Ključna beseda / začetek razmerja
Ljubezen je res nepredvidljiva
Ljubezen je večkrat predstavljena kot vojna, v kateri se boriš ne glede na vse do sladke zmage. In v tej borbi si pripravljen narediti vse, da bi uresničil romantično zapisane besede, živela sta srečno do konca svojih dni. A v ljubezni ne štejejo zmage, za katerimi se skrivajo toksična razmerja, manipulacije, laži in prevare. Ljubezen se zgodi sama od sebe, če le izberemo pravo osebo – zase.
Ker ni kazal želje po seksu, je odprla njegov telefon in odkrila nekaj, kar jo je popolnoma šokiralo
Pozdravljen, Brane! S partnerjem živiva skupaj 8 let. Oba sva stara 39 let. Pred dvema letoma sem zanosila in imava fantka. Problem je pa naslednji. Absolutno mi ni jasno, kako sem lahko sploh zanosila, saj zadnja tri leta skorajda nimava spolnih odnosov. Prej pa sva bila precej aktivna. On trdi, da ni nič narobe, da je v stresu, težave v službi ipd. Imela sva zelo velik prepir leto nazaj, bila sem se pripravljena ločiti, saj tega nikakor ne razumem, počutim se krivo in čisto nezaželeno. Prepričana sem, da sem tudi sama kriva, ker sem se zredila. Trudim se shujšati, vendar me to dotolče, in spet jem, ker se tako počutim bolje. Bila sva celo 13 mesecev brez spolnih odnosov. Takrat je rekel, da je bolan, da ima težave s prostato in črevesjem, da me ni hotel obremenjevati. Tako da sem se počutila grozno, ker mu težim. Nakar je bil pri zdravniku in je vse brez problema. Nekako se je potem potrudil, da sva celo seksala 1x na mesec. Kar pa je meni še bolj zoprno, ker imam občutek, da je primoran in ga zdaj tudi odbijem, če se približa (kar je zelo redko). Tudi pri higieni je grozno. Dobesedno ga moram napoditi v kopalnico, da se stušira. Če bi bilo po njegovo, bi se tuširal prav tako 1x mesec. Drugi oziroma tretji problem pa je ta, da ko je doma, ves čas visi na telefonu. Tudi ponoči, res non-stop. To me neznosno jezi. Pravi, da gleda neke smešne posnetke, pa razne Discoveryje itd. Sinoči pa sem odkrila nekaj, kar me je čisto šokiralo. Sicer normalno se mi zdi, da se pogledajo tu pa tam pornografski filmi, vendar to je 'too much'. Ko je zaspal, sem pregledala zgodovino na telefonu, in ugotovila, da gleda pornografijo čisto VSAK DAN (zadnjih 6 mesecev, kar sem zasledila zgodovino). In to večkrat na dan. Tudi do 5-6-krat dnevno. Nikakor mi to ni jasno. Sem totalno zmedena. Sploh ne vem, kako naj ukrepam. Ni mi do tega, da bi razdirala zvezo, vendar ne želim takega življenja.
'Zadnji žebelj, ki vdira v naš balon sreče, je zelo dober prijatelj, ki predstavlja vse, kar mož ni.'
Kje začeti? Najboljše, da na začetku. Torej punca konča afero s poročenim moškim. Spozna samskega fanta in se zaljubi. Zanosi pri prvem seksu in rodita se dvojčka. In živijo ... Tu se zgodba zaplete. Živimo na zunaj idealno življenje. Mož je zasebnik, jaz sem višja uradnica v državnem podjetju. Dva otroka, ki sta uspešna v športu in jima gre zelo dobro v šoli, sta lepo vzgojena. Težava nastane pri občutkih. Ne vem, kako razložiti, ampak zame vse to ni dovolj. Vidim težave, razpoke, ni idealne zveze, ni prvotnega čara. Najbolj pa me moti druga težava. Ta je, da mož s poslovnimi partnerji rad pogleda v kozarec, radi se družimo v našem prijateljskem krogu, kjer je ob večerih pet do šest piv na osebo normalno. Meni to ni normalno. Ne maram pijanih ljudi. Za mene je pijan nekdo, ki spije eno pivo. Mi ne potegne. Posledično v pijanosti ne morem biti ljubeča do osebe. Zadnji žebelj, ki vdira v naš balon "sreče" je zelo dober prijatelj, ki predstavlja vse, kar mož ni. Je pa jasno povedal, da ga zanima samo afera in nič več kot to. Že ko pišem te vrstice, sem prišla do odgovora neke vrste. Zadovoljiti se. Je življenje res samo zadovoljitev osnovnih potreb? Vem, da je moje pisanje nesmiselno, na trenutke nepovezano, vendar trenutno čutim, da je moje življenje enako kaotično kot tale zapis. Sem totalno izgubljena, ne znam se upreti toku življenja, ne vem kam me nese, vem samo, da me na tej točki skoraj nič ne osrečuje razen otrok. Želim si, da bi imela gumb za 'reset' in lahko ponovila določene dele življenja in opravljala popravni izpit. Brane, prosim pomagaj mi najti smisel v nesmislu.
Kdo so spolni predatorji?
Izraz spolni predator se je pred leti posebej intenzivno začel pojavljati v ameriškem prostoru, predvsem v okviru feminističnega gibanja #MeToo. Čeprav se je nanašal na oblike spolnega nadlegovanja (tudi posilstva) med zvezdnicami, pa strokovnjaki opozarjajo, da izraz pogosto razumemo napačno in predvsem le skozi prizmo dogodkov v Hollywoodu. Spolno predatorstvo po mnenju psihologov in terapevtov vključuje vsakršno vedenje, katerega cilj je spolni odnos, pri čemer je v ospredju igra moči in nadzora. Pri tem gre lahko za skrajne oblike spolnih zlorab in ostalih oblik nadlegovanja ali pa se spolno predatorstvo na subtilnejši način dogaja v partnerskem odnosu. V tem primeru je vse prevečkrat spregledano, saj je žrtev tako spretno zmanipulirana, da ne verjame več svojim občutkom in temu, kar se dogaja okoli nje.
34-letni bralec: 'Ko je prišla korona, so se začeli problemi ...'
Brane, pozdravljen. Pred dvema letoma sem spoznal čudovito in enkratno žensko, pri kateri sem ugotovil, da sva si podobna in kompatibilna. Star sem 34 let in sem dobil občutek, da je to partnerica za moje življenje. Ker so v življenju padci in vzponi, in ker pri tem mislim, da se morata partnerja podpirati in ne samo biti skupaj, ko je lepo. Glede na njeno dosti razgibano delo in delovni urnik, ker je v dejavnosti, kjer sama dela. Ker sem bil prvič vesel in srečen, da sem lahko spoznal tako osebo, ki me je dopolnjevala. Živela sva pri njej, ker je bilo pri njej več svobode kot pri meni. Postajal sem drugačen in se prilagajal njej, ker sem hotel. Tako sem na primer zelo sodeloval pri kuhinjskih opravilih, pri čiščenju in pri ostalih stvareh. Motilo me je to, da je vse to bilo normalno za moškega, da počne z njene strani. Pri komunikaciji sem vedno jaz delal na tem, da ko je prišlo do prepira, sem miril situacijo in skušal čim prej rešiti problem. Zaradi njene impulzivnosti in neprimernih besed, predvsem nepremišljenih, sem veliko trpel. Ko se je ohladila, se je delno strinjala, da je pretiravala. Prišla je korona in nastajali so problemi. Pri njenem delu se to ni poznalo, pri meni pa je drugačna slika. Moje delo je zahtevalo, da sem na čakanju do nadaljnjega. Med tem časom sva bila skupaj dosti časa in težave so nastale, ko so jo začele motiti stvari pri meni, kljub temu, da sem vse postoril doma, kolikor se je dalo. Motilo jo je, da sem ležal na kavču in gledal televizijo, da sem premalo delal in da naj si tudi med korono najdem kaj za delati, ker sem ji razlagal, da je to trenutna situacija, na katero jaz osebno težko vplivam. Kljub temu je bila nezadovoljna, da nisem delal več,ker ona želi ustvarjati, ker so to prava leta za ustvarjanje. Kadarkoli ji je bilo težko, sem ji pomagal in ji stal ob strani, čeprav sem dobil občutek, da me včasih zavrača. Prišel je dan, ko je rekla, da rabi čas zase in da ni srečna. Pravi, da kljub situaciji se lahko videvava občasno. Prav tako pove, da ko nima obveznosti in je umirjena, si želi moje bližine. Ne vem več, kaj naj naredim. Meni je tudi težko in sem osamljen. Ali naj jo pustim na miru, ker se bojim, da je to začetek konca, ki ga je predstavila na olepševalen način, da rabi čas zase. Sam pravim, da v slabem in dobrem si morata partnerja vedno pomagati. Res pa, da je tej situaciji še botrovala nesreča bližnjega, ki se je sicer končala srečno. Želim si, da bi bil ob njej, sam pa ne vem, kako bo naprej. Hvala in lep pozdrav!
Nekdanji ji greni življenje: Res se ne bi rada še vrsto let prerekala glede neumnosti ...
Pozdravljen, Brane! Upam, da si ne boš mislil: 'Oh, kaj pa ta spet hoče.' Mislim, da sem ti pred točno enim letom že pisala, kako je bilo z možem in najinim takrat 2,5-letnim otrokom. No, da na hitro povem ... Šla sva narazen. Jaz sem od njega zahtevala, da zapusti stanovanje, preden ga preko sodišča vržem ven. Živela sva v najemniškem stanovanju. Po njegovi izselitvi sem seveda jaz prevzela vse stroške stanovanja. Vse do danes nimam miru. Zdi se mi zelo manipulativen in vmes je proti meni vložil tudi tožbo, češ, da mu ne pustim videti otroka. Kar ni res, saj je otroka videl, kadar koli je želel, in to sem tudi na sodišču povedala. Šest mesecev ni plačeval preživnine, dokler mu nisem zagrozila, da ga bom tožila. Potem ko jo je končno plačal, pa me je seveda kar naslednji dan tožil, da mu ne pustim videti otroka in da želi z njim naslednji mesec za 9 dni na počitnice. Meni ni povedal kam. Naj povem, da je pred njegovim toženjem izginil za 1 mesec, ne da bi mi povedal. Enostavno se ni javil, niti vprašal za otroka. Po tem je rekel odvetniku in sodišču, da mu nisem pustila videti otroka v tem mesecu. Sodišče mu ni ugodilo in za zdaj ne sme z otrokom na počitnice, ker je ta premajhen in ker nikoli nista imela tesnega odnosa. Od te odločbe se trudi, da bi pokazal, da mu je kar naenkrat mar in da si želi imeti z mano boljši odnos. Govori mi, da se ne želi vse življenje kregati z mano, pred sojenjem pa me mesece niti pogledal ni ... Zdaj se bližajo otrokove počitnice v vrtcu in sem mu napisala datum, kdaj greva in kdaj prideva nazaj. Tudi to, kje se bova nahajala, saj ga moram po zakonu s tem seznaniti. Nakar mi je odgovoril, da se bova o tem še pogovorila. Zato sem ga vprašala, o čem točno se želi pogovarjati ... Meni počitnice z otrokom niso bile prepovedane, samo njemu. Zdi se mi, da bo to pogovor o tem, da ne želi, da greva. Ker, kot ga poznam, kadar on reče, da bova diskutirala, potem to pomeni, ti bom jaz povedal, zakaj ne. Ali imaš predlog, kako živeti s takšno osebo, ki bo še nekaj časa prisotna v mojem življenju? To je samo nekaj malenkosti, kar sem napisala, ker ne morem vsega napisati. Sprašuje me tudi, zakaj ne iščem drugega stanovanja, čeprav ne živi z nama. Mislim, da ga je strah, da bi moral plačevati več, kot si želi. V bistvu si sploh ne želi, a plača, ker mora. Res se ne bi rada še vrsto let prerekala glede neumnosti, ker bi rada končno mir za otroka in zame. Mimogrede, če ne mislim na njega in če mi ne greni življenja, se imava z otrokom zelo, zelo, zelo lepo, prav vesela sva po tako dolgem času. Hvala za tvoj nasvet, Brane!
Ljubi. Zaupaj. Dovoli svobodo in bodi svobodna.
Zadnje, kar si človek želi v razmerju, je živeti življenje v zlati kletki. Četudi se na prvi pogled zdi, da imaš v razmerju vse, kar si si od nekdaj želel, lahko razen osebne svobode na koncu postane ta edino, česar si sploh še želiš: biti svoboden in dihati, ne da bi moral za vsak svoj dihljaj vprašati partnerja.
'Ko sem varala, sem želela biti srečnejša. Ne srečna. Ampak srečnejša.'
Ni nas malo, kajne? O moraliziranju in teoriji, kaj je prav in kaj ne, vemo vse, kajne? Saj smo zadosti stare ...
Kako se izogniti nesrečnemu razmerju
Na začetku? Težko! V romantičnem obdobju se nosijo maske in kažejo najlepše podobe. Spremljajo jih vzneseni občutki, fantazije, metuljčki ... In to je tudi čas, ko lahko spregledate opozorilne znake, ki bi vas obvarovali pred nesrečnim koncem.
Kandidat Ljubezni po domače soočil tekmovalko
’Na Facebooku mi je govorila ene stvari, v resnici pa se dogajajo druge,’ bo v nocojšnji oddaji Ljubezni po domače, ki je že na voljo na VOYO, potožil kandidat Tomaž Bizjak. Ali se bo ljubezenska pravljica končala, še preden se bo dodobro začela?
Je ljubezen na daljavo sploh mogoča?
Veliko različnih mnenj se kreše ob dilemi, ali ljubezen na daljavo sploh lahko preživi. Nekaterim se zdi skorajda nemogoče odnos vzdrževati le na osnovi telefonskih pogovorov in video klicev, drugi pa so glede tega bolj optimistični – treba je imeti le pravo motivacijo in veliko mero zaupanja, pravijo. Na kaj vse je treba biti pozoren pri tovrstnih ljubezenskih preizkušnjah, kako ohranjati razmerje na daljavo in kaj so opozorilni znaki, si preberite v spodnjih vrsticah.
Kaj vam napoveduje ljubezenski horoskop 2019?
Kaj so vam zvezde napovedale za ljubezen v letu 2019? Kdo bo spoznal svojo sorodno dušo, koga čakajo boleča razočaranja in kdo si lahko obeta največ sladkih trenutkov v dvoje? Preverite, kaj vam napoveduje ljubezenski horoskop 2019!
'Včasih se mi zdi, da moram seksati z njim iz obveznosti.'
Živijo, Brane! Prebiram tvojo rubriko in sem se odločila, da ti tudi sama pišem in prosim za nasvet. Z možem sva skupaj 8 let, 3 leta poročena ... Stara sem 29 let, on pa 27. Kot marsikateri par sva tudi midva imela vzpone in padce, situacije, ki so najino razmerje včasih postavile na kocko, za 3 mesece sva tudi šla narazen ... Vzrok je bil v denarju, saj sem izgubila službo, delal je samo mož, takrat še fant, in nisva mogla po domače povedano 'pičit' luksuza. Vmes sva se še vedno videvala in je prihajal spat k meni, saj sem živela v svojem stanovanju. Nato sva se odločila, da bi znova postala par in sva se leto dni zatem tudi poročila ... Najino spolno življenje je bilo od samega začetka pestro in polno strasti in ognja. Nadaljevalo se je tudi po poroki. Nato je mož začel opažati, da ni več tistega divjega seksa, ki sva ga imela, nisem mu več plesala, nisem ga več toliko zapeljevala in trgala oblačil z njega. Tudi sama opažam, da nimam več tistega v sebi. Ljubim ga z vsem srcem in normalno, da me privlači, saj je urejen tip in skrbi zase, ampak izgleda, da sva padla v tisto rutino zakona. Naporna služba, on dela nočno delo, sama delam dve izmeni, pridem utrujena domov in bi samo rada tuš in počitek, mogoče malo crkljanja v postelji. Ni pa v meni več tega, da bi mu plesala, ga podžigala in bila tista njegova vroča plesalka. Prosim te za nasvet, kaj naj naredim, da bom spet začutila isto, da bom spet stara zapeljivka, saj moram priznati, da tudi meni to zelo manjka.Včasih se mi zdi, da moram seksati z njim iz obveznosti. Prosim za nasvet. Mačkica
44-letna bralka iskreno: 'Mislim, da me vara s 25-letnico'
Pozdravljen Brane! Krvavo potrebujem mnenje izkušene in neodvisne tretje osebe. Z dejstvi bom poskusila biti čimbolj kratka. S partnerjem sva skupaj 29 let in imava dve hčerki. Meni je 44, on pa jih ima 47. V tem obdobju sem preživela že marsikaj, tudi varanje, ki ga je priznal šele, ko sem mu dala neizpodbitne dokaze. Slepa ljubezen me je potem pripeljala do tega, da sem nekako vse potlačila v podzavest, da bi lahko normalno živela skupaj. Kakorkoli … Začela sem opažati, da ga občasno kliče 25-letna sodelavka. Telefon pozvoni trikrat in preneha. Če je bil doma, je ni poklical nazaj. Najprej sem mislila, da ga pač ne briga. Pa vendar mi ni dalo miru in sem se odločila zadevo malo spremljati. Ni mi preostalo drugega, kot da vohunim po njegovem telefonu (vem, patetično). Ugotovila sem, da se slišita vsaj 2x na dan ob vseh mogočih urah. Piše ji SMS-e (čeprav nič žgečkljivega) preden gre spat … Pri ponovnem preverjanju telefona, sem ugotovila, da je ona največkrat klicana oseba in da briše iz telefona zgodovino sporočil in klicev z njo. Vem, da bi morala zadevo še malo spremljat, pa nisem več upala in sem ga direktno vprašala, kaj ima z njo. Kot pričakovano je vse zanikal in trdil, da je le sodelavka in prijateljica. Brisal naj bi zgodovino, da hčerke slučajno ne bi videle kakšnih neprimernih sporočil pravi! (Torej so ta prisotna!) Dejstvo pa je, da neprimernih sporočil, ki si jih občasno napiše s kakim sodelavcem, ne izbriše. Ko sem zahtevala, da jo pokliče pred mano je ni hotel, češ, da ima čisto vest. Ni se obremenjeval s tem kaj čutim in da je vsa bolečina privrela na dan, ampak le s tem, da sem si upala tikat njegov telefon. Dela me neumno, da si umišljam stvari, ki jih ni! Ko se kaj kregava vedno reče naj pokličem tretjo osebo, da presodi kdo ima prav. Ignorira me na celi črti, ker je prepričan, da nimam kam in da lahko zaradi hčerk dela kar se mu zljubi, ker ve, da ju nočem žalostiti. Tako je poln samega sebe, da si pravi, da je »The special one!« in da lahko dela in reče kar hoče. Že pred tem me je vedno pred drugimi zbadal in poniževal s tem, da on lahko dobi 25-letnico kadar hoče. Prosim, povej mi svoje mnenje. Se mi res samo meša od ljubosumja, ali si tudi ti mnenja, da se brez ognja ne kadi. Naj si zavoljo hčerk zatiskam oči čeprav me v prsih stiska? Brane, prosim povej (kot moški), obstaja možnost, da bi se resen 47-letni moški tako obnašal s 25-letnico in bi lahko to imel za »normalno«??? Hvala (bolj na kratko ni šlo).
Preveri, kaj ti napoveduje jesenski horoskop!
Jesenski meseci prinašajo spremembe na področju zasebnosti, ljubezni in posla. Bodite pripravljene na nove zmage in morebitne poraze. Vas zanima, kaj vam napovedujejo zvezde? Bo jesen postregla z novim začetkom ali koncem?
Njenega zadnjega napada ni več zdržal
Pozdravljen, Brane. Ker vidim, da pomagaš drugim, bi ti tudi sam zastavil vprašanje. Bo nekoliko daljše in upam, da te ne odvrne. Kristusova leta sem presegel za en božični večer. Pri ženskah nekako nimam sreče ali pa žal še nisem srečal prave. Prva me je pri mojih 19. silila z otroki, z drugo sem prebil 10 let, ki niti niso bila tako slaba, vendar me je »nagravžno« prevarala ter sedaj živi z »njim«, s sedanjo pa sem v vezi dve leti. Ne razumi me napak, svojo zgodovino sem predelal in do »bivših« ne čutim nič, prav tako nimam obžalovanj v smislu »kaj bi bilo, če bi bilo«. S sedanjo sva si po letih zelo blizu. Vedno pa enak problem, otroci in stanovanje. Oba sva namreč še vedno doma :( Jbg, ni bilo sreče. Vedno delal, »šparal«, pa je še vedno premalo. Pri prvi sem bil premlad, druga nikoli ni imela službe, tako da je bilo finančno breme vedno samo moje. Roko na srce, zgodovina se ponavlja.
Poznate 5 faz ljubezenskega razmerja?
Scenarij je dobro poznan vsem, ki so že kdaj bili zaljubljeni: po fazi sveže in nore zaljubljenosti se v razmerje vse bolj vsiljuje dnevna rutina, partnerstvo pa je vse pogosteje na preizkušnji. V nadaljevanju vam razkrivamo pet faz vsakega ljubezenskega razmerja in vam obenem ponujamo nekaj nasvetov, kako v posameznem obdobju okrepiti vajin odnos, da ljubezen ne bo ugasnila.
Obupana bralka: je res tako sramežljiv ali je težava kje drugje?!
Zdravo, Brane! Nate se obračam, ker s fantom temu ne pridem na čisto, in ne vem, kaj storiti. Stara sva 26 let in sva skupaj slabi dve leti. Od začetka mi je zaupal, da bi rad bil z mano, ker me ima rad, tega nisem verjela, vendar sem mu zaupala in se zaljubila vanj. Vem, da me ima še vedno rad, to mi pove in tudi če se kregava, vidim, da ima še vedno željo biti z mano, čeprav sva že nekajkrat skoraj šla vsak svojo pot, ker si ne prideva na čisto. Včasih imam občutek, da je kot en trmast bik, ki se ga ne da prepričati v nekaj, v kar on sam po sebi ni prepričan. Če misli, da ima prav, se ne želi več pogovarjati o tem, hoče da utihnem, jaz pa ne želim stvari držati v sebi, ker me to žre in žre. Vendar pri vztrajanju, da se pogovoriva, včasih naredim slabo, ker po malem znori in hoče, da mu dam mir, se obrne in gre ven. Nisem oseba, ki bi ji bilo vseeno, nočem takih situacij, preveč me bolijo. Ne vem sploh, kaj pri tem sprašujem tebe, mogoče za kakšno mnenje, čeprav ne vem, kaj lahko poveš o tem. Je pa še nekaj drugega. Težava je pri poljubljanju, držanju za roke. Mislim, da je zelo sramežljiv, kot da ga skrbi, da ga kdo vidi, kako se drži s punco za roke in jo v javnosti objame. A vem, da ga ni sram mene, to zagotovo ne, ne vem pa, v čem je problem. Včasih se vprašam, ali je to čisto normalno, da se fant že po dobre pol leta veze ne poljublja (tako je že kakšno leto med nama), na začetku sva se. Poljublja se dobro in tudi jaz. Bil je zagret, danes pa niti malo in k poljubljanju bi ga morala prisiliti, a še to ne bi hotel. Nekaj se heca, kot da je to ''fuj'', meni pa ni smešno, zato mu včasih resno rečem, zakaj noče. Vidi, da mi to veliko pomeni, ker se s fantom čutim bolj povezana, če se poljubljava, a on noče, ni mu mar za to. Raje se skrega, kot da bi se poljubljala kdaj pa kdaj, pa ne mislim vedno, ampak kadar pride do tega. Čeprav je to težko reči, saj pri nama nikoli ne pride do tega, ne ko pride domov, ne ko seksava, nikoli ... Mogoče mi lahko svetuješ, kako naj mu spet razložim, ali se ga lotim ... Tudi ko ga sama hočem začeti poljubljati se odmika in se heca pri tem, govori kot v hecu ''ne ne ne''... To me potre, dobim tesnobo in sem hkrati malo živčna, saj ga imam rada in si ne predstavljam obenem imeti tako vezo, poleg tistih čudnih prepirov. Prosim pomagaj, Brane! Hvala vnaprej. Sončica
Slovenka priznala: 'S sodelavcem redno seksam že leto dni'
Živjo, dragi Brane. Vem, da nisem prva bralka (mimogrede, redno te berem), ki potrebuje nasvet zato, ker bi rada več kot bi rad moj sodelavec, s katerim redno spim (seksam, če sem bolj natančna) leto dni. Prvič sem po lanski božični zabavi (prej se med nama ni zgodilo nič, čeprav mi je bil všeč in sem imela občutek, da sem tudi jaz njemu) in tako lepo mi je bilo, da sem hotela spanje (seks, ki ga imam zelo rada) čim prej ponoviti. Leto kasneje imava nekaj, čemur večina ljudi pravi seks prijateljstvo s koristmi. Zame je zanesljivo precej več kot to, saj ne spim z nikomur drugim. Mislim, da tudi on ne, čeprav pri vas moških, ženska nikoli ne ve, ali ga še kje namakate (videla, da rad uporabljaš ta izraz za slikanje oziroma namakanje čopiča, hehe). Moram ti povedati, da tega, da spiva skupaj, pred drugimi sodelavci ne skrivava in da naju imajo za par. Ne hodiva skupaj samo v posteljo, ampak tudi ven. Na večerje, v kino in tako naprej. Hotela sem reči, da se ne skrivava. To, kar naju – ne zaradi mene – razlikuje od drugih pravih parov, je, da se kot par ne druživa z mojimi ali njegovimi prijatelji, da ne obiskujeva mojih ali njegovih staršev in sorodnikov in da se včasih izven službe ne vidiva tudi po cel teden. In da si, kot rečejo, ne polagava računov. Jaz ga na primer ne morem/ne smem/ne upam vprašat’, kaj je počel tiste tedne, ko nisva bila niti en večer ali noč skupaj. Meni ne bi bil noben problem polagat’ računov. Na dolgo in široko razpredam misli. Klinc, priznam, da ga imam rada kot že dolgo nisem imela rada moškega (imam 27 let) in rada bi videla, da bi bila čisto pravi par, kar nisva. Bojim pa se, da mi bo ušel, če mu bom to povedala. Dvakrat do trikrat je že, ko sva malo preveč popila, razpredal misli o svojih razočaranjih nad ženskami, strtem srcu in podobnem, pa ne vem, ali je to res ali samo neke vrste obramba pred menoj in pravim razmerjem. Kadar sem teden dni sama, se počutim prazno, osamljeno in zmedeno. Mislim, imam moškega, pa ne morem biti z njim, pa naj si želim samo družbe ali k… (saj veš, kaj mislim). Ko se v službi z menoj pogovarja, kot bi bila samo sodelavca, bi ga najraje brcnila v jajca. Res. Ko me potem zvečer pokliče in mi pove, da prihaja (ne, ali lahko pride?), imam občutek, kot da prihaja samo zaradi seksa. In tako naprej in tako naprej. Večkrat sem hotela prekiniti vse skupaj in se celo dobila z nekaj drugimi moškimi, pa me je minilo sredi zmenka ali ko so se me po zmenku prvič dotaknili … Rada imam njegove dotike. Rada ga imam. Rada bi bila z njim. Zares, ne samo, kadar se njemu zdi. Kaj naj naredim? Hvala za nasvet, dva, tri. M.
Star je 35 let in še ni imel punce
Pozdravljen, Brane. Verjetno ti pošiljam skoraj nerešljivo zadevo, a vseeno bi bil vesel tvojega odgovora. Star sem že skoraj 35 let, pa še nisem imel zveze, niti neresne ne. Nisem grd, a enostavno sem nesamozavesten in s slabo samopodobo, in na ta način odbijam ženske za kaj več. Šel sem tudi do psihiatra, kjer mi je bila diagnosticirana osebnostna motnja izogibanja (oblika socialne fobije). Ko sem diplomiral, nikakor nisem dobil službe in potem sem se začel vse bolj zapirati vase, pa tudi prej nisem bil ne vem kako družaben. Zdaj, zadnje dve, tri leta, odkar obiskujem psihiatra in različne psihoterapije, je stanje malce boljše, a še vedno se ne znam približati ženskam in še vedno sem premalo samozavesten in odločen, da bi lahko kakšno "osvojil". Sicer sem poskusil z dvema različnima tipoma psihoterapij, pa enostavno ni bilo večjega napredka. Še vedno čutim strah v večji skupini ljudi, še vedno sem premalo sproščen, čeprav je že malce bolje kot pred leti. Kar se tiče žensk, sem naredil še eno veliko napako, namreč večkrat sem bil pri prostitutkah in tam "opravil zadevo". S tem vem, da nisem nič bližje zvezi, ampak celo se še bolj oddaljujem. Enostavno čutim potrebo po dotiku, vendar jo izkazujem na neprav način. V času osamljenosti in slabšega počutja se poslužujem tudi pornografije, kar vem, da je slabo, ampak enostavno ne najdem drugega načina. Brane, vem, da sem skoraj nerešljiv problem, a bi bil zelo vesel vsakršnega nasveta. Ostale pa prosim, da se vzdržite žaljivih in neumestnih komentarjev.
Poleg tebe skače med rjuhe še s sodelavko!
Zdravo Brane, do sedaj nisem nikoli imela problemov z moškimi, sedaj sem pa čisto zmedena. Na žalost vseh detajlov situacije ne morem izdati, ker dotična oseba bere tudi tvoje kolumne. Ampak na kratko: spoznala sem moškega, ki je nekaj let starejši od mene in ki mi predstavlja idealnega moškega. Vse na njem se mi zdi popolno, z njegovimi napakami vred. Razen ene. Torej, problem je v tem, ker sem ugotovila, da se sestaja oz. se je sestajal za seks z eno punco, s katero delava skupaj (začela sem delati tam pred kratkim, tako da te punce prej nisem poznala) v istem času, odkar se dobivava midva. Ko sem ga po tem povprašala, se je naredil neumnega in vse zanikal. Naj omenim, da nisva uradno skupaj, ampak ˝friends with benefits˝, na kar sem zavestno pristala, ko sva se začela sestajati. Razumem, da mu ne morem zatežiti zaradi tega, ker pač nisva skupaj, ampak ne vidim razloga v neiskrenosti, ker mu ves čas govorim, da mi je to najbolj pomembno. Odnos sem želela takoj prekiniti, pa me je prepričal v nasprotno. Zakaj pa se mi zdi to takšen problem? Zato, ker se do mene obnaša, kot da sva skupaj in mi govori takšne zadeve, ki jih govorijo samo zaljubljeni pari, govori mi, da me ima rad. Posledično sem se zaljubila in zdaj res ne vem, kaj naj naredim, saj mu ne zaupam več. Razumem njega, da pač nima obveznosti do mene, razumem, da je imel slabe izkušnje s preteklimi puncami, razumem marsikaj. Ampak bojim se, da bom na koncu jaz potegnila kratko in bom prizadeta samo jaz. Prosim Brane, povej mi, sem res tako naivna in me fant vrti okoli prsta, ali je res možno, da se tako ˝otročje˝ obnaša zaradi teh svojih preteklih izkušenj? Razum mi govori, da sem naivna in neumna, srce mi govori, da je vredno malo potrpeti in se boriti. Naivna
Z bivšim v postelji!
Pozdravljeni, spoštovani Brane. S partnerjem sva se razšla, oba sva stara čez trideset, ampak kar je nabolj zanimivo je, da se imava še vedno rada, da med nama strast divja, da še vedno ni ugasnila in je še vedno zelo, zelo močna tudi po koncu zveze. Najini spolni odnosi so bili konstantni - trikrat na teden in sedaj, ko po dveh tednih nisva zdržala drug brez drugega, sva si začela pisati, se spet dobila in kaj drugega kot pristala v postelji. Sedaj se spet intenzivno dobivava, razmišljava, da bi bila spet skupaj, oba si tega želiva. Veva, da bi se morala oba malo spremeniti, popustiti. Problem je v meni, ker sem odšla jaz od njega. Strah me je, da bi se spet začeli stari problemi, ki jih nekako ne znava rešiti. Strah me je, da res nisva konec koncev ustvarjena eden za drugega. Je to normalno, da je med nama po toliko letih in razhodu še takšna močna strast? Strast, ki se je ne da opisati? Pri vsem skupaj sem malo zmedena in ne vem, kaj naj, kako naj se odločim. Naj še povem, da je to edini partner, ki me je kdaj v življenju tako zadovoljil kot me on. Hvala, Strast
Je vztrajanje v zvezi zaradi otroka smiselno?!
Zdravo Brane, ja, tudi mene nekaj muči. V zvezi sem že veliko let in med nama s partnerjem gre samo še navzdol. Imava majhnega otroka, ki ga oba obožujeva in mislim, da vztrajava v zvezi samo še zaradi njega. Partnerja imam še vedno rada, a mislim, da se je on popolnoma oddaljil od mene. Sam pravi, da sem za marsikaj kriva sama, da ga utesnjujem, da ga omejujem. Sama vem, da sem ljubosumna, a to zaradi tega, ker nekje globoko v sebi vem, da ga imam še vedno rada, se pa tudi zavedam, da mu ne pomenim več kaj dosti, čeprav me je nekoč ljubil. Vse je postalo nekakšna rutina, pogovorov skoraj nimava več, o seksu da ne govorim. Brane, pomagaj, svetuj mi, kaj naj spremenim? Pravi, da druge nima, čeprav mu ne verjamem. Hvala za nasvet, upanje 77
Mu daješ preveč svobode?
Ženske z Venere, moški z Marsa - vsi lepo pozdravljeni! Ker smo ženske z Venere in moški z Marsa, vsaj tako pravijo, enostavno ne razumem svojega fanta. Stara sem 29 let, on je 9 let starejši od mene. Stvar pa je naslednja, skupaj sva že 2 leti, sprva je bilo samo varianta seks, nato sva se začela zbliževati. Letos mi je večkrat omenil, da si želi otroka in poroke z mano, takrat sem mu tudi omenila, da si ne morem ustvariti družine z nekom, ki je nekaj časa sladek kot med, nato pa odide za kak teden in se skrije. Nekaj časa je med nama vse v najlepšem redu, nato se on odklopi od najine veze in se začne obnašati, kot da ne obstajam. Ne vem več, kaj mu je. Ko ga vprašam, reče, da ni nič narobe. Ko mu rečem, da ne bom več tega prenašala, je paničen in se poboljša za nekaj časa in spet isto. Imel je že nekaj slabih vez v življenju, to vem. Ker ga poznam, vem, da ima tudi nekaj finančnih težav. Kar se tiče seksa, se ujameva, kar se tiče drugih žensk, mu zaupam, pravi, da me ne vara, ko se dobiva s prijatelji, ga ne motim, posebno ob gledanju kakšnih športov. Se poskušam prilagoditi in tudi on se meni. Mu dam prostor, ko ga potrebuje. Je pa res, da mu mogoče dajem preveč svobode?! Ko sva bila skupaj na dopustu, se je obnašal do mene, kot da sem princeska, ko prideva domov, se spet umakne. Enostavno ga ne razumem in ga imam rada, obenem vem, da ima tudi on mene. Ko sem mu omenila, da bi končala zvezo, se začne kar tresti in se nato poboljša, ampak meni se enostvano ne da več groziti. Ne razumem, zakaj se enkrat do mene obnaša, kot da mu pomenim vse na svetu, nato pa se oddalji. A mi lahko vi svetujete, kakšen bi bil razlog, ker ga sama več ne najdem. Hvala za odgovor... Lp Sončnica
Ko ti reče, da potrebuje nekaj časa zase ... kaj v resnici hoče?!
Pozdravljen, Brane! Pred več kot pol leta sem srečal prijazno dekle. Spoznala sva se na zelo nenavaden način in prepričan sem, da noben od naju ni pričakoval, da bova sploh šla na drugo pijačo, kaj šele v posteljo. Takrat je minil le kakšen mesec, odkar je končala svoje 6-letno razmerje. Razlog? Ni bilo prave komunikacije in sledil je sporazumen razhod z bivšim. Vsaj tako mi je rekla. Od dneva, ko sem jo spoznal, sta minila dva, trije meseci, da sva šla na najino prvo pijačo. Potem je vse postajalo čedalje bolj intenzivno. Skupni izleti, konstantna druženja, tudi seks. Intenzivno sva se spoznavala približno tri mesece. Jaz sem ji dal vedeti, da imam potrpljenje, da se mi nikamor ne mudi, a da želim biti njen edini. Prepričan sem, da sva oba iskreno uživala v skupnih trenutkih. Punca je bila dejansko srečna, tudi doma naj bi opazili, da žari od sreče, da je zopet tista 'prava'. Vztrajala je, da se z mano počuti fenomenalno, kar je tudi meni dajalo nek zagon. Vseskozi sva oba vedela, da potrebuje čas, da preboli prejšnjo zvezo. In da sam nekoliko bolj čutim najin odnos kot ona. A verjamem, da si naju je tudi ona želela oziroma si še vedno nekako želi. Problem pa se je pojavil pred kratkim, ko je zaradi višje sile ponovno prišla v stik z bivšim. Mogoče je že prej, pa tega ne vem, vendar dvomim. Ta višja sila je bila bolezen njegovega sorodnika. Od takrat se do mene obnaša popolnoma drugače. Povedala mi je, da je bil ta dogodek zanjo pravi šok preko katerega je ugotovila, da očitno še vedno nekaj čuti do bivšega - čustva, ki jih ne zna pojasniti in katerih jo je strah. Dejala mi je še, da potrebuje nekaj časa zase, da razmisli. In da se bova slišala, kar se do danes še ni zgodilo. Ne vem, ali je z njim ali dejansko potrebuje nekaj časa zase, da si uredi misli. Ne vem, ali še obstaja verjetnost, da se vrne k meni ... Mene to zelo boli. Kot še nikoli. Pogrešam tistega človeka, kakršen sem bil ob njej. Bila sva si tako podobna in sorodna, da mi to ne da miru. Ravno zato sem pripravljen narediti nekaj, kar nisem še nikoli. Vseskozi mi je govorila, da jo nekako plaši, kako sorodna sva si in da si ni mislila, da je to dejansko mogoče. Da ji dajem energijo in smisel življenja. Mislim, da ni lagala, ker sicer ne bi preživljala ur in dni z mano, niti se ne bi spustila v seksualno razmerje. Seks je bil enkraten, oba sva doživela več orgazmov. Ne gre mi iz glave, da morda oba izgubljava nekaj, za kar sem prepričan, da bova čez čas oba obžalovala. Jaz se tega zavedam, ona se še bo. To vem! V tem trenutku naju sam zagotovo bolj povezujem, a vem, da tudi z njene strani vse ni bila le avantura. Ali me je dejansko od začetka želela le izkoristiti? Ne vem, koliko časa naj jo še pustim pri miru. Kako naj jo potem vprašam, kaj bo z nama? Ko sem to nazadnje rekel, je dejala, da iskreno ne ve, da uživa vsak trenutek z mano, da pa se boji biti prizadeta in podobno. Roko dam v ogenj, da je ne bi prizadel, to sem ji jasno povedal, pa vseeno ne vem, če mi povsem zaupa. Konstantno sem ji izkazoval pozornost in podporo. Brane, naj jo pustim in poskušam pozabiti ali naj ji še kaj napišem, jo vprašam, kako in kaj - kaj naj naredim? Povsem sem izgubljen, to se mi še ni zgodilo, še nikoli nisem tako norel za neko žensko. Ponavadi je obratno, zato me vse toliko bolj bega. In bojim se, da tako sorodne in isto misleče ženske ne bom več spoznal ... Hvala za odgovor in upam za pomoč! Lp, The Best
Še en strahopetec brez 'jajc'
Zdravo, Brane! Stara sem 30 let in sem se znašla pred težavo. Trenutno sem v razmerju, ki sicer traja komaj dva meseca, ampak me ena stvar zelo muči: fant mi je namreč rekel, da rabi čas zase ... Ne vem, kaj je mislil s tem povedati. Da je med nama konec ali kaj? Bila bi zelo vesela, če bi mi pomagal, ker sem res obupana, čisto sem na tleh. Pomagaj mi, prosim. Hvala za odgovor! Sonce29
Izgubila se je …
Lep pozdrav! Imam nekaj vprašanj, a preden ti jih zastavim, naj opišem situacijo, v kateri sem se izgubila. Stara sem 16 let. Po dveh letih resnega razmerja s 7 let starejšim fantom, sva šla narazen. Ni bil moj prvi, bila sem že zaljubljena, a pri tem me je nekaj zadrževalo. Od tega je sedaj že tri mesece, a še vedno čakam nanj, ga vabim k sebi, skušam spremeniti situacijo ... a ne gre. Razšla sva se zaradi kreganja. Kar hočem povedati je, da me nihče drug ne privlači na ta način, da bi imela razmerje, saj še vedno ljubim bivšega, ampak pogrešam nežnost. In seks, seveda. Še vedno imam upanje, da bom kdaj spet z njim in zato bi se počutila umazano in slabo, če bi seksala z drugim. Z bivšim sva končala, ničesar več noče imeti z mano. Zanima me, kaj naj naredim glede seksa? Ker ne delam razlike med prijatelji in prijateljicami, je včasih nenavadno, saj se zelo rada 'cartam'. In ko me moški 'carta', postanem vlažna in si želim seksa. A je to normalno? Zaradi šole, družine, bivšega in 'prijateljic' sem se izgubila in se včasih ne prepoznam več. Prosim te, če mi lahko odgovoriš, saj ne vem, kaj naj storim: sledim razbitem srcu in čakam nanj ali poskrbim za svoje potrebe (seks in nežnost)? Izgubljenka
Moja živčnost zaradi službe vpliva na partnerski odnos
Zdravo Brane! Imam par vprašanj glede moje zveze s partnerjem. In sicer, skupaj sva slabih 10 let. Na začetku je bilo vse lepo, pač na sveže zaljubljen in ni se še potrebno tako prilagajati. Po nekaj letih sva se začela prepirati zaradi brezveznih stvari, ampak sva prebrodila težave. Pred dobrimi tremi leti pa sva dobila otroka in od takrat gre vse samo navzdol. Namesto, da bi uživali srečno družinsko življenje, je vse narobe. Delam v domačem podjetju in ker sva z mojo mamo preveč skupaj in imava preveč različne poglede na svet, se večkrat skregava in to slabo vpliva name, ker to jezo prenesem domov. In potem sem zelo našpičena doma, kar pa mojemu partnerju ne ugaja, ker tudi on dela cele dneve v službi in ko pride domov, bi se rad sprostil, pa se ne more. Jaz pridem domov in me čakajo vsakdanja ženska opravila, on pa pride domov in gre pred tv ekran. Lahko bi mi pomagal, tudi otrok mi kar naprej skače pod nogami, in ker že živčna pridem domov, se prenese vse na moj odnos doma. Želim si biti srečna z njim in z otrokom, biti preprosta, uživati ker vem, da je pravi in da smo lahko srečni. Je pa ta moja tečnoba bila takšna, da me je že hotel pustiti, ampak sva zmeraj vztrajala, ker meni je ideja o srečni družini najbolj pomembna. Hodil je z drugimi na pijačo, pa sem ga dobila zraven in potem je bil kaos. Sedaj pa vidim, da mi dovoli, da se nekako 'poštimava'. Ne vem, kaj naj naredim, ali naj menjam službo, da ne bom vsak dan v kontaktu z mamo in se bova boljše razumeli. Vse bi naredila za mojo zvezo. Tudi do spolnega življenja mu ni, ker vidim, da je to vse na brzino, pa tudi romantik ni pravi, da ne zna biti, jaz pa sem zelo romantičen človek. In tudi tega manjka, kako naj ga pripravim na to? Deset let je zelo dolga doba in ne želim jo vreči v koruzo, ker mi preveč pomeni. Jaz ne najdem več izhodov, zato sem se obrnila nate. V glavi sem imela že vse možne scenarije, tudi zelo črne, ker sem mislila, da če me ne bo, potem ne bom nikogar obremenjevala, ampak pomisliti moram na otroka. In vem, da obstajajo ljudje okoli mene, ki me imajo radi. Nihče pa mi ne more pomagati v osebnem življenju. Kaj bi naj bil moj izhod? Kako naj začnem živeti, na kaj naj pazim, da se mi svet končno obrne v svetlo prihodnost in srečno življenje. Imamo vse, samo tiste prave ljubezni ne, ki je v nama, samo pri njemu ne gre na plan. Pa ne ve, zakaj ne more zbuditi tistih čustev do mene kot nekoč. Prosim te, pomagaj nama, da bi bila srečna. To je edino kar si želiva, ostalo bo že prišlo. Rada bi občutila, kaj pomeni biti srečen! Lep dan. Željna sreče
Bi izbrale partnerja zaradi vonja umazane majice?
Speed dating? Ne, hvala. Najnovejši hit na področju zmenkarij so namreč tako imenovane feromonske zabave, kjer videz in prvi vtis (skoraj) nista pomembna. Za partnerja se namreč lahko odločite kar na podlagi vonja njegove majice, v kateri je prespal tri noči, nato pa jo je shranil v plastično vrečko in prinesel na zabavo.
Že 7 mesecev nisva imela spolnih odnosov
Pozdravljen. Stara sem 20 let in s fantom sva skupaj 4 leta. Na začetku je bilo vse super, sedaj pa to pojenja. Spolnega odnosa nisva imela že 7 ali 8 mesecev, ker pač meni preprosto ni oziroma ne čutim potrebe po tem. Fant me privlači in glede najinega odnosa je vse odlično, samo spolnost je katastrofa. Poskusila sva ogromno stvari, vendar nič ne pomaga in dobro vem, da je problem v meni, ampak žal ne vem, kaj naj naredim. Pozdravček, Tjašy