Ključna beseda / zmerja
Tonči Huljić o Grašu: "Mislil sem, da je bolan"
Petar Grašo in Tonči Huljić imata zelo zanimivo razmerje. Blizu sta si bila že preden se je pevec poročil s Tončijevo hčerko Hano, zdaj pa je na dan prišla še zgodba o tem, kako je Huljić sploh izvedel, da je njegov prijatelj zapeljal prelepo Hano.
Bralka iskreno: 'Mož se me sploh več ne dotakne, pogovarjava se samo še o psu'
Spoštovani, pišem vam, ker več ne vidim izhoda. Z možem sva skupaj že 30 let, z vsemi vzponi in padci. Zadnja 3 oz. 4 leta pa samo drsiva navzdol. Mož se me sploh več ne dotakne, se me izogiba, pogovarjava se samo še o najinem psu, kaj naj skuham in podobne neumnosti. Skupaj spiva 1-krat do 2-krat na leto in on misli, da moram biti s tem zadovoljna. Stokrat sem se že poskušala z njim pogovoriti, ampak vsakič znori, mi govori, da sem bolna, da si vedno nekaj domišljam, da se naj grem zdravit, da mu bom požrla vse živce ... Doma vse naredim, kuham, čistim, pospravljam ... Ampak on ne opazi nič, kot da je vse to samoumevno. Včasih mu je seks veliko pomenil, normalno, da imam zato dvome in vprašanja, in ko ga vprašam, ali ima drugo, spet znori in me zmerja. Tudi telefon skriva in ga ima vedno na tiho. Z nikomer se ne pogovarja po telefonu doma, ampak samo zunaj, ko gre s psom na sprehod. Zdaj je še hčer, ki več ne živi doma, obrnil proti meni, češ kako je on "bogi", da jaz vedno oddajam negativno energijo, da ga kontroliram ... Ne vem več, kaj naj naredim, lepo prosim za nasvet.
Kako v odnosu prepoznamo narcisa?
Ljubezen do narcisa je polna trpljenja in bolečine, a vseeno so uspešni na svojih osvajalskih pohodih, saj običajno iščejo svojo drugo polovico, ki je njihov idealni drugi pol. Narcis potrebuje pozornost, od nas jo dobi, želi nadzor in se podredimo, ne prenese kritike, zato molčimo … Odnos je sklenjen in s tem potrdimo njihovo vsemogočnost, s katero skrivajo svojo ranljivost. O tem pripoveduje tudi Aleksandra Kocmut, avtorica knjige V opoju narcisa, ki je bila v odnosih z narcisi več kot štirideset let, in prav gotovo ni edina, ki jih zelo dobro pozna. Zgodba z njimi se vedno čudovito začne, a prej ali slej klavrno konča, in takrat se vprašamo: »Kdo je tukaj nor?« Ker je to patologija.
Zakaj ostajamo v nasilnem odnosu?
Nežni objemi in veselje, a kmalu so padle težke besede, udarci, brez slišanega krika na pomoč. V Sloveniji naj bi okoli 20 % žensk prav zdaj, v tem trenutku, doživljalo eno od oblik nasilja, medtem ko so neuradne številke po vsej verjetnosti še višje. Med žrtvami je več žensk, a niso edine, saj je žrtev nasilja lahko vsak. Mogoče je to ženska, ki je šla mimo vas v trgovini, sosed, ki gleda v tla, fantek, ki se na igrišču edini ne igra ... Žrtve pogosto molčijo in ne spregovorijo o tem, kaj se v resnici dogaja doma za zaprtimi vrati. In dogaja se lahko veliko, tudi v njih samih, od občutkov manjvrednosti, strahu, sramu do nemoči in vdanosti v usodo. O nasilju v odnosih, o ljubezni, ki boli, smo se pogovarjali tudi s svetovalko Tjašo Hrovat iz Društva za nenasilno komunikacijo.
'Moj partner je obseden s čistočo. Ali naj ga pustim?'
Moj partner je obseden s čistočo. Skupaj sva štiri leta. On je star 45 in jaz 43. Nimava otrok. Njegov dan se začne zjutraj ob 3. uri zjutraj. Najprej se umije, potem čisti pipe, da ne bo kakšna kaplja vode ostala, potem gre sesati po tleh. Ko pride iz službe ponovno sesa. Okraski, ki so postavljeni na policah morajo biti tako, kot jih je postavil on, drugače je ogenj v strehi. Če kam greva, najprej spet vse posesa, potem pa se mu spet mudi domov, da spet sesa. Vse bi bilo vredu, če bi bil tiho, ko sesa. On pa nas zmerja vse po vrsti. Mene, tasta in taščo, ki sta že obupala nad njim. Tudi mene počasi mineva vse skupaj. Namesto, da bi se meni posvetil, se smetem in sesanju posveča. Je sploh še vredno vztrajati? Lp
Sedem stvari, ki jih lahko pričakujete od partnerja
Navajamo sedem stvari, ki jih lahko pričakujete do partnerja, ne da se o tem pogovarjate z njim.
On jo zmerja in tepe, ona pa ga še vedno ljubi
Skratka, Brane, rada berem tvoje odgovore, veliko se naučim in upam, da mi boš znal pomagati. Stara sem 20 let in trenutno živim pri fantu. Kmalu bova imela 1 leto najinega razmerja. Rada ga imam in on ima tudi mene. Včasih mi pokaže, včasih ne. Problem je v tem, da se na trenutke zelo grdo obnaša do mene in svojih domačih. Je edinec in je odraščal brez očeta, je razvajen in njegova mami mu vse tiši po domače v rit in ga pedena kot 4 leta starega otroka. Moj fant me zmerja z žaljivkami, tudi med družbo se dere, enkrat me je celo udaril, vendar mu je bilo potem zelo hudo in se je res lepo opravičil. Čez nekaj dni me ni ravno udaril, ampak odrinil, ker nekaj nisem znala v njegovi delavnici. Zelo hitro se razjezi in ne vem, kako ga naj obvladujem, nikoli nisem prej jokala, če me je bivši kdaj razjezil ali rekel kaj takšnega. Zdaj pa samo jokam, če pride do te situacije, a se dela norca in reče, da ima punco za jokico ... Ampak po vsem tem, ko se to zgodi, kar se, se mi vedno opravičuje. Ko sva na samem, mu skušam povedati, kaj dela narobe, me ignorira, si poje, skratka, obnaša se zelo nezrelo. Star je 24 let. Skupaj nisva skoraj nič, jaz sem v svoji službi, on pa po cele dneve dela, zvečer se včasih vidiva, včasih pa tudi ne, ker ima ostale obveznosti. Drugače je zelo pozoren in nežen, zvečer me vedno poljubi, mi pove, da me ima rad ... Naj povem, da sem bila noseča z njim in se nosečnost ni obdržala, v tistem času je bil z mano kot sonce, res mi je stal ob strani. Rada ga imam bolj kot svoje življenje, pomeni mi vse, kako naj se odzovem v tisti situaciji, ko se začne dreti name? Včasih sem tiho, včasih se zjočem, včasih pa se zderem nazaj. Ko se dere na svoje domače, mu povem, naj neha, vendar je še bolj oster z besedami. V očeh njegove mame vidim, da jo to boli. Kako mu naj dopovem, da mi to ni všeč, naj se odmaknem stran in grem? Rada bi vse dobro v tem razmerju. Še ena težava, ki mu jo trobim kar nekaj časa: živijo v veliki hiši, v kateri je podstrešno stanovanje prazno. Povedala sem mu, da bi mi bilo všeč, da bi lahko šla sama gor. Ideja mu je bila dobra in se je strinjal. Saj si želim, samo imam občutek, da mi njegova mamica in stara mama stalno dihata za vrat, čeprav se z njimi dobro razumem. Vsak dan me doma čaka kosilo, ko pridem iz službe. Zadnijč, ko sem mu omenila, če bova počasi povedala, da bi šla nadstropje višje, je začel - kam se ti mudi, saj mogoče se res, ampak je najbolj problem, da ko se gre za moje želje, jih malokdaj upošteva. Ko pridem domov k staršem, se mami samo zjočem, da mi je hudo. Prosim, pomagaj. Želim fanta, ki bo spoštoval svojo punco, kako ga naj to naučim? Hvala, upam, da mi boš znal pomagati. V
Ima problem na dveh nogah!
Živjo, Brane. Imam problem, ki hodi – mojega fanta, namreč. Je 'macho man', vsaj bil je, dokler nisva začela hoditi. Nato pa je šlo samo še navzdol. Nekaj časa si je celo dopisoval z neko punco, a je ostalo samo pri tem in tudi ponovilo se ni nikoli več – vsaj upam. Včasih je poln pozornosti, presenečenj, spet drugič pa me zmerja, govori, da sem neumna in podobno. To se vleče že tretje leto. Nenehno mi govori, kako jaz vlagam manj denarja v stanovanje kot on, kako po cele dneve nič ne delam. Nato pa pride dan, ko se opraviči za vse, pride z rožico in vse je v redu. Sedaj pa mi je to počasi začelo že presedati. Velikokrat sva se že pogovarjala o tem, a vedno reče, da je bolj temperamentne narave in da me tudi on prenaša, ko sem tečna. Ampak jaz mu še nikoli nisem rekla kaj podobnega. Ne rečem, nisem popolna, a vseeno – kje je spoštovanje? Sedaj živiva skupaj in je vse se bolj komplicirano. Poskušam mu biti v oporo, razumem ga, mu pomagam, kolikor lahko, saj naj bi to delala dva, ki se imata rada, mar ne? No, tako – opisala sem podrobno, da mi boš lahko kar se da dobro svetoval. Prosim, pomagaj mi z nasvetom, meni in verjamem še kateri punci v podobni situaciji. Hvala in lep pozdrav. Jaz
Pogosto jo zmerja in rad preklinja ... Naj ga zapusti?
Živjo, Brane! Čeprav redno berem tvojo rubriko, še nisem zasledila podobnega problema. Stara sem 21 let. Že 4 leta imam fanta. Sedaj pa nastopi problem: jaz študiram in živim življenje, primerno študentskim letom, on pa ne študira in ves dan leži v stanovanju ter kadi. Včasih sem ga prosila, če bi lahko kaj skuhal, ker sem prihajala domov s fakultete okoli osmih zvečer, pa me je zmeraj pustil na cedilu. Ko pridem domov, me obtožuje (Kje si bila? Si se z drugim je*ala? Kdaj si končala s šolo?). Včasih je ves sladek do mene, drugič pa sem pra*ica in vse, le človek ne. Prilagajanja v zvezi ne pozna. Prijateljev nima in zdi se mi, da se 'hrani' z mojo slabo voljo. Kot da njega tolaži dejstvo, da sem tudi jaz nesrečna. Pred dvema tednoma sem imela dovolj, zato sem spakirala ter odšla živet v drugo stanovanje, brez njega. Sklenila sva, da greva narazen (on je le rekel, da se me je že naveličal in da mu je vseeno, če sva skupaj). Po treh dneh mi je poslal sporočilo, če bi šla na pijačo. In nato še enega. In še enega. Želel se je pogovoriti in sem mu, ker sem razumevajoča, dala priložnost, da stvari popravi. Rekel je, da mu ni vseeno in da se zaveda, kakšen bedak je bil. Verjela sem mu, ker ga imam rada. Poskusila sva še enkrat. Na začetku se mi je zdelo, kot da je drug, boljši človek in sem bila presrečna. Nato pa se je spet pokazal v svoji 'dobri stari' luči. Klical je ob dveh zjutraj, čeprav sem bila bolna, a se mu je preprosto je*alo za to. Hotel je le, da pridem do njega, ker mu je dolgčas. Ker nisem mogla, sem bila spet jaz tista, ki je čudna in ji je vseeno za najin odnos. Kaj mi svetuješ? Naj vztrajam ali naj vse skupaj pustim v preteklosti? Če že, kako ga naj pozabim? Upam, da nisem preveč zakomplicirala. Pa lep pozdravček! Srček91
V krempljih nasilja
Pretepene, izkoriščane, posiljene, ob življenje, vse to se prepogosto zgodi med štirimi stenami njihovega doma in je zaskrbljujoče. V svetu je samo lani nasilje nad ženskami terjalo milijon 150 tisoč smrtnih žrtev. Grozljivo!