Ključna beseda / vse za otroka
Takšna je brez ličil ena najlepših žensk na svetu
Čeprav Michael Douglas in njegova prelepa soproga Catherine Zeta-Jones nerada delita svojega zasebnega življenja z javnostjo in mediji, je zvezdnica v preteklosti na družbenih omrežjih že delila fotografije, ki ponuajo vpogled v njeno zasebno življenje.
To je pomembno, če želite zanositi
Razmišljate o tem, da bi si ustvarile družino? Ali pa morda sploh še ne razmišljate o tem, a veste, da si enkrat v prihodnosti pa le želite otroka? V vsakem primeru je tole članek za vas. Znanstveniki namreč opozarjajo: če si želite zanositi, bi skupaj s partnerjem morala spremeniti življenjski slog v bolj zdravega že kar nekaj let prej. Zdravje, teža in prehrana obeh staršev, še posebej matere, namreč vplivajo na razvoj ploda in nato še na zdravstveno stanje otroka.
Superženska? Ne, hvala!
"Dejstvo je, da so nekateri družbeni pritiski na ženske večji kot na moške, saj se od ženske pričakuje, da naj bi vzporedno čim bolj brezhibno opravljala več vlog: partnersko, materinsko in profesionalno. Pri tem pa bi morala še dobro izgledati in delovati spočito," pravi psihoterapevtka Andreja Pšeničny, ki hkrati opozarja: "Najbolj zanimivo pa je, da si to breme ženske v veliki meri nalagamo same in druga drugi. Vzgojne pritiske, ki ženskam nalagajo neuresničljive ideale tako v vedenju kot videzu na svoje hčere prenašajo bolj matere kot očetje, podpirajo pa jih predvsem ženski mediji, v katerih – zanimivo – spet pišejo predvsem ženske." S psihoterapevtko sva se pogovarjali, zakaj je ta ideal superženske treba brez slabe vesti zavrniti.
Sanjski Goran Ivo zamenjal za Hano
Sinoči smo bili priča pravljičnemu razpletu napete sezona šova Sanjski moški Hrvaške, ko je Goran Jurenec svetlolasi Ivi zašepetal, da je ona tista prava zanj. Kot mu je pred finalom svetovala mama, je poslušal svoj šesti čut, a ta ga je očitno prevaral, saj je v posebni studijski oddaji po koncu šova priznal, da z Ivo nista več skupaj.
'Sosed ima očitne znake sociopatske motnje. Kaj naj naredim?'
Težave imamo s sosedom in me zanima, kako pravilno reagirati, da konflikta ne zaostrujemo oziroma kako mu izogniti. Naj razložim: sosed ima že več desetletij hude težave z alkoholom, razen tega ima očitne znake sociopatske motnje: opreza okrog hiš sosedov, mimogrede kaj poškoduje, ukrade (kakšno zelenjavo, poleno, polomi grm, v kotu, ki meji na njegovo parcelo, se sušijo grmovnice, trga z dreves še zelena jabolka in jih meče po tleh). Ko smo še gradili, smo ga na primer zalotili, ko je v naši nedograjeni hiši iskal nastavke za gardenin sistem. Obrekuje in se trudi izzivati prepire – tudi širše medsosedske prepire. Nenehno laže in napleta zgodbe. Kljub vsemu temu vse do letos ni prišlo do večjih konfliktov – nasprotno – vse do zdaj smo se čisto prijateljsko družili in mu njegove družbene anomalije gledali skozi prste. Letos pa se je spustil v spor, nasprotuje postavitvi opornega zidu na cesti, ki ne meji na njegovo parcelo, in ker pri gradnji zidu vztrajamo in smo mu tudi jasno povedali, da naj se že končno briga zase, so se njegova zlobna dejanja začela stopnjevati. Po ulici ogovarja in zlobno sika, ne pusti nas pri miru, napleta vedno hujše zgodbe. Skratka, zloba se stopnjuje. Kako reagirati, da ne bo še huje.
Lucija Ćirović: 'Baje sem okamenela in naredila izraz srne, preden jo na cesti zbije kaj velikega.'
»Zavijte desno,« pravi miren ženski glas. »Kako, če je odcep levo?« odgovorim presenečeno z malce manj mirnim glasom. »Zavijte desno,« ponovi ženski glas z mirnim tonom. »Odcep je na levi. Kam desno??« Vse bolj sem nepotrpežljiva. »Zavijte desno,« mirno ponovi ženski glas. »KAM?! Kako?? Levo se odcepi cesta, LEVO!!« Medtem, ko jaz že vpijem, ženska utihne. »Daj Štefa, povej, kam naj grem, hudiča??« Tišina. Oziram se na vse strani, ko spet zaslišim ženski glas, ki pravi: »Preračunavam.« Pri uporabi navigacijskih pripomočkov je nujna uporaba tudi zdrave pameti. Zato se, medtem ko se gre ona aritmetiko, poskušam znajti sama. Gledam okoli sebe, da bi se orientirala po kažipotih in napisih ulic. Kot zakleto mi tudi to nič ne pomaga, ker je v Budimpešti vse zapisano v madžarščini.
'Postala sem živčna razvalina, pijem in samo jočem. Nič ni prav, kar naredim ...'
Imela sem težko otroštvo. Pri 18 letih sem spoznala fanta in hitro zanosila ter odšla od doma, kjer so bili vsak dan alkohol, pretepi itd. Vedno sem bila črna ovca. Fantovi starši so zelo verni in so bili že od začetka proti meni. Imajo kmetijo, brate, za katere so že od nekdaj vedeli, kaj bodo. Moj bo kmet, so rekli in tako je ostalo še danes. Imava dva odrasla otroka, en je še doma, drugi se je odselil. Ker smo v isti hiši kot starši in njegovi, sem postala živčna razvalina, pijem in samo jočem. Nič ni prav, kar naredim, dušim se. Odšla bi daleč stran, pa nimam kam, čeprav imam svojo službo. On ne bo svojim nikoli rekel nič, tudi za svoje otroke se ne zna postaviti. Postala sem živčna razvalina in samo čakam, da grem v službo. Kaj naj storim? Hvala in lep pozdrav!
'Partner se je v zadnjih 2 letih povsem zanemaril. Kaj naj naredim?'
Pozdravljen, Brane. Srečujem se z težavo in bi bila vesela nasveta. S partnerjem sva 8 let skupaj, imava tudi otroka in načrte za prihodnost (hiša). Partner si želi še enega otroka, vendar včasih dvomim, da je to tudi moja želja. Moj partner je enkraten očka in življenjski sopotnik. Pomaga v gospodinjstvu, če je treba, igra se in skrbi za najinega otroka, posluša me in upošteva. Lahko bi rekli, da je 'popoln paket'. Sem pa opazila, da se je v zadnjih 2 letih zelo zanemaril. Da ne bo pomote, čist je in skrbi za higieno, vendar je nehal skrbeti za svoj videz. Frizuro si uredi, ostalih stvari pa ne – ne brade, zredil se je, oblačenje, obiskovanje zobozdravnika ipd. Ne mara nobenih aktivnosti. Zato sva padla tudi v neko dolgočasno rutino. Za novo leto nikoli nisva bila zunaj. Nasploh se nič ne dogaja v najinih življenjih. Večkrat mu lepo omenim, kako bi bilo lepo, če bi šli malo na sprehod, kako "destinacijo" pogledat, ali če bi se s fanti malo dobil, pa bi kako rundo nogometa odigrali in se družili, ali pa da bi midva imela kakšen skupen hobi ... Vendar je proti vsemu. Jaz pa imam veliko željo po skupnih doživetjih. Po dogajanju, od sprehodov, pohodov, karkoli. Posledično mi je partner manj privlačen. Tudi želje po skupnih posteljnih dogodivščinah nimam več, želim se jim izogniti. Zato tudi ne vem, ali bi želela imeti še enega otroka, saj nisem več prepričana, ali bova dolgo skupaj. Kaj naj naredim, prosim za nasvet. Imam ga zelo rada in imava lepo skupno zgodbo. Vendar mi je razmerje postalo brezvezno, hkrati pa se je partner zanemaril. Hvala za pomoč že vnaprej.
Ljubezenska zgodba tragično preminulega košarkarja vas bo ganila do solz
Svet je pretresla novica o smrti legendarnega košarkaškega igralca, ki je življenje izgubil v tragični helikopterski nesreči v bližini kraja Calabasas v Kaliforniji. Košarkarjeve žene Vanesse Bryant med potniki ni bilo, bila pa je njegova komaj 13-letna hčerka, ki je prav tako umrla na kraju nesreče.
Ja, Meghan, ti čarovnica!
Če bi Meghan Markle živela v 15. stoletju, bi jo prav gotovo preganjali zaradi coprnij in čarovništva. Na koncu bi jo najbrž celo sežgali na grmadi, kjer bi v prvi vrsti lesket ognja opazoval njen oče, predvidoma skupaj z njeno polsestro Samantho.
Slovenski pevec izgubil 15 kilogramov, zdaj ga čaka nov izziv
Zdi se, da smo šele včeraj nazdravljali ob novem letu, a resnica je, da se januar že preveša v drugo polovico, prav kmalu pa bo na vrata potrkala pomlad, ki bo med drugim na TV ekrane prinesla tudi 4. sezono šova Zvezde plešejo. Tomaž Mihelič je bil kot tekmovalec predstavljen že v oddaji Znan obraz ima svoj glas, sinoči pa so v oddaji POP IN ekskluzivno predstavili drugega tekmovalca letošnje sezone.
Princ Harry ni prvi vojvoda Sussekški!
Ob poroki je kraljica Elizabeta II. svojemu vnuku podelila naziv vojvoda Sussekški. Gre za enega od kraljevih nazivov, ki pa je bil pred Harryjem uporabljen zgolj enkrat v vsej zgodovini Velike Britanije. Prvi vojvoda Sussekški je bil namreč princ Augustus Frederik, po smrti katerega je naziv izumrl, lani pa so ga ponovno obudili k življenju in s tem v pokrajino vnesli novo, mlado kri. Kakšna je pravzaprav zgodovina nazivov v Sussexu?
Lucija Ćirović: Ležim v postelji. Plitvo diham. Mokra sem … Ali viroza v času praznikov.
Ležim v postelji. Plitvo diham. Mokra sem … S šarmantno hripavim glasom rečem: "Nekaj vročega bi …" To so besede, s katerimi bi se lahko začel erotični roman. A se ne bo. To bo le zgodba z naslovom Viroza v času praznikov.
Toliko ljudi je že kdaj prevaralo svojega partnerja
Zagotovo poznate vsaj eno osebo, ki je bila v preteklosti že prevarana, ali pa je to morda doletelo prav vas. Vsi se lahko strinjamo, da so občutki, ki jih povzroči partnerjeva nezvestoba, vse prej kot prijetni, skok čez plot pa je tudi eden izmed najbolj pogostih razlogov za razpad zveze. In sodeč po nedavni študiji. je svojega partnerja prevaralo že veliko ljudi, eden od petih, če smo bolj natančni.
56-letna bralka: Moža imam sicer na nek način rada, vendar mi je vse bolj fizično odvraten.
Pozdravljen, Brane! Kratka bom. 56 let imam, poročena sem že skoraj 30 let. Oba najina otroka sta že odrasla in odseljena od doma. Starejša sem, bolj mi je žal, da sva ostala skupaj. Saj ne vem, kako naj vam to napišem. Moža imam sicer na nek način rada, vendar mi je vse bolj fizično odvraten. Vseeno mu je kako izgleda, jaz pa se po drugi strani trudim biti vitka in še vedno čvrsta in privlačna. Najhuje od vsega pa je to, da je, to bom kar direkt napisala, zanič v postelji. Od nekdaj me je seks z njim dolgočasil. Nikoli ga ni zanimala predigra. Vedno sem mu dopovedovala, da je zame pomembna, pa je šlo v eno uho noter in iz drugega ven, ne da bi kar koli ostalo vmes. Ne mislim ga po vseh teh letih prizadeti in mu povedati, da je zanič v postelji in da je bilo vedno tako, vendar me mineva veselja do vsega, celo do samozadovoljevanja, v katerem sem vedno našla uteho. Kaj lahko naredim, da bi se stanje v najini postelji popravilo? Ne svetujte mi zakonske posvetovalnice, ker moj mož nikoli ne bi pristal na to. Razmišljam celo o ločitvi, pa ne vem ali ima to sploh kakšen smisel pri mojih letih. Zelo nesrečna Nina.
Izpoved 40-letne Slovenke: 'Zdaj imam 3 ljubimce, s katerimi se dobim skoraj vsak teden'
Dragi Brane! Zanima me, ali misliš, da je to, kar počnem, normalno. Malo predzgodovine. Tam pri dvajsetih sem začela dolgoletno zvezo z vrstnikom, s katerim sem ostala dobrih sedem let. Iz leta v leto je več pil in postal čisto pravi alkoholik. Nikoli ni bil agresiven, a ena od posledic njegovega pitja je bila vse večja suša v postelji. Na koncu sva seksala samo še enkrat, dvakrat na mesec. Samozadovoljevala sem se vsak dan. Kakšne dni tudi večkrat na dan. Po več hitro propadlih razmerjih z vrstniki, ki so neverjetno hitro popustili v postelji, v kateri je bilo moje doseganje orgazmov vedno podobno srečelovu, in zreducirali seks na enkrat na teden, sem malo po tridesetem spoznala več kot dvajset let starejšega ločenca, ki je bil zame pravo odkritje. Seks je bil kar naprej na meniju. Zvečer in zjutraj, ob koncu tedna pa tudi večkrat čez dan. Seksala sva najmanj desetkrat na teden. Vedno je poskrbel za to, da je najprej prišlo meni. Tudi sicer me je razvajal. Zapustil me je nekaj tednov po tistem, ko sem prvič rekla, da si želim otroka z njim. Ker sem si ga res. Zdaj pa prehajam k morebitnemu problemu. Po njem še nisem imela zveze z moškim, ki bi me seksualno dovolj zadovoljil. Zdaj sem v tretji približno triletni zvezi. Med prvo sem imela enega stalnega ljubimca in nekaj občasnih. Med drugo sem redno seksala z dvema ljubimcema, ki sem ju ohranila tudi, ko sem začela sedanjo zvezo. In jima čez čas dodala še enega, tako da imam zdaj tri ljubimce, s katerimi se dobim skoraj vsak teden. Vsi so poročeni. Menda srečno, saj se nikoli ne pritožujejo čez žene. Moj tedenski rekord seksa z njimi in mojim stalnim partnerjem je 21-krat. Ponavadi pa z njimi seksam od sedemkrat do desetkrat na teden. Po organizacijski in čustveni strani nimam problemov s tem. Vsi trije ljubimci so zelo v redu in pozorni moški. Vsak me ljubi na malo drugačen način in z vsemi uživam in se jim znam prilagoditi že po prvem objemu. Vsak čas bom imela štirideset let. Toliko kot moj stalni partner zadnjih približno treh let, ki je začel namigovati na poroko. Sprašuje me tudi, ali si želim otrok z njim in me spominja na to, da bova kmalu, kot se je izrazil, prestara za otroke. Kaj naj naredim? Želim si otroka in poroke, vendar postanem panična ob misli, da bom seksala samo že z njim in da bom spet nesrečna zaradi nepotešenosti. Sem sploh normalna? Je to, kar počnem, normalno? Pomagaj, prosim. Nimfomanka (morda).
Tom Cruise ne verjame, da je Suri 'njegova'
Hollywoodski igralec Tom Cruise že leta in leta ni videl svoje hčerke Suri Cruise, tuji mediji pa sedaj poročajo, da zvezdnik menda ne verjame, da je deklica v resnici 'njegova' hči.
39-letna Mija zaradi tašče zapustila moža
Zlobne, neprijazne, sitne ali vsiljive? Mit o zoprnih taščah, ki grenijo življenja, ni iz trte zvit, saj gre za enega bolj zapletenih odnosov, ki velikokrat pripelje tudi do težjih konfliktov v partnerstvu. Le malo je srečnih posameznic, ki jim tašča predstavlja drugo mamo, a to so svetle izjeme, ki potrjujejo pravilo. Kako sploh vzpostaviti odnos s taščo in kako se vesti v primeru nesoglasij, si preberite v sledečih nasvetih.
Tudi v Evropi: če pod srcem ne nosijo fantka, prekinejo nosečnost!
Ko je Kitajska leta 1979 zakoncem dovolila imeti samo enega otroka, si je večina želela fantka, naslednika. Prav zato je v naslednjih 30 letih na milijone žensk, ko so ugotovile, da pod srcem nosijo deklico, splavilo. A čeprav mnogi pravijo, da se to dogaja samo tam daleč na Kitajskem, v resnici ni čisto tako. Tudi v Evropi, predvsem na Balkanu, naj bi bil v zadnjih letih v porastu trend prekinitve nosečnosti, če se v maternici ne razvija fant – tudi če splava ni več možno opraviti ali če ni legalen. Je moško nasledstvo še vedno tako zelo pomembno?
Izpoved bralke: Imel je ženo in ona fanta, a ju to ni ustavilo
Živjo, Brane. Imam težavo, oziroma dve ali pa kar tri. S fantom sem v zvezi že 4 leta in od tega skupaj živiva že tri. Do sedaj je bilo vse lepo in prav. Iskrice, metuljčki, saj veš, ljubezen. Moram pa še omeniti, da je to moj prvi resen fant. Sicer je starejši za 8 let, kar me pa nikoli ni motilo. Ampak sem se vedno spraševala, kako bi bilo, če bi bila še z drugimi fanti, saj je on, kot sem rekla, prvi. Dokler mi ni glave popolnoma zmešal nov sodelavec v službi. Totalno postaven in seksi. Ja, priznam, bil mi je noro všeč. Ampak imel je ženo in jaz fanta. Vendar sva se iz dneva v dan bolj razumela, hodila na kavo in se smejala raznim šalam. Enkrat pa sem dobila sporočilo od njega. Naj se oglasim v njegovi pisarni, ko bodo vsi odšli. In se tudi sem. Tisti večer je sledil poljub in kasneje še veliko več. V njegovi pisarni, avtu, kjerkoli. To se nadaljuje še danes, vendar bolj poredko. Traja pa vse skupaj že pol leta. Iskrica doma je izginila, ja vem, lahko bi ga zapustila, vendar ne morem. Kasneje se tu pojavi še en fant super postaven policist in zgodi se ista zgodba. Čeprav je fant zanj izvedel, sva še vedno skupaj. Ker sem si rekla, da tega ne bom ponovila več. Vendar sem pred kratkim spoznala še enega fanta, s katerim se super ujameva, vendar sem mu povedala, da imam fanta. Ne vem, kaj naj naredim. Vedno razmišljam, kako bi bilo, če bi bila samska, ali s kom drugim v zvezi. Sem sploh tega zmožna, biti s samo enim moškim? Po eni strani si želim družine, po drugi pa samskega svobodnega življenja. Upam, da bi boš znal svetovati. Lp, neodločena.
17-letna bralka: Vse življenje že pogrešam ljubezen staršev
Kar pogosto se znajdem v zaprti sobi, brez izhoda v svojih mislih, nastopita večurno jokanje in nemočnost. S tako težavo se vsakdanje srečujem, pa imam komaj 17 let. Sicer imam oba starša, zdaj ločena, a vendar že vse življenje pogrešam ljubezen z njune strani, predvsem očetove. Zato sem to ljubezen in pozornost poskušala poiskati pri fantih. A nimam sreče, vsi fantje, ki sem jih spoznala, so me želeli le izkoristiti, nihče pa mi ne bi stal ob strani in me podpiral ter nudil topline. Bolečina je postala le še globlja. Zdaj preprosto ne vem več, kaj narediti. Želja po moški vlogi v življenju je velika, in to me spravi iz tira in mi niža samozavest, saj menim, da nisem dovolj dobra zaradi vseh zavrnitev.
'Po tem dogodku sem dolga leta hotela umreti, nato sem našla svoj smisel ...'
Petra Strelec danes živi s sinom, ki pridno raste, in partnerjem, ki jo ljubi. Čeprav rada opravlja delo sestre v Slovenski vojski in skrbi za pilote in vojake, je vedno čutila, da je njeno poslanstvo več kot le to. Zato se je pri 40 letih odločila za študij psihosocialne pomoči. Bolj kot vse drugo si namreč želi pomagati tistim, ki jih hromi strah in ki so izgubili svojo pot v življenju. To je spoznala, ko je pisala svojo prvo knjigo, ki ji je pomagala spremeniti tudi odnos do sebe in zaceliti stare rane. Kolikor se te lahko zacelijo. Petrino življenje namreč ni bilo lahko. Kot najstniško dekle je postala žrtev posilstva in dolga leta iskala pot iz obupa in teme, v katero jo je potisnil tragičen dogodek. Zaprla se je vase, se borila za anoreksijo in padla v hudo depresijo, iz katere se je s težavo izvlekla šele nekaj let po napadu. "Ko se mi je po dolgoletnih borbah uspelo izvleči iz krize, sem zaživela polno življenje," prizna in nadaljuje: "Danes sem hvaležna za vsako solzo, vsak padec, kot tudi nasmeh, zlomljeno srce, ponižanje, zavrnitev, udarce, vsako bolečino, saj sem prav zaradi vsega tega danes to, kar sem."
Kako se rešiti strahu pred neznanim?
Pozdravljeni! Kako naj se rešim strahu pred zdravniki, roditeljskimi sestanki, množico ljudi ... Strah me je pred novimi stvarmi, okoljem. Hvala.
Bili so navadna slovenska družina. Srečna in polna ljubezni. Dokler ni dobila nove službe
Pozdravljeni, večkrat vas berem in skoraj vedno sva enakih misli. A tokrat se je zgodilo, da svojih misli ne razumem več. A tako je, pravijo, ko se sam znajdeš v težavah. S partnerjem sva skupaj dobrih sedem let in imava prekrasno punčko, staro štiri leta. Naše življenje je potekalo predvsem normalno, brez večjih težav. Navadna slovenska družinica. Srečna in polna ljubezni. Problem se je začel, ko sem končno po nekaj letih trdega truda dobila službo v svoji stroki, ki sem si jo želela, odkar pomnim zase. Staro službo sem pustila in tako začela novo karierno pot. Moj partner dela v isti stroki, a najini delovni mesti sta precej daleč narazen. Naj omenim, da je moje delovno mesto po hierarhiji višje od njegovega in delava popolnoma druge stvari. Na poti k njegovi karieri sem mu sama ogromno pomagala, ga spodbujala in podpirala. Kako mu le ne bi? Želim mu najboljše. A očitno nisva enakega mnenja. Na dan, ko so me obvestili, da sem dobila službo, sem bila presrečna. Tako kot tudi vsi drugi okoli mene, saj so vedeli, kako močno sem si to želela. Torej vsi, razen mojega partnerja. On o tem ni želel govoriti in o tem se nisva pogovarjala. Z vsemi sem delila svojo srečo, a s tistim, ki sem jo želela najbolj, je nisem mogla. Vse, kar sem želela, je, da je ponosen name. In vesel zame. A ni bil. Z mano o tem dejstvu, da čez nekaj mesecev začnem hoditi novo službo, ni spregovoril niti besede in preden sem nastopila z novo službo, se o tem sploh nisva pogovarjala, kot da se to ne bo nikoli zgodilo. Ko sem pričela delati, sva se začela veliko prepirati. Če sem samo omenila, kako sem preživela dan v službi, je bilo vse narobe. Začelo se je poniževanje, da nimamo jaz in meni enaki pojma, da smo nesposobni, da oni delajo namesto nas ipd. Če me je v družbi kdo vprašal, kako je v novi službi, me je velikokrat prekinil in začel govoriti v mojem imenu, ter nasprotoval vsemu, kar sem rekla. Počutila sem se neprijetno in bilo mi je nerodno. Veliko sem se prilagajala in takrat popuščala, saj sem upala, da je samo obdobje in da bo minilo. Želela sem, da živimo mirno in srečno. Kar hitro sem napredovala in moram reči, da sem pri svojem delu precej uspešna. In ko se je to zgodilo, je doma spet padla bomba. Da sem dojela, da ne pretiravam in si ne domišljam stvari, je bilo takrat, ko mi je naravnost povedal, da jaz tam ne morem delati, ker nimam pojma in sem še premalo časa v tem poslu in mi dal pogoj: on ali moja služba. Kot razlog je ves čas podajal dejstvo, da bo sedaj moral on malo bolj prevzeti skrb za hčerko, s tem mislim iti po njo v vrtec, kljub temu, da sem uro za tem že tudi sama doma in imamo skupaj še nekaj ur do večera. Tudi vse vikende sem doma. Ves svoj prosti čas namenjam izključno svoji družini. Večkrat sva se o tem že pogovorila, saj sem resnično upala, da se bo stanje spremenilo. A vsako nestrinjanje se konča s prepirom in mojo službo. Hudo mi je, ko je vse, kar si želim, da je srečen zame. Pa ni. Začelo se je odražati na najinem odnosu in spolnosti. Ne vem več, kaj naj naredim?
Blake Lively tretjič postala mamica
Blake Lively in Ryan Reynolds sta tretjič postala starša, danes poročajo ameriški mediji in razkrivajo, da naj bi tretji otrok, za katerega se še ne ve, ali je deček ali deklica, na svet prijokal pred dvema mesecema.
Slovi kot mama Luke Dončića, takšna pa je Mirjam v resnici
Prijazna, topla in polna energije so besede, s katerimi bi lahko opisali Mirjam Poterbin, mamo Luke Dončića. Zagotovo ste že kdaj slišali rek, da za vsakim uspešnim moškim stoji uspešna ženska ... Pregovor, ki se nekaterim morda zdi kliše, a v tem primeru zagotovo drži. Leta 2012, ko je bila Luka star komaj 13 let, ga je posedla na letalo, ki je poletelo proti španski prestolnici. "Bilo je res zelo težko," nam je pred časom zaupala, a obenem se je zavedala, da mora otroka pustiti, da spozna svet. "Strah me je bilo tega, da gre v tujino tako mlad, saj je fant pri trinajstih letih vendarle še otrok." Dvoma, da je takrat sprejela pravo odločitev, danes ni. Čudežni deček košarke, kot mu radi pravijo Slovenci, ki ga kujejo v zvezde, in povsem upravičeno, je od selitve v Dallas in prestopa v NBA, postal tudi prava zvezda čez lužo. Njegova sreča pa je še vedno tisto, kar je za Mirjam najpomembnejše. "Ko ga vidim na tekmah z nasmehom na obrazu, takrat vem, da je vse ok in sem tudi jaz vesela," nam je med drugim zaupala v intervjuju.
Strto srce v Kmetiji: ’Ne vem, kaj ima ona, da jaz tega nimam’
18-letna Lucija Kolar, najmlajša tekmovalka letošnje Kmetije, se je že prve dni v Kmetiji zagledala. Najprej je oko vrgla na Reneja Šantića in ga tudi (neuspešno) osvajala, a zares se je njeno srce ogrelo za 22-letnega Denisa Šajherja, ki pa ji čustev prav tako ne vrača. V nocojšnji oddaji, ki na POP TV prihaja ob 20.00, jo bo neuslišana ljubezen pripeljala do solz.
Par iz šova Gostilna išče šefa do oltarja
Jani in Teja sta se spoznala med snemanjem resničnostnega šova Gostilna išče šefa in nista mogla zanikati iskric, ki so se že od začetka kresale med njima. Sedem let kasneje ima znani par dva otroka, to nedeljo pa bosta svojo ljubezen po nekajletni zaroki, končno okronala tudi s poroko!
Nicole Kidman razkrila, kakšen je njen odnos s Cruiseom
Nicole Kidman in njen nekdanji mož Tom Cruise sta bila poročena 11 let, dokler se leta 2001 nista ločila. Razlog za razhod je bila scientologija, zaradi katere je igralka izgubila tudi odnos z njunima posvojenima otrokoma, ki sta namesto mame, raje izbrala vero.
Bralka iskreno: Za vsako napačno besedo, sem pretepena
Pozdravljen, Brane. Že dolgo se sprašujem, kako naprej. Imam namreč moža, kateremu je družina nekaj kar je statusni simbol v družbi. Njemu družina ni nekaj, kar bi ga vodilo domov v varno zavetje. Oba sva situirana in imava svojo hišo. Živimo brez finančnih skrbi. Problem je v tem, da so posel in prijatelji pri njem na prvem mestu. Otroka ima rad, a sta mu motilni faktor. Da pojasnim ... Vesel je, da jih ima, ampak ga njuna otroškost moti. Vem, čudno, ampak tako je. Skratka, družina je zanj nekaj kar mora biti, ampak je vse prej kot dober mož in oče. Moram priznati, da se pred otroki ne kregava in ne dereva, ampak ti pčutijo, da med nama ni več ljubezni, naklonjenosti in radosti. Iskreno ti priznam, da sem zelo družinski človek, ki mu družina pomeni vse. Nasprotje od moža. V čem pa je problem? Da zadnje čase slutim, da hetero ... Ali je bi ali pa je gej. Čudno se sliši, ampak tako je. Ne vem, kako naj se spopadem s težavo. Problem sem začela reševati s pogovorom, a pri nama se vedno konča s pretepom. Vsaka beseda, ki jo izrečem in mu ni po volji, sem pretepena. Imam rada svoja otroka in najino družino. Najležje je oditi. Ampak tudi so otroci, življenje, hiša, ki je tudi moja. Ne vem, kako naprej. Hvaležna ti bom za vsak nasvet, ker problem je v tem, da ga nimam več rada in vem, da si zaslužim življenje, ki ga do sedaj nisem imela. Sem namreč iz družine, v kateri sem bila več bita kot sita. Lepo bodi.