AvtorBrane Kastelic

Kdor po seksu zaspi, je zaljubljen!?
Kaj naredite takoj po seksu? Tisti, ki ne hitite z oblačenjem, ker se vam ne mudi … domov. Številni zaspijo. To naj bi veljalo veliko bolj za moške kot ženske. Pa je to prav, nekaj dobrega? Evolucijski psihologi trdijo, da je. Kaj pa tako imenovana poigra, nežnosti, božanja in šepetanja po seksu? Skupina ameriških evolucijskih psihologov trdi, da je to, da oba zaspita takoj po občevanju, nekaj zelo dobrega. Da je?

Star je 35 let in še ni imel punce
Pozdravljen, Brane. Verjetno ti pošiljam skoraj nerešljivo zadevo, a vseeno bi bil vesel tvojega odgovora. Star sem že skoraj 35 let, pa še nisem imel zveze, niti neresne ne. Nisem grd, a enostavno sem nesamozavesten in s slabo samopodobo, in na ta način odbijam ženske za kaj več. Šel sem tudi do psihiatra, kjer mi je bila diagnosticirana osebnostna motnja izogibanja (oblika socialne fobije). Ko sem diplomiral, nikakor nisem dobil službe in potem sem se začel vse bolj zapirati vase, pa tudi prej nisem bil ne vem kako družaben. Zdaj, zadnje dve, tri leta, odkar obiskujem psihiatra in različne psihoterapije, je stanje malce boljše, a še vedno se ne znam približati ženskam in še vedno sem premalo samozavesten in odločen, da bi lahko kakšno "osvojil". Sicer sem poskusil z dvema različnima tipoma psihoterapij, pa enostavno ni bilo večjega napredka. Še vedno čutim strah v večji skupini ljudi, še vedno sem premalo sproščen, čeprav je že malce bolje kot pred leti. Kar se tiče žensk, sem naredil še eno veliko napako, namreč večkrat sem bil pri prostitutkah in tam "opravil zadevo". S tem vem, da nisem nič bližje zvezi, ampak celo se še bolj oddaljujem. Enostavno čutim potrebo po dotiku, vendar jo izkazujem na neprav način. V času osamljenosti in slabšega počutja se poslužujem tudi pornografije, kar vem, da je slabo, ampak enostavno ne najdem drugega načina. Brane, vem, da sem skoraj nerešljiv problem, a bi bil zelo vesel vsakršnega nasveta. Ostale pa prosim, da se vzdržite žaljivih in neumestnih komentarjev.

Bila je prvinska privlačnost in posledično odličen seks, zdaj pa ...
Zdravo, Brane. Z zanimanjem berem tvojo rubriko, saj me zanima moški pogled na vse te stvari, poleg tega pa kdaj najdem tudi kak nasvet zase. Poskusila bom čim bolj na kratko opisati svoj problem, le bistvene stvari. Torej, že pred več kot letom dni sem spoznala moškega. Bila je res prvinska telesna privlačnost. In posledično odličen seks. Karakterno se nekako nisva ujela. Tako je ostalo pri seks zvezi, kar je obema ustrezalo. Itak sva oba ugotovila/čutila, da je to edino področje, kjer se ujemava. On je to (besedno) predlagal, jaz sem se (z olajšanjem) strinjala. Ker pač ni tip moškega, ki bi ga hotela "imeti doma", me pa res noro spolno privlači. Problem pa je v tem, ker očitno midva tega ne znava "zvozit". V več kot letu dni ga nisem nikoli vprašala, s kom še seksa ali karkoli. Samo splošne stvari o delu, vremenu, aktualno dogajanje ... on pa ne. Njega pa vedno bolj zanima vse. Je bilo že tako, da je prišel k meni, stal pri postelji, jo gledal in vprašal, s kom sem bila, da je odeja tako zmečkana in podobno. Vsake toliko ima 'nežne' izpade (po telefonu) v smislu, da me pogreša in da škoda, da me ni ob njem (ko je na službeni poti). Jaz vse to potem obračam na seks. Pravi, da ga skrbi, da se bom zaljubila v njega, ker ženske kao 'seksamo s srcem'. In meni je to smešno. Sem mu jasno napisala, da ne rabi skrbeti, ker mi ima antikarakter, hkrati pa noro dobro telo. In da jaz to jemljem kot telovadbo, samo da je veliko bolj 'prijetno' potenje kot tisto v fitnesu. Odgovoril mi je, da sem nora. Vsakič naslednjič, ko je prišel, je bilo bolj 'napeto' ozračje. Napisala sem mu, da ni več isto, saj ga ne upam niti dobro pobožat, da ne bo mislil, da sem zaljubljena, ker očitno on misli, da je idealen. Ali kaj? Ne vem. V glavnem zadnje mesece sploh ni neke sproščenosti in posledično niti seks ni več, kot je bil. Dragi Brane, mene zanima, ali je možno to "vrniti" v prvotno stanje? Trenuto sva sicer 'skregana', ker se on zadnje čase vedno hitreje namuli, ampak meni se ne da najbolj paziti na besede. In potem napiše, da mu ni več, a se javi slej kot prej. In potem pride z visoko dvignjeno glavo in glavico, kot da je 2 osebi v 1. Ena oseba je, ko pride samozavesto, samozadostno, kot da je kao neka nagrada, da je sploh prišel. Druga oseba pa je izmenjavanje tigra in mucka v postelji, ki opazi vsak moj vzdihljaj, se trudi v pravi smeri in res da vse od sebe, da totalno uživam. No, saj tudi jaz.

Kriči, izsiljuje in na koncu pade v neutolažljiv jok
Pozdravljen Brane, rad bi te prosil za nepristranski moški nasvet. Star sem 55 let in sem že deset let ločen. Ko me je žena zapustila, je bila moja hči stara 4 leta, sedaj jih ima 14. Ves ta čas sem bil popolnoma izločen, tudi stiki so bili bolj tako-tako, stvar pa se je spremenila, ko sem dve leti nazaj spoznal ločeno žensko. Hči, ki je bila prej vajena, da sem pritekel na vsak njen migljaj, je kar naenkrat postala zelo pozorna do mene. Prej komaj kdaj, me zdaj neprestano pogreša. Celo to pravi, da bi raje kot pri mami zdaj živela z mano. Žal to ne bo šlo, sem brezposeln in živim v stanovanju moje partnerke, ki se s tem ne bi strinjala. Vseeno nekako ne razumem obnašanja svoje edinke, ki jo imam nadvse rad, vseeno pa ne bi rad, da se mi podre moja partnerska zveza, ki mi ustreza. Ko hči pride na obisk, se partnerka umakne, ker pravi, da se počuti odveč. Hči pa to izkoristi zato, da mi dela scene, očita mi, da jo zapostavljam, od mene hoče, da greva na počitnice čeprav ve oziroma bi lahko vedela, kaj pomeni biti brezposeln in že sam na plečih moje partnerke, skratka vzbuja mi občutke strašne krivde. Vsakič mi naredi histerično sceno, kriči, izsiljuje, na koncu plane v neutolažljiv jok. da ji pri mami ni dobro, da hoče živeti pri meni, da me pogreša, itd. Cele noči mi pošilja SMS sporočila, da me ima rada in kdaj se bova ponovno videla. Rad bi to prekinil in jo pomiril, saj jo imam rad in zaradi moje partnerke ni ona pravzaprav v ničemer na slabšem kot prej. Kaj meniš ti, da moja hčerka čuti? Katero čustvo jo tako preplavlja, kako naj pravilno odreagiram? Naj ji ustrežem, se za nekaj časa umaknem, postavim meje, samo tako, kot je zdaj, ne morem več. Po vsakem obisku sem sesut, poln občutkov krivde in čisto brez energije. Brane, prosim moški nasvet.

Bralka Ana: 'Okoli njega hodim gola, on pa niti ne trzne'
Po dolgem času tuhtanja, sem se odločila da ti pišem. Stara sem 32 let, partner 35. Imava 3 otroke (8, 5, 3 let). Razumeva se super, rada sva skupaj, pomagava drug drugemu … Seks pa je polomija. Po rojstvu otrok se je vse spremenilo. Partner ne pokaže nobenega interesa. Vedno sem dajala jaz pobudo, da sva seksala vsaj 2x na mesec. Potem sem začela delati na sebi, ker sem bila prepričana, da je problem v mojem videzu. Shujšala sem, uredila prehrano, vedno poskrbim, da sem urejena, sveže stuširana. Da ne rečem, da veliko več zahajam v kozmetični salon, kot kdajkoli prej. In ne izgledam slabo, res ne. Marsikakšen moški se ozre za mano. Vendar efekta pri mojem možu ni. Njemu sta v prvi vrsti računalnik in tv. In takrat je kot bi bil hipnotiziran. Tudi, če hodim naga okrog njega, ne trza. Zadeva je prišla tako daleč, da zadnje čase non-stop poseda pred tv-jem. Začel je opuščati tudi skrb za osebno higieno. Ne stušira se niti po tri dni, saj običajno zaspi pred tv-jem in se nato komaj zvleče v posteljo, največkrat pa spi kar v dnevni na kavču. Pred kratkim je sredi noči prišel k meni in nakazal da si želi seksa. Hotel je, da mu ga potegnem, vendar sem ga zavrnila. Rekla sem mu, da če se lahko jaz uredim zanj, pričakujem, da se bo tudi on – vsaj stuširal. Ne pa da pride k meni v posteljo po treh dneh netuširanja. Seveda je bil užaljen, vendar žal res nisem mogla. Ustavilo se mi je. Po vsem tem kar naredim za njega, se počutim, kot da bi se delal norca iz mene. Non-stop delam na sebi in se trudim … On pa pride 1x do mene in mi porine smrdljiv k* pod nos? Od tega dne naprej priznam – me je minilo sploh še siliti vanj. Nekaj časa sem se še trudila, ga spodbujala naj gre pod tuš in pride k meni v posteljo … Vendar mi je odgovoril, da sem tečna in naj neham težiti. Zdaj ga pustim na miru. Seksala nisva že 2 meseca. Vsak večer leži na kavču pred tv, je čipse, slane palčke, pudinge … Posledično je tudi čedalje debelejši in bolj okoren. Na koncu zaspi pred tv. Tušira se 1x na teden. Res ne vem kaj naj storim. Obupala sem. Razmišljala sem že o tem, da bi si našla ljubimca, vendar mi srce ne da, da bi to storila njemu in otrokom. Kljub temu ga imam rada. Vendar tako ne morem živeti naprej. Kaj naj storim??

V Sloveniji je živela zelo revno in nesrečno življenje, nato pa ...
Živjo Brane, v Sloveniji sem živela zelo revno in nesrečno življenje, od nekdaj sem si želela in si zamišljala uspešnost, veselje in ljubezen v tujini. Skratka, želela sem daleč stran začeti znova. Pred dvema letoma sem spoznala fanta prek spleta, oba sva bila nora en za drugim, pogovarjala sva se ure in ure ... Tako močno povezavo sva čutila, da sva se po dveh tednih odločila videti. Pustila sem vse za seboj (družino in dom) in odšla na letalo v pričakovanju nove ljubezni ... Pričakal me je s toplim poljubom in objemom. Vse je bilo tako pravljično, zaljubila sva se na prvi pogled. Pustil je službo, le da bi bil z menoj. Bila sva nora, počela sva vse skupaj, delila vse, jokala in se smejala ... Počutila sem se ljubljeno in srečno. Čas je mineval in spoznala sva, da najina ljubezen raste, zato sem ostala ob njem. Po nekem času je neuspešno iskal službo, živela sva v majhni sobici, praznih žepov. Nič več nisva mogla početi, nikamor nisva mogla iti ... Začel je biti agresiven, sebičen, gledal me je z drugačnimi očmi, moški v katerega sem se zaljubila, je v zelo kratkem času izginil ... To ni bilo vse, najina intima je izginila, zapiral se je v sobo in pogovarjal z ženskami prek spleta o zelo intimnih stvareh, ko sem to zvedela sem želela oditi in mu to tudi povedala. Začel je jokati in me prosil, naj ostanem, povedal mi je, da me potrebuje in da rabi čas, da zaceli rane. Nisem vedela, da se je le dva meseca preden sem prišla, ločil, izgubil hišo in nerojenega otroka. Prosil me je le za čas in podporo, zbrisal je vsa sporočila in uničil telefon. Poskušal je biti znova fant, ki sem ga spoznala, vendar neuspešno. Postal je pošast, pošast, ki sem jo še vedno ljubila in nisem mogla zapustiti. Bila sem nesrečna in brez vsega, vseeno sem mu želela pomagati, zapadel je v depresijo, celo jesti ni hotel. Po nekaj mesecih sem ugotovila, da je znova na skrivaj ure in ure z ženskami na spletu, znova sem bila prizadeta. Znova sem mu grozila, da bom odšla, tokrat je agresivno postopil, me udaril in začel kričati in jokati, da me ljubi in da mi želi dati vse, ampak ne more, in da sem prišla v njegovo življenje prezgodaj, saj še ni pripravljen na zvezo in se počuti zvezanega ob meni. Želel je biti samski in svojo agresijo in nesrečno preteklost odvreči, preden skoči v zvezo, obenem se je zaljubil in se ni mogel upreti. Čeprav boleče, sem ga nekako razumela, dala sem mu svobodo in bila sva odkrita, kaj bo s kom počel. S tem se nisem strinjala, vendar vem, da drugega nič ni mogel početi, saj sva bila finančno v zelo slabem stanju, on pa tudi psihično nestabilen, zato sva vedno bila zaprta v sobi. Bil je vesel, ko je flirtal na spletu, ker se je tako odklopil od sedanjega stanja in preteklosti. Priznal je, da se ne prepozna in da mu je žal, ko me vidi nesrečno, saj bi dal vse, da me osreči, za to pa ni sposoben. Po nekaj mesecih, še vedno nesrečen, je dobil službo, še vedno je prepričano stal za tem, da mora nekaj narediti, da svojo preteklost zakoplje. Odšel je k ženski, ki je bila zelo neprivlačnega videza, saj mi je hotel pokazati, da to nima veze z menoj, bil je odkrit in mi povedal, kaj želi početi in če želim, mi bo to dokazal z videom ... Poskušala sem nesebično razumeti, da on to potrebuje ... Ko je odšel, se mi je srce zlomilo, bila sem jezna in užaljena ... Danes je tak, kot je obljubil, da bo, vso negativo je izgubil, ponovno je moški, v katerega sem se zaljubila, daje mi vse in je vesel, kar si želim ... Jaz pa mu še vedno, v strahu, da bo ponovno izginil in me ponovno zlomil, zmedena in jezna ponavljam preteklost, želim se prepustiti in zaupati njegovi stabilnosti, želim biti srecna. Ljubim ga, ampak v najino zvezo prinašam samo negativo, kaj naj naredim? Hvala.

Ko je bila stara 20 let, je spoznala Jugoslovana, danes pa ...
Pozdravljen, Brane! Tukaj je moja življenska zgodba. Po zaključeni maturi sem se odpravila na počitniško delo v Švico. Imela sem 20 let. Zaposlila sem se pri družini, ki je imela restavracijo. Skrbela sem za njihovi hčerkici. Veš, kako je z otroki. Ves dan je bilo dela več kot dovolj in zvečer sem padla v posteljo kot ubita. Tam zaposlena dekleta so me večkrat vabila ven. Prigovarjale so mi, da v hotelu nasproti naše restavracije dela "en Jugoslovan". Da, bilo je to še v času naše skupne države. Nisem želela stikov z Jugoslovani, saj je bil moj namen, da se naučim nemščine. Po neskončnem prigovarjanju sem vendarle popustila, in odšla. Sedle smo in si naročile pijačo. In jo dočakale. Prinesel jo je ON. Nikoli nisem zrla v bolj modre oči. Rekel mi je zdravo in odšel. Po odhodu nisem kaj prida razmišljala o njem. Dokler ni nekega dne prišel na kavo k nam. In beseda je stekla. Bil je iz Sarajeva. Star 28 let. Diplomirani pravnik. Časa sva imela oba zelo malo, pa vendar sva se ujela in všeč sem mu bila. Sama takrat do njega nisem čutila še ničesar. Postala sva intimna. Bilo je lepo. A se je končalo, ker sem se sama morala vrniti v domovino in pričela s študijem. Ob povratku v Sarajevo se je ustavil pri meni v Mariboru. Bila sem ga vesela. In pričelo se je dolgo dopisovanje, z njegovimi vročimi izlivi ljubezni. Na svoj način sem ga imela rada, a sem bila za resno zvezo še nezrela. Zato sem prenehala pisati, njegova pisma so nekaj časa še prihajala, nato so prenehala. Po diplomi sem se zagledala v fanta, dobila dve čudoviti deklici, a se je zveza zaradi njegovega spogledovanja z alkoholom zaključila. Med tem časom je v bivši YU divjala vojna in vedno bolj me je spomin nosil k njemu. Je še živ? Kaj dela? Je poročen? Klicala sem v njegovo mesto, a nisem mogla izvedeti ničesar. Po končani vojni sem le nekako prišla do informacije, da je poročen in direktor bolnišnice v manjšem kraju. S tresočo roko sem ga poklicala in bil je neskončno presenečen in vesel, da sem ga našla. Dogovorila sva se, da se srečava. Kolena so se mi tresla, da sem komaj stala. Ko je prišel, sicer postaran, a še vedno zelo čeden. In sva doživela dan in noč nepozabnih strasti. Vendar je dejstvo, da je poročen, vzel zelo resno. Tam se ljudje poročajo za vse življenje. S svojim objemom, strastjo se mi je zdelo, da mi je pokazal, da me ima na nek način še vedno rad. Tudi jaz sem verjetno gojila podobna čustva, a sem bila premlada, da bi jih znala obdržati. Rabim pa, Brane, tvoj nasvet. Ponovno sem v zvezi s krasnim človekom, ki me ima iskreno rad. In marsikdo mi očita, kaj bi še sploh rada. Rada ga imam, ampak kot brata. Moje srce je že vsa leta pri njem, tam doli. Ko se vidiva, je včasih zelo prijazen, včasih pa naporen kot vrag. In to me boli. Kot bipolarna osebnost. Zavedam se, da sem se vzela od nikoder po toliko letih nejavljanja, in "predrmala " njegov ustaljeni ritem. Kaj mi je storiti? Trudim se pretrgati stike, ga ne kličem več mesecev, in ko že mislim, da sem ga prebolela, me pokliče. In sem ga vesela. Pogrešam ga, a takšno življenje je bolj trpljenje. Vesela bom nasveta pametnega človeka. Prijazen pozdrav, Scarlett

50-letno Slovenko najprej doletela umazana ločitev, nato pa še huda bolezen
Živijo, Brane! Moje vprašanje ni ravno tipično za tvojo rubriko, me pa zanima tvoj komentar, prav tako tudi bralcev, več glav več ve, več mnenj bolj širi okvir, skozi katerega zremo na naše vsakdanje življenje. Stara sem 50 let s težkimi časi za seboj. Najprej me je doletela umazana ločitev, komaj sem se pobrala, je prišla bolezen (rak), nazadnje pa je še edina hči po končani srednji šoli odšla na študij v tujino. Pred 10 leti je umrl oče, letos še mama. Skratka, izguba za izgubo, težko sem zmogla naprej, hvala bogu za nekaj dobrih prijateljev, ki so me v kritičnem času, ko se mi je podiral svet, podprli. Imam še 12 let starejšo sestro, edino osebo moje krvi, s katero pa sem žal takoj po ločitvi pretrgala stike. Zakaj? Ker sem sredi najhujše drame računala na njeno pomoč, pa se takrat ni postavila na mojo stran. Moja in njena družina smo bili namreč družinski prijatelji, tudi oba svaka sta se sproprijateljila, in to do te mere, da je njuna moška solidarnost presegla najine krvne vezi. Ko se mi je vse podiralo na glavo, se je namreč sestra postavila na nevtralno mesto in me obvestila, da želi tudi možu na ljubo obdržati stike z mojim bivšim. Jaz sem se tedaj počutila izdano in zavrženo. Sedaj, ko se je stvar že zdavnaj polegla, pa nekako ne najdem več niti volje niti smisla, da ta odnos nadaljujem od tam dalje, kjer se je že nekaj let nazaj presekal. Sestra me je letos namreč poiskala, ker sem praznovala 50 let. Videla sem, da ima interes, da se stvar zakoplje. Jaz pa sem se v tem času toliko spremenila, da nisem več ista oseba; v moje življenje so stopili drugi ljudje. Takrat, ko nisem vedela ne kod ne kam, so se namreč kar iz nič pojavili dobri ljudje, na katere sem se naslonila ob ločitvi in kasneje tudi bolezni. Dali so mi moč, da sem izplavala, nekaj je bilo ljubimcev, nekaj prijateljev, vsem sem neskončno hvaležna. Brez njih mi ne bi uspelo ostati na nogah in celo narediti velik korak naprej. Sestra pa me je, milo rečeno, globoko razočarala. Ne mislim, da je slaba oseba, vendar pa je očitno toliko drugačna od mene, da niti ne vem, kakšen odnos bi bil sploh obema v dobrobit. Jaz sem namreč zelo lojalna oseba, za svoje ljudi bi naredila čisto vse. Če bi bila ona na mojem mestu, bi ob ločitvi njen mož v paketu z ženo izgubil tudi mene. Kaj meniš o vsem tem ti in ostali bralci tvoje rubrike? Hvala za tvoj odgovor.

Med seksom nikoli ne doživi orgazma. Kaj je narobe?
Živijo, Brane! Imam problem, ki mu sam nisem kos. V zvezi sem s punco 3 leta, ona je moj prva in zadnja do sedaj, jaz pa po njenih besedah njen četrti, kar ji tudi verjamem, saj imava medsebojno zaupanje dobro izgrajeno. Zanima me pa eno. Večkrat poslušam prijatelje, kako govorijo, da njihove punce med seksom kar večkrat doživljajo orgazme. Jaz še nisem doživel, da bi moja kdaj doživela. Do sedaj sva probala vse od 5 minutnega seksa "na hitrco" do 20 minutnega oralno, analno, vaginalno ni da ni, na 101 način. Ampak nikakor ne more doživeti orgazma. Moj penis meri 18 cm, kar mislim, da je več kot dovolj. Orgazem lahko doživi samo s stimulacijo klitorisa, ampak ne med spolnim odnosom, saj jo takrat to moti. S pentracijo nikakor ne more priti do orgazma. Kaj je narobe? Je kaj narobe z menoj ali z njo? Res se trudim in mislim, da nisem slab v seksu. Ko jo vprašam, ali je kdaj prej doživela orgazem, s katerim izmed bivših fantov trdi, da ne vem niti o čem govorim, da ji pride samo s stimulacijo klitorisa, da ji nikoli ni prišlo med vaginalno pentracijo. Pomagaj mi, prosim.

Je 30-letna ženska, ki rada seksa, a ima fanta, ki noče
Pozdravljeni. Imam partnerja, s katerim sva v zvezi dobro leto in pol. Začela sva že graditi stanovanje. Razumeva se fenomenalno, v postelji pa malo manj fenomenalno. Imam kar nekaj izkušenj kar se tiče posteljnih aktivnosti, vem, kaj mi paše, kako in kaj narediti, preizkusiti pri moških ... Tukaj pa nastane težava, kajti moj dragi je popolnoma nem v postelji. Seksal bi 1x mesečcno, je dovolj, 5 minut je dovolj, predigre ne rabiva. Monotono in brezveze. Preizkusila sem že vse. Na primer: nisem mu pustila seksati, ustvarila sem nama predigro, pa je bil čisto nezainteresiran. Najprej sem mu rekla, če se lahko poigra malo z mojimi joškicami, se je komaj, vmes mi je pa rekel, kaj me pa gledaš. Med seksom ne smem govoriti opolzkih stvari, moram biti tiho ... Še in še več je tega. Sam s seboj vem, da ima težave, ker pravi, da ima majhnega, jaz pa pravim, če bi ga znal uporabljati, ne bi bilo nobenih konfliktov in pregovarjanj. Sem 30-letno dekle, ki neizmerno rada seksa in se ljubi, vendar sem trenutno kot 70-letnik. Imam že težave, ker sem nenehno nepotešena, gledam za drugimi, sanjarim o drugih in nenehno se samozadovoljujem. Prosim za pomoč, če sploh obstaja!

Braneta prosi za pomoč: v seksu ne uživa, je z njo kaj narobe?!
Brane, živjo! Zelo pogosto prebiram tvojo rubriko in sem se veliko naučila, vendar imam tudi sama eno vprašanje, vendar ga nisem nikjer našla, tako da te bom kar sama vprašala. S fantom sva skupaj 8 mesecev, imela sva spolne odnose od 4. meseca naprej. Imela sva "nočne igrice". S tem ciljam na zadovoljevanje drug drugega bodisi oralno ali z roko. Upam, da sem dovolj natančno povedala, kaj mislim. In ko sva to delala, nama je obema bilo zelo fajn, oba zelo sproščena, enako kot pri seksu. Skratka, oba sva zelo uživala, moj orgazem mi je bil res zelo všeč, ker tudi moj fant ve, kaj mi paše, in sem tako samo še bolj ravzneta. Med seksom pa mi ni bilo do sedaj še nikoli ekstra fajn. Prvih 3x me je bolelo, od takrat naprej, ko pa me ne boli, je pa problem drugi ... Enako sem sproščena, predigra mi je zelo fajn, tudi med seksom je fajn, vendar še zdaleč ne v taki meri kot pri tistem omenjenem zgoraj. Menjavava poze, fant ima penis več kot zadosti velik (17 cm in pol), vendar mi ni in ni fajn, tako kot bi mi lahko bilo in kot slišim od kolegic. Vse se pogovarjajo, kako je to božansko itd., meni pa je vedno bilo, kot bi mi samo nekdo v vagino potiskal nekaj noter in ven, to pa je to. Res ne vem, kaj je z mano narobe, prosim pomagaj mi ... Hvala za tvoj trud, zelo ga cenim!

Zapletla se je z 20 let starejšim ločenim moškim, sedaj pa ...
Brane živijo. Stara sem 30 let in sem se znašla v situaciji, ko nujno rabim pameten moški nasvet, za katerega prosim tebe. Moja situacija je precej zapletena. V službi sem se zapletla s 50 let starim ločenim sodelavcem na vodilnem položaju. Preselila sem se k njemu na njegov dom, kjer živi tudi njegova 18 letna hči. Žena je pobasala denar in se odselila, ter z obema prekinila stike. V dveh letih, kar traja ta situacija, so me določene stvari začele težiti. Moj partner je namreč zagrizen športnik in ima ogromno svojih hobijev, v katerih neizmerno uživa in ga izpolnjujejo. Ob ponedeljkih košarka, torek in četrtek hokej, čez vikende poleti nogomet, kolo, pozimi pa hodi na turnirje kegljanja, skratka, vse hoče maksimalno izživeti. Pravi, da ga je bivša žena zamorila in bi rad sedaj nadomestil. Če grem slučajno z njim, ga čakam kot lipov bog ali pa komuniciram z ostalimi sotrpinkami in prav nič ne uživam. Ker je tudi precej službeno odsoten, se počutim osamljeno. Tako ga čakam doma, sicer sem tudi sama začela hodit na jogo in jezikovni tečaj, pogrešam pa več doma preživetega časa, ker sem rahlo zapečkarska. Večkrat si ogledujem slike njegove družine, res so izgledali dobro. Vse večkrat razmišljam o njegovi bivši ženi in kaj jo je pripeljalo do tako radikalnega reza. Počasi jo začenjam razumeti. Oba, tako partner kot hči sta hladna, hči še nedostopna, mahnjena na denar in status, skratka, nobene topline in človečnosti ni zaznati. Glede na to, da si želim tudi svoje družine, kakšna misliš da bi bila moja prihodnost, če se nič ne spremeni? Ima sploh smisel? Zase vem da ga ljubim, kaj pa on? Je tak življenski stil egoističen? Vem, da ga nimam pravice omejevati, postajam pa nesrečna in vse bolj v dvomih. Kaj me čaka v prihodnje, ga bo minilo? Kot poznavalca moške psihe te prosim za iskren komentar in nasvet.

Nepotešena bralka: večkrat je mokra že ob misli nanj
Pozdravljen, Brane! Nujno potrebujem tvojo pomoč. Meša se mi že skoraj 3 leta. Takrat se mi je'prvič' skoraj zgodilo z moškim mojega življenja. Bila sva že nad tem, da se začneva mečkati. To mi ni bilo tuje. Potem me je zavrnil, ker sem mu (ne vem, kaj me je pičilo) malce pred tem rekla, da do njega čutim nekaj več. Pa sama nisem za zvezo brez seksa, bog ne daj! Mi pač malo več pomeni, zato bi to rada doživela z nekom, do kogar mi je mar. Nisem ku**a, da bom dala prvemu, ki ga srečam. Torej, po vseh teh letih me še vedno spolno privlači le on. Nisem več za zvezo, ker vidim, da resnih ljudi ni več na svetu, bi pa vseeno rada poskusila. Seks brez obveze, mislim. Po nečem, kar sem z njim doživela zadnje dni, sklepam, da bi me še vedno rad položil, šlo je za poglede in 'pogovor brez besed', jaz pa ne vem, kako in ali naj mu sploh namignem, da sem še vedno za. Večkrat sem vsa mokra že od misli nanj, seks pa se mi gnusi z vsakim drugim. Od 'šlatanja' naprej ni šlo še z nikomer, zadnje čase pa se mi še ob misli na poljubljanje obrne želodec. Če nekdo že samo reče, da bi rad spal z mano, ga ustavim, ker vsakega moškega primerjam z njim. Hvala za tvoje odgovore in krasne prispevke vseh tistih, ki te potrebujejo/mo! Lp, Nepotešena

Kdo pa misli, da je? Brad Pitt? Ali princ Harry?
Živijo Brane, Prosila bi te za nasvet. Pred kratkim sem spoznala fanta. Spoznala sva prek Badooja in že šla na prvi zmenek. Imela sva se zelo lepo. Zdaj sem pa malo v zadregi, ker mi je rekel, da bi seksala, jaz sem bila pa do sedaj samska. Imam pa 26 let. Pa nisem imela spolnih odnosov. Dugače se zelo v redu ujameva.

Slovenka, ki jo skrbi, da je zanosila s sestričinim vibratorjem
Pred približno mesecem dni sem se zadovoljevala z vibratorjem, ki je od sestrične, ki ima fanta. Vstavila sem si ga približno 1 cm v notranjost. Nikoli še nisem imela spolnih odnosov. Ne vem, ali je možno, da sem noseča. Pozabila sem ga umiti na začetku in ne vem ali je bila gor sperma. Zelo me je strah nosečnosti.

On se ločuje, ona pa ...
Pozdravljen, Brane. Večkrat sem prebirala tvoje nasvete in sedaj sem se opogumila in ti pišem, če mi lahko pomagaš. Imam fanta dve leti, ki je poročen, vendar se ločuje. Ampak to ločitev zavlačuje, saj se želi na miren način in v dogovoru ločiti. Pravi, da je zelo navezan na svoje otroke, čeprav so odrasli. Ima vnukinjo in vsi skupaj živijo. Enkrat se mi je zaupal, da mu je težko povedati otrokom, kakšen jim bo dal zgled, še posebej ta starejši hčeri, ki ima otroka in je ločena, ta mlajša pa ima fanta in živita posebej. Nimam več potrpljenja in volje poslušati, da bo uredil. Večkrat sva se skregala na to temo, saj so potem tudi ostale stvari pogojene, s tem najino druženje, saj sva omejena, ker gre vsak večer domov. Ne vem, kaj naj, imam občutek, da zavlačuje, pa ne zato, ker noče, ampak ker ne more, je zelo čustven in navezan na njih. Toliko sva prejokala skupaj, da mislim, da bova pregorela. Jaz ne vem, kaj naj naredim, tudi sedaj, ko ti pišem, mi je tako hudo, da jokam. Rada ga imam, se zelo razumeva, dopolnjujeva in je tudi dober do mene, vendar ne zmore narediti tega koraka, jaz sem nemočna tukaj, saj nimam kaj narediti, potrpljenja nimam več in ne želim tako več živeti. Želim imeti resno zvezo, in to sem mu tudi povedala, to vse ve, pozna moje želje, vendar ne naredi ničesar, razen da se trudi vsak dan, ampak zame to ni to in ne želim biti v takšni zvezi. Kot sem opazila, bi in meni in njim ugodil, in tako bil na dveh straneh, vendar jaz tega nočem pod nobenim pogojem. Sem v brezizhodiščnem stanju, ne vem, kaj naj, ko se razideva, sva par dni narazen in mi je zelo težko, potem se slišiva, se dobiva, pa potem izbruhnejo stvari zopet na plano, tako da se vrtiva v začaranem krogu. Iščem in molim za znak in moč, kaj naj naredim. Prosim te za tvoje mnenje, morda mi bo pomagalo razsvetliti moje trenutno stanje. Hvala.

Izkoriščena Slovenka: najprej je z njo spal on, nato še njegov prijatelj
Brane, pozdravljen! Lepo bi te prosila za mnenje. Več kot dve leti nazaj sem se dobivala s fantom X, ki je pri puncah zelo popularen. Imela sva burno ljubezensko razmerje, njemu pa je bilo samo do seksa (ker se je začel zaljubljati vame, kar mi je tudi povedal, sva stike prekinila). Vmes mi je pošiljal sms-e, češ da me pogreša, ampak se za to nisem zmenila. Pred kratkim pa sem ga zopet srečala in tu se začne moj problem. Bil je v družbi najboljših kolegov in me je samozavestno ogovoril pred vsemi, da sem JAZ pozabila nanj, da se morava spet kaj dobit, če ne pa bom ˝kaznovana˝. Tega nisem komentirala, saj mi je bilo zelo neprijetno. Spregovorila sva še par besed, nato sem odšla. Potem, par dni kasneje, pa mi je začel pisati njegov najboljši kolega Y (ki je bil takrat, ko me je X nagovoril, tudi zraven). Povedal mi je, da X z mano nima dobrih namenov, da sem predobra punca zanj, saj se za zvezo res potrudim in vanjo vlagam trud ter naj ne bom naivna ter mu zopet nasedem. Ta Y me je seveda tudi prej poznal, vedel je za to burno razmrje, ki sva ga imela z X, čeprav sva se z X zmenila, da to obdrživa zase. Vse več sva si zaupala z Y, in ker sem bila jaz sedaj na potovanju, sva redno komunicirala preko Skypa, napetost med nama se je večala, in ugotovila sva, da se zelo dobro dopolnjujeva. Sedaj, ko sem zopet doma, sva se seveda z Y dobila, in nisva mogla zdržati, da se ne bi predala en drugemu. Vidiva se vsake dva dni, ne moreva en brez drugega, v stiku sva dnevno. Y mi je povedal tudi, da se ima zaradi mene namen spremeniti, da noče več punc samo za seks, ampak punco, s katero bo užival življenje, nekoga, za katerega mu bo mar. In tu nastopim JAZ! Rekel je, da si želi mene in nobene druge, zaradi mene se je začel spreminjati - postaja romantičen, prvič je šel na večerjo z dekletom, VEM da se trudi. In najin prvi seks je bil popoln. Vem, da se sliši kičasto, ampak vendar. Bil je na trnih, čeprav je to počel velikokrat, ud mu je velikokrat uplahnil, tako da nisva morala nadaljevati (bil je živčen, tako je rekel ...). Pogovarjala sva se o tem in baje še nikoli ni seksal s punco, do katare bi kaj čutil. ČUTIL! Misliš, da samo igra, da bi me dobil? Y ne želi X povedati za razmerje z mano, čeprav si oba z Y želiva zveze. Za Y bi bilo prvič, da bi imel resno punco in tako sva se odločila, da bova šla počasi v razmerju naprej. Y in X sta kolega že od srednje šole, ogromno stvari ju povezuje, v glavnem, neločljiva sta. Vem, da se bo prej ali slej izvedelo za najino razmerje, in se bojim, da bo to prijateljstvo med Y in X razpadlo. Z X več nimam stikov, če pa mi že kaj napiše, ignoriram. Skrbi pa me tudi, da mi je Y začel zaupati naenkrat, povedal mi je, da še nikoli ni spoznal punce, kot sem jaz, da sem zanj popolna, vse to pa se je zgodilo približno v dveh mesecih. Naj ti, Brane, še povem, da moj namen ni fanta spreminjati. Jaz sem Y sprejela takšnega, kot je (je pa sam Y rekel, da se on želi spremeniti zame). Misliš, da govori resnico? Je res, da se fanti tako prikupijo puncam in v resnici ne želijo nič resnega? Sama imam izkušnje v zvezah in vem, da je v zvezi potreben čas, zaupanje, spoštovanje, naklonjenost ... Kaj misliš?

Ni hujšega, kot če se zaljubi sestradan 'plejboj'
Brane. Mogoče imaš zame kak nasvet. Sploh nisem prepričan, ali imam problem in kaj naj si sploh mislim. Pred 5 leti sem preko poslovnih vezi spoznal punco, ki mi je obrnila svet na glavo. Ker je bila v zvezi, sem jo pustil pri miru, potem pa opazil, da me tudi ona gleda na podoben način in sva se 'poštekala'. Obema je postalo jasno, da je nekaj med nama, vedno je bilo napeto, metuljčki in vse te bedarije, v katere nikoli prej nisem verjel. In pri taki privlačnosti, prvi zame, je seveda vsakemu kretenu jasno, da enkrat poči. In je. In kar naenkrat sem bil kretensko zaljubljen, hopsal po svetu in živel samo še za to, da jo vidim in da delam z njo karkoli – lahko bi si zaželela, da sadiva rožice in bi to tudi počel. Butasto, a ne? Pred tem sem dobil vsako punco, vsaka je padla na moje fore. Če sem bil pri volji, sem jih lahko v enem tednu podrl tudi pet, po resni zvezi pa nisem imel potrebe. Ona? No, samo njo bi lahko podiral do konca življenja, imel z njo vse tisto, kar se mi je zdelo najbolj neumno in klišejsko, vse bi naredil zanjo. Tako pametne, razgledane, okej in povrhu vsega še lepe in seksi punce še nisem srečal, pa sem jih veliko videl, spoznal in kdaj tudi dol dal. Ta ženska je bila narejena zame. Problem je bil seveda njen fant. Videl sem jo, da se je vame zaljubila bolj kot je bila kdajkoli vanj, toliko že znam oceniti ljudi. Pa me je hitro prebrala (včasih je res hudič, če je ženska pametna), kakšen sem ali sem bil glede punc, se ustrašila in padla v dilemo, v kateri se sam ne bi želel nikoli znajti. Ni mogla stran od njega, od mene pa tudi ne, zatrapan, kot sem bil, pa sem seveda bil vedno na razpolago in si zaradi tega šel obupno na živce. Dvakrat se je odločila zanj, po tem je prišla k meni. Če je ne bi poznal, bi rekel, da me je vlekla za nos, pa to zelo dvomim, enostavno sva narejena en za drugega. Ali pa sem samo en velik bedak, ker verjamem v to. Fantu je takrat povedala zame, ne vem, kaj se je dogajalo, vendar tudi jaz je ne bi spustil nikoli iz rok, tako da - nerad priznam - tipa razumem. Predvidevam, da je delal vse, samo da bi ostala z njim. Pa je potem enkrat kot strela z jasnega prekinila z mano, očitno sem jaz za razliko od njega naredil premalo, kako naj si to drugače razlagam? Bil sem čisto na tleh. Nobena me ni zanimala niti jih nisem gledal, blodil sem okoli s frendi, shujšal in bil zoprn in siten. Zaradi njenih žalostnih pogledov vsakokrat, ko sva se srečala, me je samo še bolj ubijalo, saj sem vedel, da me ljubi. Jasno je, da se je morala odločiti in se je. Ne vem, ali je bila srečna, nisem prepričan. Ne vem niti, kako sem preživel zaporedje dogodkov, ki so sledili in bombo za bombo, ki so padale name po tem – njuna zaroka, poroka, dobila sta sina. Nisem je videl, izvedel pa sem vedno vse. Bilo je, kot da bi hodil po minskem polju. Ko je nisem videl že leto in pol, sem se za silo pobral, začel 'pecati' bejbe, bil sem stari jaz, vseeno pa mi je nekaj manjkalo. Nato sem pred pol leta spoznal super punco. Ni ona, je pa velik približek temu. Rad jo imam, razumeva se, nimava problemov, počasi si ustvarjava skupno življenje, konec koncev je res čas, da se zresnim. Težava je ta, da sem to fatalno bivšo spet srečal. In jo iz meni neznanega razloga srečujem vsaj enkrat na teden na najbolj butastih lokacijah. Vse je ostalo enako, njena pojava, smeh, dodatno pa me je pritegnila njena odraslost, nova energija. Prisežem, da me gleda žalostno in kot da obžaluje nekaj, kot da bi mi rada nekaj povedala in rad bi vedel, kaj se dogaja v njeni glavi. Punco imam rad, vse je ok, občutek pa imam, kot da se bo nekaj sesulo. Kadar bivšo srečam, se pozdraviva, v zraku je neka čudna napetost, neizrečene besede, nato greva en mimo drugega, se mi pa zdi, da bi se lahko na mestu srečanja nekaj vžgalo. Še vedno čutim isto, ona je prava, vendar mogoče bolj nedosegljiva kot takrat. Slabo vest imam do punce, saj bi rad imel en temeljit pogovor z bivšo. Kar naenkrat se mi tudi ne zdijo več butaste romantične zgodbe o tem, kako sta se po dolgem času dva usojena srečala in na koncu pristala skupaj, ker tako mora biti. Zdi se mi, da kar nekaj čakam pa ne vem, kaj. Sploh ne vem, med čim sem razklan, itak imam občutek, da je nikoli nisem zares imel. Frendi so mi rekli, da sem nor, ker si del mene še vedno želi biti z nekom, ki bi s sabo v vsakem primeru pripeljala še en »paket«, ob sebi pa imam najboljšo punco na svetu. Sem zmešan, ker me »paket« pri vsem tem še najmanj skrbi? Je možno, da sva se takrat spoznala ob nepravem času in je prepozno za naju? Mogoče je tako zato, ker nikoli nisva imela prave priložnosti. Bi mi pomagalo, če bi se enkrat res dobil z njo in se pogovoril? Enostavno ne vem, kako naj jo izbrišem iz glave, ne vem niti, ali si to želim. Ne vem, kaj se dogaja z njo, ali je še vedno z njim, kje zdaj živi, kaj dela in če je srečna. Nekaj me bega, pa ne vem, kaj. Besen sem, ker imam v glavi samo njo, odkar jo poznam. Ko gre za njo, moja pamet odpove.

Slovenka spregovorila o vroči aferi s poročenim moškim
Spoznala sva se pred približno sedmimi meseci. V trenutku sva si bila všeč. Kemija in privlačnost sta bili obojestranski. Kakšen mesec po tem prvem srečanju, me je poklical (kontakt je vzpostavil on), in zmenila sva se za večerno srečanje v lokalu. Ob čaju, in kasneje vinu, sva klepetala kakšne štiri ure. Omenil je tudi, da ima dva polnoletna otroka. O tem ali je poročen ali ne, se pravzaprav niti nisem kaj dosti spraševala. Na koncu me je pospremil do doma in pred vrati poljubil na lica. In potem nobenega glasu od njega več. Približno tri mesece po tem, sem jaz poklicala njega. Bil je vesel in je takoj predlagal, da se srečava. Na drugem srečanju v lokalu sva najprej kakšno uro klepetala, potem pa kramljanje nadaljevala v njegovem bližnjem poslovnem prostoru, kamor me je povabil na šampanjec. Pravzaprav ni kaj dosti okleval in je kmalu prešel na dotike in objeme, in vse ostale intimnosti, ki temu sledijo. Bila sva intimna in v tem sem neizmerno uživala. Bil je odličen ljubimec - brez predsodkov ali kakršnih koli zavor. In takoj zatem je v pogovoru omenil ženo - prvič, in sicer v kontekstu krajših počitnic na morju, kamor je odšel z njo. Jasno sem pokazala oz. povedala, da pravzaprav nad spoznanjem, da obstaja žena, s katero živita neko družinsko življenje, pravzaprav nisem navdušena. Naslednjič sva se srečala po tem njegovem nekajdnevnem morskem oddihu. Vendar tokrat nisva bila intimna. Razšla sva se z dolgim poljubom na usta. In potem se nisva več videla. Jaz sem ga sicer po tem še kontaktirala, vendar ni izrazil želje po srečanju. Omenil pa je tudi presenečenje nad tem, da stvari tako resno jemljem. Pred kratkim sem ga znova poklicala in predlagala, da se vidiva - formalno, kot prijatelja. O vsem tem sem se želela odkrito pogovoriti, in sicer zato, da grem potem sama lahko lažje naprej (česar mu po telefonu seveda nisem razlagala). Najprej se je strinjal, a se je kasneje temu srečanju elegantno izognil. Nekoliko sem v dilemi, ker ne vem, kako naj si razlagam to obnašanje - počutim se izigrano in razvrednoteno in ob tem me bega ravno ta magična privlačnost, ki jo čutim in dejstvo, da mi je v intimi tako zelo ustrezal. Pa čeprav je dobrih deset let starejši. Hvala za mnenje. Ivone

Žrebec, ki ga je punca spremenila v kobilo
Oj. Imam eno težavo in bi te prosil za nasvet. S punco sva skupaj že dobre 3 leta in imava lepo urejeno razmerje, zaljubljena še vedno kot na začetku, drug drugega dopolnjujeva na raznih področjih, si zaupava, redno seksva. Skratka, klapa vse tako kot mora. Pa vendar me je zdaj nekaj zmotilo: oba imava rada fetišistične zadeve (dominanca, bičanje, priklenjanje...) in velikokrat probava kakšno novo zadevico. Kakšne 2 meseca nazaj pa sva gledala porniče in si je zaželela preizkusiti analni seks na meni. Seveda sem se strinjal, kaj pa veš, mogoče pa bi mi tudi pasalo. Že naslednji dan je šla v erotic shop in si nabavila strap-on dildota in isti večer sva zadevo tudi sprobala na meni. Težava pa je v tem, da jaz tega nikakor nisem mogel sprejeti, ker mi enostavno ni bilo všeč, ko pa sem videl njo, kako uživa v tem in kako jo to "rajca", pa sem se nekako prisilil in tudi jaz "užival". To se je nadaljevalo kakšne 14 dni, nato pa sem začel 'glumiti' in iskati izgovore (driska, bolečine v anusu, napetost, itd...), ona pa je vedno slabe volje, ker bi pač rada to ves čas počela, jaz pa enostavno ne morem, ker tega ne prenesem. Rabim nasvet, ali ji naj povem, da ne zmorem? Strah me je njenega odziva, saj vem, da v tem analnem seksu, ki ga izvaja na meni uživa še bolj, kot v kakršen koli drugem seksu. Pomagaaaaj!

Nepričakovano odkritje, ki je Lili sesulo življenje
Zdravo, Brane. Nujno rabim tvoj nasvet. Sicer ne vem, ali mi lahko pomagaš, ampak tako sem obupana, da ne vem, kaj naj. Da povem svojo zgodbo. Sem punca, stara 25 let, imam fanta, 5 let starejšega. In pa brata, 10 let starejšega, in on ima punco, 6 let mlajšo. Ponavadi se veliko piše o sebi in partnerju. Jaz pa imam večji problem, zato bom vključila mojega bratca, ki ga imam nadvse rada. Najprej naj opišem mojega dragega brata, ki je tudi moj oče, mama, najboljši prijatelj, zaupnik in oseba, ki mi pomeni največ v življenju. Najin odnos je skozi zelo poseben. Očeta in mamo sva izgubila v nesreči, ko sem bila stara 13 let. Od takrat je zame skrbel, mi nudil podporo, skratka, super sva se razumela skozi. Moj brat je drugače zelo čeden moški, športnik, velikega srca, nadarjen, široko razgledan z izjemno kariero in pa izjemno čustven.Tako sem to napisala, da bi lahko sklepal, da sem zaljubljena vanj, in rekla bi, da sem, ampak seveda zelo zelo drugače - bratovsko. Kot sem napisala, zaupava si čisto vse, med nama ni bilo skrivnosti. Ko sem bila razočarana v ljubezni, mi je nudil vso podporo, me ščitil, spodbujal in pa tudi obratno. Pred leti je pa spoznal partnerko, v katero se je noro zaljubil in nastali sta dvojčici, sedaj stari 1 leto. Tudi z njegovo partnerko sva se super ujeli in postali dobri prijateljici. Jaz sem študirala v tujini in po končanem študiju sem se vrnila v Slovenijo, ker nisem imela še rednih dohodkov, mi je brat pomagal, tako da sem se preselila k njim. Super smo se razumeli. Vmes sem spoznala resnega fanta, finančno preskrbljenega, ampak še neosamosvojenega od družine. Brat mu je ponudil, da se lahko preseli k nam, da sva lahko skupaj, dokler si ne najdeva stanovanja. Vse super. Skupaj smo hodili na morje, izlete, imeli smo se tako super, da sva malo pozabila na selitev. S fantom sva želela prispevati denar za stroške, ampak brat nikoli ni hotel vzeti nič, zato sva kupovala vse za gospodinjstvo, bratu sva za rojstni dan kupila celo športni avto, katerega je vedno želel. Res smo se imeli skoraj že pravljično. Do nekaj dni nazaj. Tukaj se je pa začela nočna mora zame. Med pospravljanjem najine spalnice sem našla sumljivo skrito spominsko kartico. Vedela sem, da moja ni, ampak ker je skrita v najini sobi, sem vedla, da je od fanta in sem morala preveriti. In na njej sem našla posnetke spolnih odnosov med mojim fantom in zaročenko od mojega brata. Veliko posnetkov. Srce mi je prenehalo biti, mislila sem da bom umrla. V tem primeru bi se kot vedno zaupala bratu in on bi mi nudil tolažbo, če ne bi šlo za njegovo zaročenko. Sedaj sem zlomljena, ne vem, kaj naj. Če bratu povem, mu sesujem svet. Takšnega razočaranja on ne bi prenesel, ima preveliko srce. Če mu ne povem, bom prvič neodkrita do njega in mu ne bom mogla nikoli pred oči. Sedaj sem čisto trda, fant nekaj sumi, ne spustim ga blizu, ne upam pa ga nagnati, ker si ne upam povedati, da vem vse. Zanj mi je takoj postalo vseeno, za brata mi pa ni. Krivo se počutim. Ne morem verjeti, kaj sem naredila nekomu, ki mi pomeni vse. Pa še dve majhni dojenčici imata. Kako naprej? Brane, prosim za res dober nasvet. In prosim čim prej.

Brez zadržkov se mu je zlagal v obraz
Pozdravljen Brane! Moje ime je A in imam težave v netipični vezi. Na kratko o meni, sem 26-letni tip, trenutno brezposlen, zaljubljen do ušes v svojo simpatijo, ki mi vrača ljubezen, nežnosti in lepe besede. Vendar, ker sem po naravi malo preveč radoveden, sem večkrat partnerja povprašal o preteklosti, na katera je recimo odgovarjal, vmes pa dodajal malo ogorčenja. Že takrat sem dobil občutek, da ni vse tako kot pravi. Dnevi so minevali in postopoma pa so majhne skrivnosti prišle na dan. Imel je spolne odnose z ljudmi, za katere je sprva govoril, da jih ne pozna, itd. Imela sva hiter in nenavaden prepir glede tega, v katerem je priznal in dodal, da je storil to za moje bolje. Zdi se mi pravično, da poudarim, da so se te avanturce zgodile pred pričetkom najine zveze. Vsake toliko pogledam po telefonu, vendar se malo počutim krivega, kajti nisem tako nezaupljiv, vendar mi ne da miru dejstvo, da se je za take ''minimalce'' brez zadržkov zlagal ljubljeni osebi v obraz; in to tudi brez karšnih koli težav. Na koncu dneva sva se tudi pogovorila, vendar sem jaz izpadel ljubosumni partner. Kar mi tudi ustreza, ker se zavedam, da malo sem, ampak se mi pa zdi tudi bistveno, da si partnerja slepo zaupata, tukaj pa nastane problem, kajti jaz njemu ne zaupam več 100 % in to me moti. In jaz ne vem, če bi želel biti v taki vezi, čeprav sem zaljubljen in nisem siguren, da bi želel zaključiti najino skupno pot. Jaz sem zvest in cenim zvestobo, mogoče me je strah dvomov in se po eni strani bojim, da skriva še kako stvar, ki bi lahko ogrozila to kar gradiva skupaj. Na kratko, imam dosti vprašanj, ki jih me je strah postaviti, se mi pa ne zdi pravično, da sem jaz popolnoma odkrit, on pa ... hmm .... ? Informativno sva skupaj dve leti, moja sumničenja pa so obrodila sadove šele pred parimi mesci, kjer sva srečala enega izmed teh ''njemu neznanih'' tipov, seveda on ga takrat ni poznal, po par tednih pa je povedal, da so bili dosti časa od tega skupaj ( to zveni, kot da je zelo star, vendar ima le leto ali tri več kot jaz). Spolno seveda in brez zaščite. Težava tudi nastane, ker ti ''posamezniki'' slovijo po svojem pogostem menjavanju partnerjev. Nekje za 4 ali 5 sem izvedel ponesreči, malo pa me muči dejstvo, da lahko prikriva še 'bog ti ga vedi' kaj. Kako vidiš ti to stanje, sem preveč zatreskan in ljubosumen?

'Mu je med njegovo odsotnostjo res dovolj samo roka?'
Pozdravljen, Brane. V zvezi s fantom sem že štiri leta, stara sem 29 let. Fant že od vsega začetka dela v tujini. Sprva je rekel, da naj potrpim kakšni dve leti, da bo potem vse lažje in se bodo stvari umirile. Pa ni bilo ravno tako. Njegovi nameni so dobri - kot pravi, priskrbeti osnovni kapital za družino, kar mu doma žal ni uspevalo, prve dve leti pa sta bili tudi poslovni polom v tujini. Takoj po začetku zveze se je preselil v moje najemniško stanovanje, v zvezi s čimer sem na začetku imela čudne pomisleke, ker se ni sam ponudil, da bi plačal del najemnine, jaz pa tudi nisem imela občutka, če je prav, da mu rečem, ker je bil veliko časa v tujini. Sama sem na koncu zaradi plačevanja šolnine zašla v situacijo, da si stanovanja več nisem mogla privoščiti in sem mu to vsakič ob plačevanju najemnine dala jasno vedeti, pa se ni odzval s kako gesto, jaz pa nisem take narave, da bi kaj zahtevala. Tako sem si sama pri sebi nekega dne dala rok in ker se ni ponudil sam, da bo kaj prispeval, sem stanovanje preprosto odpovedala, nakar je bil šokiran in se čudil, kaj nisem nič rekla ... V glavnem, ne vem, ali se človek igra z mano. Za tem sva zadevo nekako razčistila, si odprla skupni račun, da ne bi bilo več dilem. Pa se je tam začelo. Potem ga je bilo treba opominjati, da je treba nakazati na skupni račun. Grrrr!!! Nerada prosim. Težava je bila seveda spet v poslu in v tem, da je najin proračun prišel zadnji na vrsto za plačilo. Saj sem jaz v službi in imam redno plačo, kaj penim ... Bo že naslednjič nakazal za naprej pa nazaj. In je res, ampak meni je šlo na tone živcev in glede na nespoštovanje dogovora, mislim, da bi moral ubrati drugačen ton govora. Nespoštovanje do mene kot ženske ali pač karakter??? V glavnem, dve leti sta minili, totalni bankrot. Nova ideja - odhod za nekaj mesecev še dlje. Meni se je zvrtelo. Not my style! To ni zveza. Ampak je brezkompromisen, samo ta projekt, da se izkopljem nazaj, tri, morda šest mesecev. Zgodilo se je leto. In sem mislila, da je to to. Rekel mi je, da ne gre nazaj. Potem pa mi čez teden dni pove, da spet gre. Po odhodu sem od šoka kar zbolela. In potem je bilo tako še leto dni. Odselila sem se. (Spet!) In ko je prišel nazaj, sva se spet dobila in našla kompromis - skupaj, doma ali v tujini, ne da več sam odhaja. Res je to zame malo težje in bi terjalo malo več angažmaja in časa, pa še zdravstveno sem malo ovirana pri izbiri okolja. V glavnem, on bi se moral tudi meni prilagoditi, počakati. No, pa se ni, čez pol leta je spet sledil šok - spet nov projet na terenu - sam. To pač moram, to pač bom, za družino, malo še potrpi, bo mi uspelo, da nama bo v prihodnje lažje. Jaz pa na tri mesece v svojih "rosnih" letih vidim fanta za 14 dni, vmes pa samevam v tihem stanovanju in se zavedam, da sem v težji situaciji, kot če bi bila zares sam(sk)a. PS: Opis fanta morda zveni negativno, pa še zdaleč ni samo to, sicer ne bi toliko let z njim potrpela. Ampak za neke stvari pa sem (očitno? ali pa ne?) izgubila občutek? Kaj je realno v današnjih časih, ko ni služb, ne vem več? Vidim mnogo prijateljev, ki imajo velike skrbi zaradi izgube službe in nekako razumem to vizijo, po drugi strani pa ne želim, da je to samo potuha, izgovor za to, da se dela grdo z mano, da sama delam grdo s sabo. Ne vem več, kaj je prav. Kaj meniš? Naj dodam še tole, da sem sama hudo težko vzdržna in se sprašujem, če je mogoče, da 'tapravi dec', kot je on, zares zdrži brez (čeprav skos prepričljivo zatrjuje, da se pač samozadovolji in ni nobenih drugih indicev). Marsikdo mi zatrjuje, da tega moški ne zdržijo. Jaz mu sicer verjamem, čeprav sem tudi sama že precej na meji vzdržnega in se sprašujem, ali ima vse to smisel. Hvala ti in lep pozdrav! Pozdravček!

Obupana bralka: 'Občutek imam, da me vara in mi laže v obraz!'
Brane živijo! Trenutno sem že 6 let v razmerju, od tega 3 leta na svojem s fantom, za katerega imam občutek, da me vara in mi laže v obraz. Dela po cele dneve, ko pa pride domov, misli, da ga bom stregla, kot da sem služkinja in ne partnerica. Med nama ni več tiste iskre, kot je bila na začetku. Vidiva se samo zvečer, za vikend, ko bi lahko kam šla, pa najraje leži in gleda TV. Kakšen mesec nazaj sem se zapletla z enajst let starejšim sodelavcem, s katerim sem spet videla, kaj je to ljubezen in nežnost. Ima pa problem, da težko zaupa, saj je leto nazaj zaključil nekaj let trajajočo zvezo. Oba čutiva, da sva si všeč in se zaljubljava drug v drugega. Najraje bi samo spakirala svoje stvari in odšla k njemu, me pa skrbi reakcija fanta, saj imam občutek, da me bo takoj nagnal iz stanovanja, ko mu bom povedala, da ga zapuščam. Kaj naj naredim?

Šokirana bralka: tudi ona je spala z njim!
Lepo pozdravljeni! Sem punca stara 20 let in sem v zvezi s 27-letnim fantom okoli 8 mesecev. Najprej sem se bala, da bo kar nekaj problemov zaradi razlike v letih, ampak moram priznati, da sem za svoja leta kar zrela in že odraslo razmišljam, vendar ne prehitevam življenja (skupno življenje, otroci itd.), ker mi je še vedno na prvem mestu študij, on pa se včasih obnaša, kot da jih ima manj kot jaz. Super se ujameva, imava podobne hobije, vendar se mi je pred kratkim zgodilo nekaj, za kar imam občutek, da me malce odvrača od njega. Na prvomajski zabavi, kjer so bili sami njegovi kolegi/kolegice, sem se z eno zelo razumela in začeli sva razne debate glede ljubosumja, in sicer sama sem izjavila, da nimam potrebe po le-tem, ker če ne bi morala biti na vsako njegovo bivšo ljubosumna. Ona pa me je nato vprašala: "kaj ti ne veš, da sem tudi jaz spala z njim?" Mene je v tistem trenutku skoraj kap, namreč, poleg vsega, je punca njegovega najboljšega prijatelja in ni se šlo zgolj za piknik, temveč je tudi moj fant praznoval rojstni dan. Ker mi je bilo neprijetno, sem se hotela z nekom pogovoriti, ko pa sem začela to debato še z eno drugo njegovo kolegico, ki je sicer že starejša, cca 30 let, je sama priznala, da je tudi ona seksala z njim in da naj se ne sekiram, ker se je itak šlo samo za pijane noči, 4-5 let nazaj. Nisem punca, da bom povpraševala po njegovih bivših, tudi sam pa mi je omenil, da je imel samo eno bivšo punco vredno omembe, zdaj ko sem pa to vse izvedela, sem ga začela povpraševati in velikokrat sva se na koncu skregala. Priznal mi je še za eno prijateljico, ki se sicer ne družijo več toliko. Jaz nisem niti na eno od njih ljubosumna, ker imajo vse tudi fanta že dlje časa in ker je stvar preteklosti, vendar ko sem v njihovi družbi, (ker on tako hoče) mi postaja neprijetno in mi gre na bruhanje. Sam trdi tudi, da njemu niti ena ni všeč, ker meni enostavno ne more iti to iz glave in razmišljam o tem. Jaz vem, da bova še dolgo skupaj in da se ne bom vedno mogla tem ženskam izogibati, sicer pa najbolj mi gre na bruhanje za njo, ki mi je to izjavila in se mi začela smejati v obraz in se tudi mojemu fantu naslednji dan zlagala pred mano, da sem sama začela te debate in tako dalje. Pred tem smo velikokrat hodili tudi skupaj z motorji na izlete, se občasno družili, meni pa sploh ni več do tega, kar še najbolj sekira mojega fanta in se bojim, da bo vplivalo to tudi na najino zvezo. Vem tudi, da mogoče mi gre to po glavi, ker sem še mlada in njim, da je to čisto nekaj normalnega, in verjetno če bi zvedela na drugačen način, lepši, ne tako odvraten, bi se tudi zdaj drugače počutila in se ne bi toliko sekirala. Prosim, da mi svetuješ kaj naj naredim.

Razočarana Meta: prevara jo zelo boli!
Pozdravljen Brane! Obračam se nate z enim vprašanjem. Pred enim mesecem sem izvedela, da me je 2 leti nazaj prevaral partner, ko je bil na terenu v tujini. Naj bi bilo samo enkrat in še to iz radovednosti, kako je s črnko. Mene to nič ne potolaži in me prekleto boli. Počutim se ponižano izdano ... Nikakor ne vem, kako naj mu odpustim. Da me ima rad oziroma kot on trdi me ljubi, ne dvomim, kajti 6 let, od kar sva skupaj, je do mene enako pozoren in mi kaže pozornost, ampak mene vseeno boli. Kako mu naj odpustim in kaj naj naredim, da me neha bolet, ker bi rada ostala z njim, ker pričakujem njegovega otroka? Hvala, lp! Meta123

Težave v postelji rešujeta z erotičnimi igračkami
S partnerjem sva stara 41 in on 47 let. Skupaj sva 4 mesece. v postelji je zelo pozoren in se na vse načine trudi, da bi mi ustregel. Na pretekle izkušnje sem celo odkrila veliko novih položajev in stvari, ki popestrijo seksualno življenje. Ujela sva se tako intelektualno kot seksualno, moti me le edino to, da pri njem sprva sploh ni prišlo do erekcije. On pravi, da je bil sedaj dolgo samski (5 let) in se mora na zvezo spet navaditi in da bo s časom boljše, da on prav tako uživa. Sedaj lahko rečem, da je mogoče malo boljše, ampak v smislu, da mu penis otrdi ampak samo za kratek čas, odnosa oziroma izliva še vedno ni sposoben. Jaz mislim, da ima motnje erekcije in sam sebi tega noče priznat ali pač res potrebuje več časa. Čudno mi je, ker se je takoj potrudil in nabavil vibrator, pa ne enega, dva in to podkrepil z besedami, da je to popestritev, da normalni moški nimajo težav s tem, da žensko zadovoljijo z vibratorjem, čeprav jaz sama nisem najbolj navdušena nad tovrstnimi igračkami. Še vedno mi je najboljši telesni stik, prsti, jezik, roke. Prosim za mnenje. Lp

Slovenec priznal: doma ima ženo, po glavi mu hodi 10 let mlajša
Zdravo. Star sem 36, poročen sem 8 let, zakon je vedno štimal. Pred pol leta pa sem na delu spoznal novo prostovoljko, ki me je takoj prevzela. Mlajša je od mene okoli 10 let, ampak ta punca je res nekaj posebnega. Je božanskega videza, lasje, oči, telo ... Karakterno pa takšne ženske še nisem spoznal. Pred ženo sem jih imel kar nekaj. Razmišlja odraslo, bolj kot vsi v moji okolici. Tega vsega se zaveda, je zelo samozavestna. Je tudi pametna in res nadarjena. Z njo sicer nimam ničesar. Ona tega, kot kaže, tudi ne bi hotela, čeprav nima fanta, je vedno nedostopna in zadržana do vseh, ne samo mene. Jaz pa imam občutek, da sem se noro zaljubil, non stop mislim na njo, žena mi ze očita, da sploh nisva intimna. Včasih buljim v njeno rito in ima me, da bi jo vzel od zadaj. Tega še nisem doživljal, ob njej se počutim umirjenega, poslušal bi lahko njene ideje non stop. Problem je, da ne morem spati, jesti, na delu pa ne morem razmišljati trezno. Čez slab mesec ona tudi odhaja in je več ne bo nazaj. Naj povem ženi, naj povem njej??? Počutim se noro, da tu pišem, ampak res ne vem, kaj naj naredim. Tega kolegom ne morem govoriti, ker bi lahko prišle kake govorice. Kaj naj? Hvala. D

Ona bi rada več seksala, on pa ...
Hojla Brane! Ne vem, ali imam samo jaz ta problem, vem pa, da ga v tej rubriki še nisem zasledila. S fantom sva v zvezi že šest let. Skupaj živiva že več kot dve leti. V stanovanju, ki sva ga kupila skupaj! Jaz imam 32 let, on 34. V glavnem vse štima, čeprav bi jaz verjetno rada malo več seksala kot on, ampak to ni nek velik problem, saj se seksa ne brani, če ga jaz spomnim nanj (na primer tako, da zvečer, ko on gleda kakšen glup akcijski film, gola zakorakam v dnevno sobo in ga vprašam ali ne bi raje seksal). Mičkeno je lene sorte, kar sklepam tudi po tem, da ga moram za zamenjavo žarnice ali kaj podobnega, kar naj bi počeli moški, prositi najmanj trikrat medtem ko jaz kuham, perem, likam in tako naprej (nočem zveneti kot tečnoba, je pa res). A recimo, da imam vse to nekak pod kontrolo. Daleč zunaj moje kontrole je nekaj drugega. To je prihodnost. Vse bolj se sprašujem ali so bova kdaj poročila (jaz bi se rada) in imela otroke in družino. Kadar ga sprašujem o tem, me malo čudno pogleda, reče pa ali ne vem, ali pa, da ne razmišlja o prihodnosti. Najbolj me razpiz… oprosti, ampak res, ko mi reče, da se o tem ne misli pogovarjati. Mislim, da bi pri 34 letih in po šestih letih v zvezi z menoj, lahko vsaj začel razmišljati o prihodnosti, in vsaj družini, če že ne o poroki, če ima že problem “s papirji, ki nič ne pomenijo” (tko pravi menda zato, ker sta se njegova starša ločila, ko je imel petnajst ali šestnajst let, ne ve pa natančno zakaj sta se ločila). Pred nekaj meseci sem ga celo zapustila za teden dni, pa sem se vrnila, čeprav me vmes ni niti enkrat kontaktiral. Po vrnitvi se je vedel kot da se ni nič zgodilo. A misliš, da zapravljam čas z njim? Kaj naj storim? Hvala za odgovor. TT

Ali je zvestoba le še mit?
Zdravo Brane! Star sem 22 let in imam punco 3 leta. Včasih berem te objave in je veliko govora o prevarah. A dejansko ne obstajajo zvesti ljudje, ki ne skočijo kar za vsako ceno in priložnost med rjuhe. Človek postaja vedno bolj skeptičen, ker dejansko je velika možnost, da bo nekdo v paru s kom kaj še dodatno imel. Ženske opisujejo, da doma z možem in družino vse štima, a vseeno se dajo dol s kakšnim sodelovcem, ker jim je tako božansko privlačen, da takšne priložnosti ne smejo zamuditi. A se z dobrim odnosom res ne zmore takšnih stvari rešit? Ali vedno več ljudi gleda samo na svojo rit in jim je ena noč več kot družina in se ne zavedajo posledic? Ali se ne da z eno osebo vse lepo doživet? Včasih se vprašam, če je sploh kakšen par, ki si je zvest od začetka do konca zveze.