeset. Medtem ko se moja želja po seksu, ki je bila vedno velika, z leti ni niti malo zmanjšala, se je njegova v zadnjih desetih letih zelo zmanjšala. Na dvakrat do trikrat na mesec, kar je veliko premalo za moje potrebe. Poleg tega je veliko tudi službeno odsoten. Če seštejem vse dni, ko ga ni, je zdoma do dva tedna na mesec. Zaradi enega in drugega, njegove zmanjšane želje po seksu in odsotnosti, sem po skoraj tridesetih letih zakona, v katerem sem mu bila 100-odstotno zvesta, odkrila, kot temu pravijo, priložnostni seks. Najprej sem o seksu z drugimi moškimi samo fantazirala in si do zadovoljitve pomagala sama. A to mi je bilo vse bolj premalo. Manjkalo mi je tisto glavno. Upam, da veš na kaj mislim. Manjkajočega ni mogla nadomestiti nobena od mojih igračk. Pred tremi leti, ko je bil mož odstoten kar dva tedna, sem s fantazij prešla na dejanja. Bila sem presenečena, kako enostavno in hitro sem našla priložnostne ljubimce. V službi, med nekdanjimi sošolci, na družbenih omrežjih. Čeprav sem bila v prvem letu nezvestobe kot ponorela, sem izbirala samo poročene in vezane ljubimce, da sem se izgonila kompikacijam. Bila sem presenečena nad tem, kako veliko je poročenih in drugače vezanih moških srednjih let, ki jim manjka seksa, ker je njihove partnerice minila želja po seksu. Zadnji dve leti imam tri stalne ljubimce, ki seveda ne vedo drug za drugega. Pri dobrih petdesetih uživam največ in najboljši seks ne z enim, ampak s tremi ljubimci, ki so približno mojih let, diskretni, pozorni in strastni ljubimci. Meni in njim gre samo za vzajemno zadovoljitev in zabavo v postelji. Nihče drug zato ne trpi, nihče ni za nič prikrajšan, nikomur nočemo nič slabega. Upam samo, da bo ta moje in njihovo tajno življenje, ostalo tajno, ker se ne jaz ne moji ljubimci ne želimo ločiti ali kako drugače prizadeti parterjev in družin. Je moje vedenje in ravnanje normalno? Hvala za mnenje. TT
44-letna bralka iskreno: 'Mislim, da me vara s 25-letnico'
Pozdravljen Brane! Krvavo potrebujem mnenje izkušene in neodvisne tretje osebe. Z dejstvi bom poskusila biti čimbolj kratka. S partnerjem sva skupaj 29 let in imava dve hčerki. Meni je 44, on pa jih ima 47. V tem obdobju sem preživela že marsikaj, tudi varanje, ki ga je priznal šele, ko sem mu dala neizpodbitne dokaze. Slepa ljubezen me je potem pripeljala do tega, da sem nekako vse potlačila v podzavest, da bi lahko normalno živela skupaj. Kakorkoli … Začela sem opažati, da ga občasno kliče 25-letna sodelavka. Telefon pozvoni trikrat in preneha. Če je bil doma, je ni poklical nazaj. Najprej sem mislila, da ga pač ne briga. Pa vendar mi ni dalo miru in sem se odločila zadevo malo spremljati. Ni mi preostalo drugega, kot da vohunim po njegovem telefonu (vem, patetično). Ugotovila sem, da se slišita vsaj 2x na dan ob vseh mogočih urah. Piše ji SMS-e (čeprav nič žgečkljivega) preden gre spat … Pri ponovnem preverjanju telefona, sem ugotovila, da je ona največkrat klicana oseba in da briše iz telefona zgodovino sporočil in klicev z njo. Vem, da bi morala zadevo še malo spremljat, pa nisem več upala in sem ga direktno vprašala, kaj ima z njo. Kot pričakovano je vse zanikal in trdil, da je le sodelavka in prijateljica. Brisal naj bi zgodovino, da hčerke slučajno ne bi videle kakšnih neprimernih sporočil pravi! (Torej so ta prisotna!) Dejstvo pa je, da neprimernih sporočil, ki si jih občasno napiše s kakim sodelavcem, ne izbriše. Ko sem zahtevala, da jo pokliče pred mano je ni hotel, češ, da ima čisto vest. Ni se obremenjeval s tem kaj čutim in da je vsa bolečina privrela na dan, ampak le s tem, da sem si upala tikat njegov telefon. Dela me neumno, da si umišljam stvari, ki jih ni! Ko se kaj kregava vedno reče naj pokličem tretjo osebo, da presodi kdo ima prav. Ignorira me na celi črti, ker je prepričan, da nimam kam in da lahko zaradi hčerk dela kar se mu zljubi, ker ve, da ju nočem žalostiti. Tako je poln samega sebe, da si pravi, da je »The special one!« in da lahko dela in reče kar hoče. Že pred tem me je vedno pred drugimi zbadal in poniževal s tem, da on lahko dobi 25-letnico kadar hoče. Prosim, povej mi svoje mnenje. Se mi res samo meša od ljubosumja, ali si tudi ti mnenja, da se brez ognja ne kadi. Naj si zavoljo hčerk zatiskam oči čeprav me v prsih stiska? Brane, prosim povej (kot moški), obstaja možnost, da bi se resen 47-letni moški tako obnašal s 25-letnico in bi lahko to imel za »normalno«??? Hvala (bolj na kratko ni šlo).
V 5 minutah ugotovite, ali bosta ostala skupaj!
John Gottman, ameriški psihološki raziskovalec, ki je svoje življenje posvetil raziskovanju ločitev in stabilnosti zakonov, je davnega leta 1986 dejal, da mu s parom potrebuje samo 5 minut, da ugotovi, ali bo njuna ljubezen trajala ali ne.
Zaročena še pred rojstvom, poročena pri šestih letih!
Hadidža je stara 18 let in je samo leto dni starejša od vojne v Afganistanu. Kljub rosnim letom se je že trikrat poročila – s tremi brati. Prvi soprog je bil pripadnik talibanov, ki je padel pod streli ameriških marincev. Drugi je bil policist, ki so ga v enem od spopadov ubili talibani. Tretji, s katerim je še vedno poročena, je bil v preteklosti prevajalec ameriških vojaških sil, zato ga talibani še vedno preganjajo in mu grozijo, da ga bodo ubili. Hadidža je spregovorila o otroštvu, dogovorjenih porokah, tradiciji in ljubezni, ki ji, kot kaže, ni naklonjena.
Ste jih že videli?
8. marca se spominjamo, kako so nam, ženskam, predhodnice priborile mnoge pravice, ki nam včasih danes delujejo že samoumevne. Ena od teh je pravica do izobraževanja in intelektualnega udejstvovanja. A kljub čedalje večji enakopravnosti nekatera področja dela še vedno ostajajo bolj moška. Pa ne zato, ker bi za njihovo opravljanje prav prišle večje mišice. Kako je denimo mogoče, da je polovica prebivalstva ženskega spola, tako malo pa je predsednic? Med takšna bolj moška dela še vedno spada tudi režija filmov. Zato vam na današnji dan dajemo nekaj predlogov stvaritev, ki so jih napisale in zrežirale ženske.
Meghan Markle in Kate Middleton: to je resnica o njunem odnosu!
Za Meghan Markle je prvi letni kraljevi dobrodelni forum, strokovnjaki za govorico telesa pa te dni že analizirajo njeno vedenje in ga primerjajo z govorico telesa cambriške vojvodinje Kate Middleton. To kar so ugotovili, je marsikoga presenetilo.
Zdaj mogoče seksata 1–3-krat na dva tedna, medtem ko on ...
Brane, pozdravljen! Sem mlad 22-letni fant z dobro službo, precej v redu prihodki, z zelo lepo in verno partnerico, in navzven deluje vse popolno v mojem življenju. Ampak je, vsaj v ljubezenskem smislu, vse zgolj fasada. S punco sva skupaj že 8 let, vmes je bilo nekaj prekinitev, pri katerih sva oba eksperimentirala z drugimi spolnimi partnerji. Jaz nekoliko več kot ona in naj poudarim, da sem bil vedno jaz razlog za prekinitev zveze. Do letošnjega poletja je šlo vse kot po maslu, seksa je bilo veliko (vsak dan), imela sva se rada itd. Od poletja pa so se pojavile težave, ki znova izvirajo z moje strani. Zelo je atraktivna punca, ampak mi sploh ni več do seksa z njo, zdaj mogoče seksava 1–3-x na dva tedna. Jaz se pa samozadovoljujem vsak dan (včasih tudi 3-krat na dan). Njej je do odnosov z menoj, meni pa ni do nje. Tudi ko seksava, "pohitim", samo da čim prej mine. Nikoli nisem posvečal velike pozornosti drugim ženskam (sem precej privlačnega videza, dobim veliko pozornosti od drugih punc). Zdaj se pa vedno več spogledujem, flirtam, gledam ritke, dekolteje itd. Kolegi pravijo, da potrebujem nekaj "frišnega", ampak si punca ne zasluži, da bi jo prevaral. Nimam pa tudi srca, da bi jo zapustil ... Ne vem več, kaj naj naredim, imam vse, a hkrati nič, zato sem nesrečen. Brane, prosim za nasvet! Hvala.
Brane Kastelic: 'Večer, v katerem sem imel zelo poseben skupinski seks s 400 ženskami'
Berem o izidih nove preiskave o tem kolikokrat na dan moški in ženske pomislijo na seks. Nič zares novega ne ponujajo. Moški naj bi veliko več mislili na seks. Enkrat ali večkrat na dan naj bi na seks pomislilo 54 odstotkov moških in 19 odstotkov žensk. Ne verjamem... ženskam. Ženske najbrž res manjkrat (tudi na dan) pomislijo na seks kot moški, vendar sem trdno prepričan, da razkorak ni tako zelo velik.
Vsako nezaželeno "šlatanje" je spolno nadlegovanje
Če drži, da je politika šovbiznis za grde ljudi (misel ameriškega političnega svetovalca Billa Millerja iz leta 1991) ali da je politika Hollywood za grde ljudi (misel prav tako političnega svetovalca Billa Millerja iz leta 1997), potem je nekako logično, da se po razkritju šokantnega obsega "weinsteinskega" spolnega nadlegovanja v Hollywoodu oziroma šovbiznisu, ta pravzaprav žalostna zgodba o dinozavrskem mačističnem odnosu številnih "pomembnih" moških na vplivnih položajih do še številnejših žensk nadaljuje v politiki. Med drugim pri nas, v Britaniji, kjer je blizu štirideset poslancev vladajoče konservativne stranke obtoženih različnih oblik spolnega nadlegovanja večinoma tajnic, asistentk in drugih uslužbenk parlamenta.
Ta redki tip moškega je najboljši material za srečen zakon
Da je za uspešno in srečno zvezo potrebno veliko truda, ni nobena skrivnost. To je sedaj potrdil tudi ameriški psihoterapevt in strokovnjak za odnose dr. John Gottman, ki je tekom dolgoletnega raziskovanja ugotovil tudi to, da je predpogoj za uspešen zakon ključen tudi določen tip moškega.
Sedem stvari, ki jih lahko pričakujete od partnerja
Navajamo sedem stvari, ki jih lahko pričakujete do partnerja, ne da se o tem pogovarjate z njim.