Ključna beseda / vsi odnosi našega življenja
Opozorilni znaki, ki kažejo na to, da v odnosu nismo sami
Ljubiti in biti ljubljen je želja nas vseh, a pogosto se lahko pojavijo ovire, ki jih nismo pričakovali. Ena od njih so lahko tudi partnerjevi starši, oče ali mama, ki nam hote ali nehote krojijo življenje, včasih bolj kot bi si želeli, še posebej, če se intenzivno vpletajo v naš ljubezenski odnos. To pomeni, da partnerjeve odločitve niso samostojne, ampak so odvisne od njegovih staršev, kar nam večinoma ni po godu, saj je zaradi tega naš partner lahko neodločen, čustveno nestabilen, razpršen in nepredvidljiv. V takšnih odnosih se pogosto pojavijo težave, saj se nekdo, ki ga ljubimo, ne zna ali ne zmore postaviti zase, niti za naš odnos, saj se še ni pripravljen osamosvojiti. O odnosih, v katerih so prisotni partnerjevi starši, smo se pogovarjali tudi s specialistko zakonske in družinske terapije, Anjo Kovačič.
Kaj pomeni biti 'copata' v odnosu?
Ljudje se razlikujemo med sabo, zato se razlikujejo tudi naši odnosi, v katerih smo lahko dobri ali slabi, ljubeči ali hladni, kot tudi glavni ali podrejeni. Pri tem pa se lahko vprašamo, kakšna je naša vloga v odnosu, kdo pravzaprav smo in kdo hočemo biti? Mogoče tisti, ki nosi hlače, kot radi rečejo nekomu, ki ima glavno besedo, ali pa se bolj udobno počutimo v vlogi 'copate'? Z izrazom copata pogosto označimo nekoga, ki samo uboga in izpolnjuje ukaze svojega partnerja, pri tem pa nima ali ne izraža svojega mnenja, ampak ali je to vse? Torej, kdo je in kdo ni copata in kaj je v ozadju vloge, ki jo sam prostovoljno sprejema? O tem smo se pogovarjali tudi s psihologinjo Sabino Majerič.
Razlogi, zakaj se spuščamo v odnose z zasedenimi partnerji
Večina nas sanjari o ljubezni, ki ne vključuje tretje osebe, kljub temu pa se mnogim zgodi, da se zapletejo, včasih nehote, spet drugič povsem zavestno, v odnos z osebo, ki že ima nekoga, torej drugega partnerja. V tem primeru dvome in pomisleke zamenja upanje, da se bo scenarij odvil po naših željah in tako se lahko hitro znajdemo v ljubezenskem trikotniku, kjer bomo več ali manj deležni samo drobtinic ljubezni. Samo upanje v srečen konec v teh primerih ni dovolj, a je vseeno dovolj, da v svoje življenje vzamemo tudi tiste, za katere vemo, da z njimi ne bomo dobili tega, kar si želimo – ekskluzivno ljubezen. O tem, zakaj pristajamo na manj, ko vstopamo v odnose z zasedenimi partnerji, smo se pogovarjali tudi s terapevtko Tino Korošec.
Zakaj ostajamo v nasilnem odnosu?
Nežni objemi in veselje, a kmalu so padle težke besede, udarci, brez slišanega krika na pomoč. V Sloveniji naj bi okoli 20 % žensk prav zdaj, v tem trenutku, doživljalo eno od oblik nasilja, medtem ko so neuradne številke po vsej verjetnosti še višje. Med žrtvami je več žensk, a niso edine, saj je žrtev nasilja lahko vsak. Mogoče je to ženska, ki je šla mimo vas v trgovini, sosed, ki gleda v tla, fantek, ki se na igrišču edini ne igra ... Žrtve pogosto molčijo in ne spregovorijo o tem, kaj se v resnici dogaja doma za zaprtimi vrati. In dogaja se lahko veliko, tudi v njih samih, od občutkov manjvrednosti, strahu, sramu do nemoči in vdanosti v usodo. O nasilju v odnosih, o ljubezni, ki boli, smo se pogovarjali tudi s svetovalko Tjašo Hrovat iz Društva za nenasilno komunikacijo.
Največje ljubezenske lekcije: Vsi odnosi našega življenja
Odnosi nam lahko obogatijo življenje z ljubeznijo, bližino, podporo in toplino – ali pa tudi ne, če smo se v njih izgubili ter postali nesrečni in nezadovoljni. Takrat iščemo pot nazaj, da bi se rešili neznane podobe, ki je nočemo več gledati v ogledalu. V odnosih spoznavamo, kdo pravzaprav smo, kaj si želimo in česa nočemo. A vse to so dragocene izkušnje, če se iz njih tudi česa naučimo. Vedno smo lahko še boljši – in zakaj ne bi bili kar najboljši?
7 dejstev, ki določajo, v koga se bomo zaljubili
Kako se pravzaprav zaljubimo in zakaj? Ali lahko vplivamo na to, v koga se zaljubimo, ali je res to povsem izven našega nadzora? Večina ljudi namreč verjame, da se to preprosto zgodi in da sami nimamo na to nobenega vpliva, strokovnjaki in terapevti pa to vidijo nekoliko drugače. Po njihovem mnenju romantični odnosi niso tako preprosti in zato zelo radi vedno znova delamo iste napake.
Osamljenost je eden težjih in pogostejših občutkov v prazničnem času
Letošnje leto je pandemija covida-19 posegla v vse pore našega življenja, in zdi se, da je v tem času prevzela tudi vlogo Grincha. December se naenkrat ne zdi več tako radosten, kot je bil, veselega druženja pod lučkami kar ni, prav tako so zamrznili tudi manični obiski trgovin. Kar se ni spremenilo, kvečjemu še okrepilo, pa je poleg pandemije covida-19 tudi pandemija osamljenosti, ki dobi še večjo težo v decembrskih praznikih, ki poudarjajo družino, prijatelje, povezanost in upanje. Vsak zase čakamo na prihod najlepšega časa v letu in bolj kot do konca novega leta nestrpno odštevamo do konca pandemije. Če je komu kaj lažje – letos smo bolj ali manj vsi v istem čolnu, od vsakega pa je odvisno, kakšen december si bo pričaral.
Ko življenja zvezdnikov in influencerjev postanejo obsesija
V zadnjih desetih letih, odkar so družbena omrežja postala eno izmed glavnih vodil našega življenja, je marsikdo postal fanatično obseden z zvezdniško kulturo. Z življenjem influencerjev in zvezdnic, kot sta na primer Kylie in Kendall Jenner. Glavni razlog, zakaj se povezujemo s slavnimi osebnostmi, je ta, da odražajo, kdo želimo biti. Marsikdo hrepeni po blišču in slavi, ki sta del glamuroznega življenja, ki ga živijo bogati in slavni. Zabavno je spremljati, kaj počnejo naši najljubši zvezdniki, kakšna oblačila nosijo, kaj jejo, kako so videti in kako živijo, a vse to se lahko hitro spremeni v nezdravo obsedenost. "Vplivov in posledic je lahko zelo veliko, med njimi tudi težave s sprejemanjem lastne identitete in spraševanje o njej ter negativno sprejemanje sebe," pojasnjuje Brigita Chuuya, ki svoje znanje kot doktorska kandidatka nadgrajuje na doktorskem študiju zakonske in družinske terapije.
10 načinov, s katerimi lahko spremenite svoje življenje na boljše
Kaj je smisel našega življenja, se je vprašala priljubljena voditeljica pogovornih oddaj, Oprah Winfrey, ki je v iskanju odgovora na to vprašanje napisala knjigo, v kateri je po dolgoletnih izkušnjah in delu z ljudmi, razkrila deset nasvetov, s katerimi lahko izboljšate kakovost svojega življenja.
Urška Bitenc: 'Če se osredotočamo na slabe stvari, bomo samo te opazili ...'
Nekaj dni nazaj sem razmišljala o tem, da je večina izmed nas veliko našega časa nezadovoljna s stvarmi, trenutki, uspehi ... In da se pojavlja vse več kritiziranja ter slabih odnosov z drugimi in samim seboj. Kritiziranje sem že velikokrat omenila, vendar pa o tem še nisem zares pisala. Zanima me torej, zakaj se kritiziranje pojavi ter kako se ga lahko znebim?