AvtorBrane Kastelic

Bralka Nina: 9 let jo je varal s sodelavkami
Pozdravljen Brane! Redno berem tvojo rubriko nasvetov in sem se zmeraj čudila, kako velike težave imajo nekateri ljudje, jaz pa sem v svojem razmerju tako zelo srečna. Vse je bilo tako do prejšnjega tedna, zaupanje v partnerja, s katerim sva že 9 let skupaj, imava enega otroka, si privoščiva, se razvajava, vedno mi je zatrjeval, da me obožuje, da sem najboljša in najlepša zanj ... Tako sem vsaj mislila, dokler nisem doživela šok. Ko je partner popoldan zadremal na zofi, sem odprla tablični računalnik, kjer sem hotela preveriti svojo e-pošto in se mi je odprla njegova. Našla sem grozne reči. Partner me je vsa leta varal in to ves čas s sodelavkami, imel jih je namreč več. Ves njegov razvrat se je dogajal v tovarni, kjer je zaposlen in kjer je zaposlenih ogromno žensk. Nekatere med njimi celo poznam in imajo otroke ter so poročene. Po prebranem, je nekatere vabil, kar direktno na seks, z drugimi je obujal spomine na že minuli seks in morebitno ponovno vroče srečanje .... Branje vseh teh sporočil me je tako prizadelo, da sem padla v popolno depresijo, tako, da sem odšla k zdravniku po zdravila, saj dan za dnem doživljam le tesnobo. Po naravi sem bila zelo pozitiven, optimističen človek, sedaj pa se ne poznam več. Stara sem 38 let, partner pa leto več. Povedala sem mu, da greva narazen, čeprav mi srce krvavi in si ne želim ločitve, ne bom mogla s tem živeti. On mi je še kar naprej lagal in me prepričeval, da to vse ni res, da ljubi le mene ... Nakar sem poiskala nekaj teh ljubic in sta mi, predvsem tisi dve samski, priznali vse. To je moja žalostna zgodba. Brane, tebe bi prosila le za mnenje in nasvet, ker se vsak dan sprašujem, kako sem lahko bila vsa leta slepa. Hvala za vse! Nina

To je najboljši dan za seks!
Če se ljubite vsak dan, kar toplo priporočam, potem vas ne bodo zanimale ugotovitve raziskovalcev z ene izmed londonskih univerz, da je najboljši dan za seks kljub pregovornemu »petek je dan za metek« v resnici četrtek. A do četrtka se je treba prebiti.

Velik klitoris, velik orgazem?
Je velikost ključnega seks organa pomembna za orgazem? Kako? Da bomo že spet o tako imenovanih korenjakih? Ne, ne, nimam v mislih velikost njegovega neštetokrat premerjenega visočanstva penisa, ampak njegovega bratrančka, ki mu je pomalem podoben že zato, ker oba doživljata erekcije. V mislih imam klitoris.

Tako je bralec odkril, da ga je prevarala!
Brane pozdravljen, zanima me kaj naj naredim. S punco sva skupaj 9 let in vse do 5. leta je bilo vse super, nato sem naredil napako in jo prevaral. Ne opravičujem dejstva, da sem storil napako, ampak se z osebo, s katero sem bil, ni razvilo nič, ker tudi jaz nisem hotel ničesar, iskal sem samo nekaj novega in vznemirljivega, kar mi je mogoče manjkalo v zvezi. Bila je moja prva bolj resna punca in punca, s katero sem prvič seksal, zato sem hotel tudi probati kje drugje, čeprav nisem. Nato sva šla narazen, bila slabo leto dni narazen in nato začela znova. Vse je bilo super, zveza je bila močna kot še nikoli, nato sva se preselila na svoje, si uredila lep dom, v katerem sva zdaj slabo leto dni, pred kratkim sva se tudi odločila za skupni nakup avta in vse je potekalo tako kot mora. Nato pa naenkrat, češ, da ji nekaj manjka, da ima nekakšno zavoro, da ne more preko preteklih dogodkov in ne ve, kako naj se zadeve loti. Sem ji pomagal, sva se pogovarjala, razglabljala, stvari ki so jo motile ali so ji manjkale sem poskušal popraviti, izboljšati ampak se zadeva ni premaknila nikamor, ob enem pa mi je govorila, da zveze ne more prekinit kar tako, da rabi razmislek, ker me ima res zelo rada, itd. Nato sem čisto slučajno na njenem telefonu ugotovil, da me je prevarala s sodelavcem. To sem ji tudi povedal in je rekla, da se počuti res slabo in da mi je hotela povedati dostikrat, ampak ni našla trenutka in da je hotela prvo premislit, kaj bo z nama in se odločit, če mi sploh pove ali raje zamolči ter ostane z mano. No, sedaj sem to izvedel in zadeva je na neki mrtvi točki. Jaz sem pripravljen to prevaro preboleti in iti naprej korak po koraku, vendar se ona še vedno ne more odločit, ker ne more razumeti, kako si lahko dva človeka, ki se imata tako rada in tako lepo, delata take stvari. Res jo imam rad z vsem srcem, pripravljen sem narediti vse mogoče, iti tudi h kakšnemu svetovalcu ali bilokaj, samo, da se stvari vrnejo v neko normalno stanje in da ne zavrževa vsega kar sva do sedaj zgradila. Kaj naj naredim? Naj ji dam prostor, da se odloči kako in kaj ali naj jaz prekinem zadevo? Prosim za kakšen nasvet ali vsaj kako razlago. Lp

Slovenec v DNA analizo poslal ženine spodnje hlačke in doživel šok!
Pozdravljen, Brane! Nate se obračam, ker sem čisto na dnu in ne vem, kaj naj naredim. Vem, da je odločitev na meni, ampak vseeno bi rad slišal tvoje mnenje. Poročen sem 15 let in smo »srečna« družina z dvema otrokoma. Priznati moram, da sem ljubosumne sorte človeka in da se je to začelo odražati v mojem odnosu z ženo, ki ji dolgo časa nisem mogel kaj očitati. Vzorno skrbi za družino in si nasploh prizadeva, da bi najin zakon ostal in da bi se rešil ljubosumja. Tudi v spolnosti naj bi po njenem bilo idealno. Pred dvema letoma sem opazil, da se je malce ohladila in s tem še prilila ogenj na mojo ljubosumnost. V prepirih mi je zatrjevala, da nima razlogov, kaj šele možnosti, da bi mi bila nezvesta. Namreč, živimo v malem kraju in je skoraj nemogoče dolgo kaj prikrivati. Začela je zaklepati telefon, potem pa sem slučajno po mesečnih izpiskih ugotovil, da pošilja zelo veliko SMS-ov. Na mojo zahtevo, da hočem imeti izpiske, me je nekako prepričala, da ni nič in da bi vse naredila za nas. Vrtal sem naprej in pred tremi meseci šok. Vem, da se bo slišalo ogabno, ampak začel sem brskati po »umazanem« perilu, in kar sem ugotovil, je moje življenje postavilo na glavo. Perilo sem dal v DNA analizo in rezultati so takšni, da ti danes pišem. Vem, da je analiza 99 % pravilna, ona pa mi zatrjuje, da je spermo pobrala na hlačke, ker naj bi zalotila svojo sodelavko pri seksu in se naj bi nevede vsedla na tisti stol, kjer sta občevala. Ne morem in ne morem pridobiti priznanja, ker pravi, da ne more priznati, kar ni storila in ne želi, da se razideva, ker ji razen mojih občasnih ljubosumnih izbruhov prav ničesar ne manjka. Del mene si še vedno želi ostati v zakonu, drugi del pa, da jo pošljem v tri … in zapustim žensko, ki mi je in mi pomeni vse. Kaj bi ti storil na mojem mestu? Lep pozdrav! Šokirani

'Če bi bil zaljubljen, kot je princ Harry v Meghan, bi vsak večer zmolil nekaj očenašev'
Pozdravljen, Brane! Glede na to, da ob prebiranju tvojih odgovorov vedno najdem kaj koristnega, sem se tokrat odločila, da te tudi sama vprašam za nasvet. Moja zgodba je sledeča: pred nekaj meseci sem začela vezo z 20 let starejšim moškim, s katerim sva se na videz poznala že prej. Že na prvem zmenku je med nama preskočila iskrica tako, da sva ubistvu že isti dan začela zvezo. Zelo hitro sem se tudi "preselila" k njemu in spoznala njegovo družino. Kljub zelo veliki razliki v letih se kot par fenomenalno ujameva. Vedno sem sanjala, da bom nekega dne spoznala princa na belem konju, ampak v to nekako nisem verjela, vse dokler nisem spoznala njega. Je moški, kakršnega sem si vedno želela. Je prvi, s katerim si lahko predstavljam, da bi si ustvarila skupno življenje in družino. Tudi sam je večkrat izjavil, da je v meni našel sorodno dušo. Do pred kratkim je najina veza potekala brez kakšnih večjih težav, vse do nekega dne, ko je on dobil napad panike (tako pravi on). Na lepem se je zasekiral, kaj počne z menoj, da mi s tem, ko je z mano uničuje mojo mladost (27), da sem čisto preveč dobra za njega, skrbi ga, da mi ne bi mogel podariti družine oziroma, da se ne bi bil sposoben ponovno privaditi na družinsko življenje. Zaradi teh njegovih strahov, se je odločil, da navkljub čustvom, ki jih goji do mene, z mano prekine. Je mnenja, da je on s tem veliko izgubil, a jaz obenem pridobila, saj imam možnost najti mojim letom primernega partnerja. Skrbi ga tudi, da mogoče ni še pripravljen na tako resno vezo, saj je bil pred tem dolga leta poročen. A v isti sapi pravi, da sem jaz ženska, s katero bi se (če ne bi imel strahov in bi bil nekaj let mlajši) takoj poročil, ker sem zanj sanjska ženska. To njegovo dejanje me je zelo prizadelo, saj tega nisem pričakovala. Želela bi mu pokazati in dopovedati, da je on zame sanjski moški, moški, s katerim bi se poročila in imela otroke. Rada bi mu dopovedala, da me njegova leta čisto nič ne motijo (ima srečo, jih dobro skriva :)), in da so njegovi pomisleki čisto odveč. Hočem samo njega, točno takšnega kakor je, pa čeprav starejšega od mene 20 let. Sama sem v tem času najino razliko v letih dodobra pretehtala in zelo dobro vem v kaj se spuščam, zavedam se vseh ovir, ki nama bodo v življenju dane in sem nanje pripravljena. Zelo bom vesela, če mi boš povedal tvoje mnenje in mi svetoval, kako naj mu dopovem, da so njegovi strahovi odveč? Kako naj mu dopovem, da si me on še kako zasluži in da z njim želim nadaljevati to kar sva začela? On se je odločil, da se bo prisilil in me na silo pozabil, ker naj bi bilo to bolje zame, ampak jaz se s tem ne strinjam. Rada bi mu dokazala, da je ravno on tisti, ki ga potrebujem in želim, ker je on moj princ na belem konju. Najlepša hvala za odgovor.

Nina iskreno: 'Stara sem 50 let in zmatrana od ločitve'
Brane živijo! Moje vprašanje ni tako zanimivo kot ostala v tej rubriki pa bom vseeno hvaležna za tvoj nasvet in seveda komentarje bralcev. Po hudi ločitvi od bivšega moža sem po kakem letu spoznala moškega, s katerim bi si lahko bila kaj več, pa me obhajajo vedno večji dvomi. Imava vsak svojo hčerko, moja je že skoraj odrasla, njegova ima 9 let. Brez dvoma so otroci naše največje bogatstvo in vedno brez izjeme na prvem mestu pred vsem drugim. Partner ima svojo hči nadvse rad, ona pa njega še bolj. Nikakor in nikoli ne bom posegla v ta odnos, vedno naj ostane tako. Vseeno bi rada, da mi nekdo nevpleten pove svoje videnje moje situacije. Partnerjeva hči je izredno spontan otrok in vedno reagira brez vseh zavor. Pokaže vse zelo odkrito in neposredno, nikoli se ne ozira na nič razen sebe. Ko sva se spoznala, je večkrat povabila očka, da naj prespi pri njej in bivši. Nekoč sva bila dogovorjena za skupen vikend, pa ga je v petek popoldan obiskala hčerka in prosila, če je lahko ona tam čez vikend, potem je bila tam 14 dni skupaj. Nič takega, če ne bi partner v tem času prekinil vso komunikacijo z menoj tudi telefonsko, češ, da želita imeti čas samo zase. Ko je hči odšla, me je poklical, kot da ni bilo nič. Ko sem prenavljala kopalnico sem za en teden odpotovala k bolni mami po kapi, in partner je v tem času živel v mojem stanovanju zaradi obrtnikov. Kljub temu, da mesec nazaj meni ni dovolil niti telefonskega klica, je zdaj vzel k sebi v moje stanovanje hčerko, ki je ta čas spala pri njem v moji postelji. Res ne maram, da kdorkoli drug spi v moji postelji, ker smatram to za svoj osebni prostor. Moja hči je vzgojena drugače, je zadržana pred drugimi ljudmi in ve, kje je njen prostor in kje ni. Partnerjeva hči je drugačna, vse kar vidi misli, da je lahko njeno. Niti na kraj pameti mi ne pade, da bi posegla v to in kaj rekla, vseeno pa me zanima, če je to v redu ali je boljše, da zvezo prekinem. Stara sem 50 let in zmatrana od ločitve. Nočem, da 9-letni otrok kroji moje življenje. Kaj meniš, da je najboljša poteza? Hvala in lp, Nina

Slovenka odkrito: zapletla se je v afero s sodelavcem, zdaj pa ...
Brane živjo! Nate se obračam, ker sem se znašla v zapleteni situaciji, ki je nikakor ne morem razumeti. Zapletla sem se s sodelavcem. Ko se je vse skupaj začelo, je bil v dolgoletni vezi s punco. A njuna veza je bila daleč od popolne. Dokončno sta se razšla kmalu po tem, ko sva se midva prvič zapletla. Vse skupaj se je začelo kot mala zabava, vendar so se med nama kmalu razvila čustva, veliko časa preživiva skupaj in vedno se imava lepo. Naj omenim, da sem mama samohranilka in da moja situacija oziroma odnosi z bivšim partnerjem nikakor niso rožnati. Pred kratkim sem se odločila, da načnem temo, kam pelje tole najino razmerje (če temu lahko tako rečem). Dobila sem odgovor, ki ga nekako nisem pričakovala. Povedal mi je, da me ima noro rad, da se ima zelo lepo z mano, skratka same pozitivne stvari. Ampak da pa žal ne more začeti resne veze. Problem ni moj otrok iz preješne veze, kot sem sprva mislila. Ko sem ga povprašala, kaj je razlog, je rekel, da o tem ne želi govoriti, ker noče, da ga jaz ne bi razumela, čeprav ve, da ga ne bi – ja, zapleten odgovor. In da gre za stvar, ki je on ne more in je nikoli ne bo mogel spremeniti. Velikokrat sem poskusila od njega dobiti odgovor, vendar neuspešno. Je pa tip osebe, ki zelo težko govori o sebi in na splošno zelo težko koga spusti blizu. Vem oziroma sem prepričana, da tudi njegova bivša ni razlog za to. Resnično ne vem, kaj naj si mislim. Vem, da so njegova čustva resnična – kateri fant bi nenapovedano prinesel nekomu ob polnoči njegov najljubši sladoled, kateri fant bi parkiral avto na pločniku in poklical punco naj pride na balkon, kateri fant želi na vsak način pomagati in stati punci ob strani, če bi šlo samo za neko afero? Vsakič, ko se ne vidiva, mi pove, da me zelo pogreša, vsak večer se slišiva po telefonu in govoriva tudi po uro ali dve. Kar me tudi bega je pa to, da ko se dobiva in greva na primer na sprehod, se obnaša, kot da sva dejansko par. Daleč od tega, da bi se obnašal do mene kot do prijateljice in da je izkazovanje naklonjenosti in vsega ostalega omejeno na 4 stene. Kljub temu da je 3 leta mlajši od mene, je zelo zrel, na veliko stvari gledava isto, imava ogromno skupnih točk/interesov, pa še bi lahko naštevala. Nate se obračam, ker me zanima moški pogled na vse skupaj. Hvala in lep sončen pozdrav!

Kako naj ga pripravi do tega, da bi večkrat na teden seksala?
Pozdravljen, Brane! Z mojim predragim sva skupaj 2 leti in živiva skupaj skoraj 2 leti. Zelo se imava rada in lepo se imava skupaj. Prvo polovico leta najinega razmerja sva seksala vsak dan, sedaj pa le enkrat na teden (pa še to je večinoma moja pobuda). Sicer je najin odnos super; odlično se razumeva in rada sva v družbi drug drugega. Večkrat na dan prejemam in dajem poljube, ne mine dan, ko se ne bi crkljala … Ampak ostane le pri tem, poljubi in crkljanje. Ne vem, ali velja omeniti najini starosti, jaz sem 23, on pa 42. Sicer ne vidim problema v starostni razliki. Moj izbranec je namreč precej mladosten po naravi. Moja družina ga pozna in sprejema, tudi mene njegovi sprejemajo. Niti otrok še nima in imava to v bližnji prihodnosti v planu. Res ga imam rada in si ne predstavljam več življenja brez njega. Vem, da ima tudi on mene rad, saj mi to jasno pokaže z dejanji in včasih tudi z besedami. V glavnem, vse je v redu, le spolno življenje ne. Ne vem, od kod je prej imel toliko spolne energije, sedaj pa nič. Nekaj časa sem dajala jaz pobudo večkrat na teden in seveda, ker sem bila tolikokrat zavrnjena, me je že minilo. Sedaj se potrudim vzdržati en teden, preden dam spet pobudo, ker je namreč zelo boleče biti tolikokrat zavrnjen in mi je že malo hudo zaradi vsega skupaj. Ko le pride do akcije, je fenomenalno. Zelo se ujameva v postelji. Vem, da tudi on uživa, ker mi to tudi pove, ne samo pokaže. O tem sva se že pogovarjala. Opazila sem tudi (verjetno ne bi smela) neke naravne dodatke, ki mu pomagajo pri erekciji (ne viagra, ampak neka super živila). Pravi, da seksava 2-krat na teden in da drugi pari sploh ne seksajo toliko. Kaj bi lahko bil problem? Res je, da mogoče premalo eksperimentirava, pa bi si jaz zelo želela, ampak nekako ne pride do tega. Kako bi ga lahko pripravila do tega, da bi večkrat na teden seksala?

Je res že čas za pomanjkanje želje po seksu?!
Živjo, Brane. Tu velikokrat prebiram, kako imajo moški probleme z ženskami, češ da jim ni več do seksa. Kaj pa obratno? Sem v svojih dvajsetih, on v tridesetih, skupaj pa sva dve leti (torej še res ni čas za zakonsko krizo in pomanjkanje želje po seksu - ali pač?). V postelji se nisva nikoli ujela, vsaj ne v tem smislu, da bi oba dosegla vrhunec. Za to krivim tudi sebe, saj nisem nikoli vztrajala, da si vzameva čas še zame - po pravici povedano, vsakič sem malo razočarana, da prehitro mine, nato odhitim v kopalnico (ne uporabljava kondomov) in ko pridem nazaj, je on že oblečen. Potem pa tudi mene mine. In to se nadaljuje že od začetka zveze - najprej sem si govorila, ah, bo že, zdaj me pa vedno bolj moti. Seveda sva se o tem že pogovorila, poskusila z obročki ... A ne pomaga. Vedno bolj tudi ugotavljam, da se najina libida ne ujameta - jaz bi večkrat, on ne. In to je drug večji problem - sama namreč seks smatram za zelo pomemben del razmerja. Ker to ne štima, se seveda nejevolja odraža tudi na drugih področjih. Razumem, da se počuti krivega, da me ne more zadovoljiti oziroma, da se stvar prehitro konča in da ga to morda odvrača od seksa. Dala sem mu tudi vedeti, večkrat, da ni težava v njem, da kljub temu zelo uživam v seksu, četudi ne doživim orgazma. Preden rečeš, naj mu pokažem, kako se stvari streže, ja, sva že poskusila, tudi z raznimi igračkami. Enostavno ne gre. Pred kratkim sem na njegovem računalniku odkrila tudi mapo s porno filmi, kar me je malo šokiralo. Pa ne zaradi porničev, kaj, še jaz jih gledam. Ampak to počnemo običajno na spletu, pa še zgodovino brskanja ponavadi zbrišemo. Zbirka datira dan po koncu tedna, ki sva ga preživela skupaj, ko je bilo priložnosti za seks ogromno, le da jih ni(sva) izkoristil(a). Vsaj ne maksimalno, kar bi jaz želela. Ne vem, če lahko iz tega sklepam, da mu je v resnici do seksa, ampak samo ne z mano? Vem, da lahko gledaš porno vsebine tudi, če seksaš 5x dnevno, ampak, a ne bi raje izkoristil prave stvari? Pa ne gre za fetiše, videne v filmih, tudi take stvari sva že poskusila. Zato pač ne vem, kaj naj si mislim, ampak kljub vsej ljubezni, ki si jo dajeva, mislim, da mi to nekega dne ne bo dovolj. Kaj meniš?

Takšno je spolno življenje Slovenke!
Pozdravljen Brane! Imam problem, in sicer v postelji. Sem zelo mlado dekle in bi rada bila bolj poredna. Fantu želim povedati, kaj mi v postelji paše, pri oralnem in navadnem seksu, z njim bi rada imela 'dirty talk', preizkusila bi rada mnogo različnih poz in krajev, kjer bi seksala z njim. Vendar bi to rada naredila in mu govorila na tak način, da to ne bi postalo neumno in smešno, ampak zapeljivo in seksi. V postelji nočem biti toga, hočem dajati pobude za različne poredne stvari, ampak si vedno premislim, ker mislim, da bo to izpadlo smešno. Na kak način naj mu govorim med seksom? Včasih pogledam tudi kak pornič, sem tudi že poskušala posnemati, ampak je bilo nenaravno. Jaz hočem, da moje "poredno" izgleda naravno. Ali mi lahko navedeš kakšne primere 'dirty talka'? Vedno, ko sem z njim, sem potrebna in mu to želim tudi pokazati. Želim si ga tudi direktno prijeti za njegovo mednožje ali pa mu masirati zadnjico, presredek, ampak sem malce negotova in mislim, da mu to ne bi pasalo. Vedno imam zelo poredne misli, ki si jih ne upam povedati na glas. Kako naj to naredim? Rada bi preizkusila tudi analni seks. Kako bi to storila na neboleč način? Ker sva že poskušala, ampak me je vedno bolelo. Lp, poredna sramežljivka

Brane Kastelic: to napako v zvezi žal delajo MNOGI!
V poznih letih sem spoznala moškega mojih sanj. Oba sva že v letih proti šestdesetim in sva skupaj od leta 2011. Spoznala sva se preko interneta in precej hitro začela živeti skupaj. Vse je izgledalo v redu do nedavnega, ko sem čisto slučajno pristopila k računalniku in ga nehote zalotila, kako pošilja neki ženski komentar v obliki slike z besedilom, 'divna si'. Bila sem šokirana in začela raziskovat. Na Facebooku ima preko tisoč žensk in določene spremlja že od časa, ko sva zečela živeti skupaj. Nekatere spremlja redno in na vsako njeno sliko, doda oznako obožujem, v komentarje pa daje razne slike z besedilom (weri seksi, kis ju, ti podarjem rože iz srca, divna si,..) Na vprašanje, brez koga ne bi mogel preživeti leta 2018, je celo odgovoril, 'sto posto brez tebe, sladkiš, rožice z srčkom iz srca zate'. Ne morem niti opisat vseh opolzkih komentarjev. Seveda on trdi, da se samo šali, ampak ni dneva, ko ji ne bi kaj poslal ali všečkal. Med nama pa že tri leta ni nobenih intimnih stikov z izgovorom, da ima bolno srce, kar je tudi res. Spi v dnevni z izgovorom, da me ne želi motit, ko vstaja ponoči. Velikokrat, ko je za računalnikom, mojih vparašanj ali poskusov pogovora, ne sliši ali pa dvigne glas. Ne vem, kaj naj si mislim. Ob vsem tem me prepričuje, da to ni nič in da ima rad mene, kar je seveda čisto lahko izgovorit, saj me nikoli ne objame in se izogne vsakemu romantičnemu stiku in v resnici živiva kot brat in sestra. Jaz sem zelo prizadeta v dno duše ,samo jočem in sem na robu obupa , on pa pravi, da po nepotrebnem delam probleme . Ker sem se že začela odločat, da se odselim od njega, je izbrisal nekaj žensk, vendar jih ima še vedno veliko . Sem zelo čustvena in če bi me fizično prevaral, me ne bi tako bolelo kot to. Kakšno je tvoje mnenje, ker sem res na robu živčnega zloma in ne vem, a mu res še lahko zaupam ? Ker vsi komentarji so izlivi ljubezni in oboževanja. Oprosti napakam ,malo sem že v letih pa tudi živčna. Hvala za odgovor in lep pozdrav.

Prepričana je, da se njegova čustva do nje ohlajajo. Kaj naj naredi?
Zdravo Brane! Redno berem vaše članke in tudi odgovore, ki jih pišete obupanim ljudem. Všeč so mi vaše zgodbe, zato bi se rada sedaj obrnila na vas. No, zdaj imam jaz problem, sem v dilemi. Stara sem 24 let, fant je leto mlajši. Fanta ljubim z vsem srcem, obožujem ga. Problem je v tem, da mislim, da se njegova čustva do mene ohlajajo, mogoče zato, ker mu večino časa težim, da mu nisem pomembna, da je raje v stiku z drugimi kot z mano. Večkrat je tudi ukazovalen. Sicer se dobivava še kar pogosto, ampak takrat, ko se dobiva se prepirava zaradi stvari, ki so meni bolj pomembne kot njemu. Na primer, o tem, da bi se preselila na svoje in da bi se osamosvojila. Ampak on noče nikamor, hoče ostati tam kjer je, noče se premakniti. Potem se zaradi tega kregava. Še en problem je, da kar naprej hodi k svoji teti in stricu, ki sta mu sicer dala veliko materialnih stvari in ga razvajala, ampak zaradi tega mene zapostavlja. Njegova teta je tako zaščitniška, da obrekuje vsako dekle, ki mu je kdaj stopilo na pot, in s tem tudi mene, četudi sem jo videla le dvakrat očitno nisem dovolj dobra za njenega nečaka. Mogoče se mi je samo zdelo, ampak je izgledalo, kot da ima do njega neko obsesivno ljubezen, ki mi ni všeč. On pa hoče zaradi hvaležnosti in pritiska pogosto hoditi tja. Zdaj me pa zanima, kaj naj naredim, ker nikoli ne vem, kaj mu bo rekla o meni, ker jo on zelo upošteva in gre tja vsakič, ko ga ona pokliče. Jaz pa hočem, da se preseliva na svoje in pustiva vse za seboj. On se pa zgovarja s tem, da nama nič ne bo ostalo za zabavo in za druge stvari. On mi sicer pravi, da lahko živim pri njemu in njegovi družini, ampak mi zaradi okoliščin to ni všeč (vse bi mogla delati po njihovo). Naj bom s takšnim fantom, v katerega sem sicer zaljubljena, ampak žalostna zaradi najine prihodnosti, zaradi katere se pogosto jokam, ker bom mogoče nesrečna? En problem je tudi to, da je on večkrat zaradi tega zloben in nesramen do mene. Hvala za odgovor. Lp Ančka

Pri njej vztraja že dobrih 7 let, ona pa ...
Brane, živjo! Vedno prebiram tvojo rubriko in vedno daješ odlične odgovore. Sedaj sem se odločil, da ti tudi jaz pišem. Težave segajo še v čas srednje šole. In sicer v razredu smo imeli tudi dekleta, to dekle pa je bilo vedno samo, nedružabno in nikomur ni bila všeč kot le meni. Bila je lepa, naravna in zanimiva. V tem času sem jo osvajal, se trudil, da bi jo osvojil, ampak ji ni zame. Pri njej vztrajam že dobrih 7 let po končanju srednje šole, vsi mi govorijo, da naj si najdem kakšno boljšo, ker me ne mara. Po telefonu se lahko pogovarjava 2 uri in več in nama ne zmanjka tem za pogovor. Ko pa omenim kakšno srečanje, povabilo na pijačo, pa vedno reče: nimam časa, ne vem, bom videla ... Dekle je imelo razne težave doma, ne ljubi se ji niti najti zaposlitve, narediti izpita za avto, nič. A še vedno jo imam rad, jo ljubim, a kaj ko njej ni do mene ... Brane, prosim za nasvet.

'Nekoč sem seksal najmanj enkrat na dan, zdaj pa ...'
Živjo, Brane! Imam problem, ki me vse bolj preganja. Bojim se, da sem že blizu faze, v kateri se bom zakonu odpovedal. Imam 43 let. Poročil sem se razmeroma pozno, pri 38-tih. Prej sem letal od cveta do cveta. Ženske so me imela rade. In jaz njih. Pri seksu sem bil vedno, kako naj to rečem, pustolovec. Rad sem eksperimentiral. Poskusil sem marsikaj, tudi z dvema ženskama, pa skupinski seks in enkrat z moškim, ker sem mislil, da sem biseksualen. Ugotovil sem, da nisem oziroma, da me moški privlačijo samo navidez, če so lepi, ne pa v seksualnem oziru. Po domače povedano: ugotovil sem, da ne prenesem tujega tiča niti v svojih rokah, kaj šele kje drugje. Žena, s katero sem pred poroko hodil dve leti, je bila seksualno zelo neizkušena, ko sva se spoznala, čeprav je bila mojih let. Bolj me je motilo, da je pri seksu zelo zadržana in konservativna. Nikoli ne da pobude za seks, če predlagam kaj drugega kot dva, tri standardne položaje, jo mine še tisto malo veselja, ki ga ima do seksa, brani se analnega seksa, noče seksati pri svetlobi, ker je preveč samokritična do svojega telesa, ki ni nič posebnega a je čisto v redu, in ker je nesamozavestna. Nekoč sem seksal najmanj enkrat na dan, zdaj samo enkrat, včasih dvakrat na teden, ponavadi po kratki predigri, ker ona noče dolge predigre. Ponavadi v misijonarskem položaju. Razumel bi njeno zadržanost do seksa, če ji ne bi prihajalo, pa ji skoraj vedno pride. Odkar sva poročena, sem ji zvest, a vse bolj me mikajo druge ženske, pa tudi pobeg iz zakona, čeprav jo imam kar rad, saj je sicer zelo dober partner, ki zelo lepo skrbi zame, pa tudi odlično kuha. Imaš kakšen nasvet zame, s katerim bi rešil tale najin zakon? Hvala in lep pozdrav, TT

Njegova žena med seksom 'statira', njega pa vse bolj mikata sodelavka in bivša
Pozdravljen, Brane! Nisem si mislil, da bom kdaj, posebno pa pri dobrih štiridesetih letih in po več kot desetih letih zakona z žensko, ki jo imam rad in jo ljubim, in s katero imam dva otroka, rabil nasvet drugega moškega. Pa ga rabim. Problem je seks. Že veliko let. Če sem precizen, je problem premalo seksa. Super bi bilo, če bi bil vsaj tak, kot si ga želim. Pa ni. K stvari. Moja žena programira seks enkrat na teden. Takrat, ko se seksa njej. Kadar se seksa meni, mi da košarico. Če bi jih zbiral, bi lahko odprl srednje veliko trgovino s košaricami. V predigri nastopa samo eden od naju. Jaz. Ona statira. Zelo rada ima oralni seks. Tudi jaz ga imam rad, vendar mi to čisto nič ne pomaga, ker ji felacija niti na misel ne pride že zelo zelo dolgo. Skoraj vedno ji pride že med predigro, po kateri me, ko začneva občevati, priganja, naj pohitim ali naj ne mečkam. Res. Potem ko mi pride, se počutim praznega v več kot enem oziru. Želim si drugačnega seksa, v katerem bi oba sočasno uživala, želim si malce eksperimentiranja. Vedno znova začenjam pogovor o tem, pa brez uspeha. Ali me ne posluša ali pa reče, da delam iz muhe slona. Res jo ljubim in res me še vedno seksualno privlači, saj je ohranila super postavo in vse je še lepo in napeto. Vse bolj bedno se počutim, ker njej in otrokoma vedno v vsem ustrežem, pa z njene strani ni pravega 'feedbacka' niti v postelji in se vse večkrat sprašujem, kako dolgo bom še lahko to prenašal. Tu in tam pomislim tudi na ločitev. Do nedavno nisem niti pomislil na to, da bi dregnil kakšno drugo, zadnje čase pa sva s sodelavko, ki ne skriva, da sem ji všeč, čeprav je poročena, vse večkrat na kavi. Pred nekaj dnevi sem tudi srečal nekdanje dekle, ki je zelo odkrito namignila, da bi lahko tu in tam obudila spomine na stare čase. Vse večkrat se spominjam, kako rada je imela seks. Svetuj, prosim, preden naredim kakšno neumnost. Hvala.

Doživljala sta istočasne čustvene orgazme, dokler pregled pri zdravniku ni razkril ...
Brane, problem imam za rubriko 'Saj ni res, pa je'. Na mojo žalost je pa tudi res. Kar nekaj let imam partnerico, lahko bi z gotovostjo rekel, da jeljubezen mojih sanj. Dokler je nisem spoznal, sploh nisem vedel, da je možno ljubiti, kot jo ljubim. Njega dni sva se predajala strastem cele ure. Podarjala sva si brezmejne užitke, dihala isti zrak. Še pa še sva doživljala istočasne čustvene orgazme, gledajoč se v oči. Toda pregovor pravi, da nesreča ne počiva in dobil sem tumor na prostati (pravijo, če se dosti ljubiš, ga ne dobiš. Bla, bla, bla). Torej, odstranili so mi prostato z obljubami, kaj vse bom lahko po operaciji še vedno počel z mojim vedno ubogajočim miškotom (zopet bla, bla, bla). Sedaj uporabljam tablete, injekcije,vse mogoče legalne in nelegalne pripravke, da bi zopet osrečeval mojo drago. Razen mojih norih bolečin po injekcijah,velikega uspeha ni. Prišel sem v stanje, ko simoja ljubezen v moji odsotnosti raje pomaga sama z vibratorjem,kot da bi mi dovolila uporabo mojih jezičnih in manualnih sposobnosti. Samo čakam dan, ko mi bo dala slovo. Prehajam v stanje otožnosti, izhoda na koncu tunela pa ni, ni pa tudi življenja brez nje.

Ali bi rad imel ob sebi ženo ali še eno mamo?
Brane zdravo! Smešno se mi zdi, ko berem vprašanja drugih. Mogoče zato, ker se še nisem znašel v podobni situaciji. A zdaj bom smešen sam. Bil sem v vezi, ki je trajala kar nekaj let. Po nekaj premora, se želijo stvari postaviti nazaj na stara mesta, a težava je še vedno prisotna. Če prav sem že sam pri sebi razčistil, da se stvari ne morejo več popraviti in si zastavil nove cilje, sem še vedno prisluhnil po nekaj časa. Po njeni zadnji izpovedi in obrazložitvi o njeni največji napaki v življenju, ki jo je naredila, ko se je odločila oditi, ko sem ji razložil, da bo za postoriti ogromno stvari, da si bova spet zaupala in da se je med časom, ko sva bila narazen zgodilo ogromno nekih stvari, mi je v solzah dejala, da bo storila vse samo za to, da bi bila ob meni. Takrat sem resnično verjel in si tudi to sam želel. Ne nazadnje jo imam rad. Od začetka je bila naklonjena, vse je bilo že do take mere, da sem opazil, da ji to postaja v breme. Če prav se je res trudila, je bilo umetno. Sej veš, 5x na uro me vprašati, ali kaj potrebujem ni normalno. Takrat sem se z njo pogovoril in ji razložil, da nočem, da je moj suženj, želim, da ima neko naravno žensko dušo. Pomisli, da je treba v dnevu kaj pojesti in da halo pica ni način preživetja, da je sex res dober za zdravje, odnos, srečo ... in vse dobro kar se te lahko v življenju dogaja in da se te stvari čutijo, kdaj so realne in kdaj zlagane in da če dobim priložnost po 3 dneh prošenja, nimam občutka, da je želja tudi iz njene strani in mislim, da vemo kako je to pri normalnih moških pomembno. Če ne bi bilo, bi bili verjetno vsi posiljevalci. Zdaj je minilo nekaj mesecev in od zgoraj naštetega ni nič. Popolnoma nič. Vsakodnevno se srečujeva in non stop ponavlja, da si od mene želi samo malo romantike. Kar se tiče romantike ... Vse lepo in prav, ampak jaz tega ne dojemam. Mogoče sem zaradi tega čustveni invalid, ampak ko mi omeniš posuto cvetje vrtnic od banje do postelje, mislim, kaj imaš od tega? Pospravljanje? Jaz dojemam romanco v smislu, ko osebi pokažeš ali poveš, da jo imaš res rad, pokažeš skrb, si želiš njene sreče uspeha in narediti nek zaigran prizor iz povprečne romantične drame, je zame nesmisel, sploh, ko imam v glavi naslednje. Ja, to lahko priznam, itak nihče ne ve zame. Moja mama in babi so izredno skrbne osebe. Pred vsem babi mi vedno daje občutek, da živi samo za nonota. Ona zjutraj vstane, mu skuha, po tem je že kosilo, za tem 2x malica in na koncu dneva je večerja. Vsakič, ko odloži na mizo krožnik, po vseh teh letih še vedno zasije iz njenih oči želja po tem, da mu postreže, zadovolji, pokaže da je to naredila samo za njega in mu s tem pove, da je najbolj srečna ženska na svetu, ker ga ima. To je nekaj najlepšega kar sem videl v življenju in kaj se zgodi meni. Ob sebi imam človeka, ki misli, da če sam cel dan nič ne je, da tudi jaz ne rabim. Vsak dan sem in še skrbim za to, ali sva jedela. Nisem nekakšen vegansko, EKO, BIO, super živilski frik, a vem, da burgerji, pica in kitajc niso nekaj od česa bi lahko dočakal 70 let. A njej je misel na to spet pretežka. Ko ji omenim, se skregava, ker pravi, da od nje želim, da se obnaša kot ženska iz srednjega veka. Jaz pa si ob sebi želim samo osebo, ki ima neko žensko/materinsko skrb. Zelo si želim družino in vse bi naredil, da bo za nas poskrbljeno, kot je bilo to v naši družini, preden sem prišel na svet in po tem. Verjetno bo tudi sama to prebralam bom že poskrbel za to. In če sem tukaj čudak jaz, sprejmem. Samo naj mi razloži nekdo, zakaj.

Pravijo, da hodijo na fitnes in košarko, v resnici pa hodijo na ljubice
Zdravo! Imam težavo. S fantom sva skupaj dobre pol leta. Na začetku je bil seks precej pogost oziroma v mejah normale (2-3-krat na teden), zdaj pa je z njegove strani prišlo obdobje "zatišja", ki traja že 2 meseca in pol. Fant sicer zadnje mesece veliko obiskuje zdravnike zaradi različnih težav. Jemlje tudi tablete za pritisk in naravna pomirjevala, da lažje spi, saj se sicer ponoči zbuja na pol ure. Je aktivni fitniser in je v fitnesu 6-krat na teden po dve uri. V najinem odnosu je drugače vse v najlepšem redu. Ne prepirava se, dobim ogromno pozornosti z njegove strani, vse je tako kot na začetku, le seksa ni več. Ni strahu, da bi me varal, vendar pa vseeno ne morem ostati mirna, ker se mi taka doba brez seksa zdi predolga za fanta starega 27 let. Kje lahko tičijo razlogi? Imava sicer tudi kar hiter tempo v življenju in sva ponavadi skupaj le zvečer, ko oba padeva v posteljo. Vseeno mi je čudno, saj sem v tem času že jaz začutila potrebo, ampak mi je bilo nerodno povedati na glas. Načela sem temo in sva se pogovorila. Tudi sam je dejal, da to verjetno res ni normalno, da bo premislil in da bova težavo rešila, saj drugače vse popolnoma "klapa". Jaz imam mnenje, da pretirava s fitnesom (jaz hodim z njim 3-4-krat tedensko), saj vedno pride popolnoma uničen domov. Drugih dodatkov ne jemlje. Prosim za nasvete in pomoč, saj mislim, da na dolgi rok to lahko škoduje najini zvezi. Hvala za odgovore in lep pozdrav!

Na to pomisli, ko mu rečete, da nimate potrebe po seksu!
Nate se obračam, ker res ne vem več, kako naprej. S punco sva skupaj že dobrih 8 let. Prvo leto je bilo, kot verjetno pri večini, polno ljubezni, seksa ter vsega kar spada zraven, nato pa se je počasi začelo vse ohlajati. Kadarkoli, ko sem omenil, da bi se rad malce stiskal, je začela z najrazličnejšimi izgovori (od glavobola, danes se mi ne da, ko bova na svojem bo pa vse drugače, itd.). Sedaj živiva v svojem stanovanju že približno 2 leti in stvar se ni nič spremenila. Sram me je povedati, ampak sekssava resnično 1x na 2-3 mesece. HALOOO??? In da ne bo pomote, sem zelo čustven in pozoren, ampak ona pravi, da nima potrebe po seksu!? Niti poljuba mi ne da, če ji ga jaz ne namenim. Večkrat sem ji že zabrusil, da če bo tako naprej, si bom našel punco samo za seks, ker imam potrebo in željo po ljubljenju, takrat pa je spet vse narobe! Rekel sem ji tudi, da naj si ona dobi takšnega, s katerim ji bo do vseh teh stvari, in odvrne, da pač nima potrebe po tem in onem?! Hec pa je v tem, da se imava drugače res rada. Ona je ljubezen mojega življenja in rada bi imela otroke z menoj, vendar jaz ne vem, kako bom zdržal, da bova sexala 1x na 2-3 mesece. To je 10-15x na leto, ker na morju se ji da malo bolj! Predlagal sem ji tudi, da obiščeva pomoč za pare, a tudi o tem noče slišati. Že, ko samo omenim seks, začne težko dihati in "ali ti se moraš res celi dan pogovarjati samo o tem". In še to ... Ko pa že pride ta srečen dan v letu, pa kolikor vidim, zelo uživa in vedno pove, da ji je ok in da jo pripeljem do vrhunca. Dragi Brane, sedaj pa mi povej, ali je z menoj kaj narobe ali pač z njo? Kako naj to spremeniva? Tisočkrat ti hvala!

Toliko časa naj bi trajal idealen seks!
Ne, ne, ne, brez skrbi, ne bomo spet o njegovem malem visočanstvu penisu, imel pa bo zvezdniško vlogo v razmišljanju o tem, koliko časa mora vzdržati v glavni igri, da bi bile kritičarke zadovoljne z njim in ga nagradile s pohvalami. To je verjetno dolžina, ki moške najbolj skrbi, posebej na začetku kariere, po daljši abstinenci in med premierami, ki prinašajo dodatno vzburjenje. Pa kakšen (pre)zgodnji izliv tudi.

Zdaj mogoče seksata 1–3-krat na dva tedna, medtem ko on ...
Brane, pozdravljen! Sem mlad 22-letni fant z dobro službo, precej v redu prihodki, z zelo lepo in verno partnerico, in navzven deluje vse popolno v mojem življenju. Ampak je, vsaj v ljubezenskem smislu, vse zgolj fasada. S punco sva skupaj že 8 let, vmes je bilo nekaj prekinitev, pri katerih sva oba eksperimentirala z drugimi spolnimi partnerji. Jaz nekoliko več kot ona in naj poudarim, da sem bil vedno jaz razlog za prekinitev zveze. Do letošnjega poletja je šlo vse kot po maslu, seksa je bilo veliko (vsak dan), imela sva se rada itd. Od poletja pa so se pojavile težave, ki znova izvirajo z moje strani. Zelo je atraktivna punca, ampak mi sploh ni več do seksa z njo, zdaj mogoče seksava 1–3-x na dva tedna. Jaz se pa samozadovoljujem vsak dan (včasih tudi 3-krat na dan). Njej je do odnosov z menoj, meni pa ni do nje. Tudi ko seksava, "pohitim", samo da čim prej mine. Nikoli nisem posvečal velike pozornosti drugim ženskam (sem precej privlačnega videza, dobim veliko pozornosti od drugih punc). Zdaj se pa vedno več spogledujem, flirtam, gledam ritke, dekolteje itd. Kolegi pravijo, da potrebujem nekaj "frišnega", ampak si punca ne zasluži, da bi jo prevaral. Nimam pa tudi srca, da bi jo zapustil ... Ne vem več, kaj naj naredim, imam vse, a hkrati nič, zato sem nesrečen. Brane, prosim za nasvet! Hvala.

Slovenka odkrito: ko je bil že z drugo, sva še enkrat spala skupaj
Pozdravljen, Brane! Imam temo, v kateri se bo mogoče kdo našel. Gre za prvo ljubezen, trajala je nekoliko več kot tri leta. Prvi resni fant, zelo pozoren, prijeten, zabaven, bila sva zelo zaljubljena. Bila so močna čustva in tudi zveza je bila pogosto najstniško muhasta. Ker sva bila še zelo mlada, sva tudi prvič seksala pozneje, počasi, postopoma in prvič je bilo res nepozabno lepo, kot ga verjetno ne doživi veliko žensk. Po dveh letih so se začele težave, veliko sva se kregala, bil je tudi zelo ljubosumen. Stvari so se stabilizirale, veliko sva se pogovarjala in ostala skupaj, dokler me ni pustil zaradi druge ženske, s katero je tudi poročen. Takrat se mi je sesul svet. Še takrat je bil pozoren. Ni me kar odrezal iz svojega življenja, veliko me je klical, videti je bilo, da mu ni vseeno zame in da me ni želel prizadeti. Še nekajkrat sva se videla, ko je že bil v zvezi z drugo žensko. Enkrat sva še bila skupaj. Počasi sem ga prebolevala in ugotovila, da mi bo lažje, če prekinem vse stike. Stvar ni bila tako preprosta, ker sva živela blizu. Ampak ga nisem videvala tako pogosto. Večkrat od daleč in si samo nasmehnila in si pomahala. Prebolela sem ga, po dveh letih sem spoznala sedanjega moža. Z njim mi je zelo lepo, kot par sva veliko prepotovala in uživala skupaj. Zveza je trdna, stabilna, ujameva se na vseh področjih, še posebej v postelji. Ustvarila sva si družino. Tukaj pa se malo zaplete. Tudi moj bivši je dobil otročka in kar naenkrat smo se začeli veliko srečevati. Vedno, kadar ga vidim, me malo zadene, ampak to se mi zdi normalno glede na preteklost. Ker se pogosto vidimo, sem več začela razmšljati o preteklosti. Vedno sem mu želela dobro. Nikoli več se nisva pogovarjala drug o drugem, ampak vse, kar sem izvedela o njem, so mi povedali drugi. Zanima me, kaj misliš ti, Brane, kot moški, kaj razmišlja bivši, tudi njega kaj zadene? Se še spomnite na bivšo dekle po skoraj 15 letih? Kaj razmišlja? Zelo rada bi na vsake toliko z njim spregovorila par besed o nama, pa ne vem, ali je to pametno. Težko se mi je z nekom pogovarjati samo površinsko, če ga toliko poznaš. Z otroki se bomo srečevali vse pogosteje, ker smo v majhnem kraju. Kako naj se vedem? Naj vseeno, ko je priložnost, preideva bolj na osebni nivo? Ali s tem samo izzivam, da bi bi prišla na plano čustva iz preteklosti? Hvala za tvoje mnenje.

Njun odnos je uničil z ljubosumjem, zdaj pa pa prosi za pomoč!
Živjo, Brane! Na hitro me zanima, kaj si ti misliš? S punco imava otroka in sva skupaj 4 leta. Najino razmerje sem uničil z ljubosumjem. Punca je, na kratko povedano, sesuta. Pravi, da je z mano samo še zaradi otroka. Ali misliš, da se neko razmerje, ki uničeno, lahko popravi? Razlog za ljubosumje je bila njena zgodovina, ki je neverjetna, saj ne vem s kom ni bila. Problem imam, da iz razmerja ne grem zaradi strahov, finančnih in seksualnih, in neke spološne navezanosti. Ko sem jo nekajkrat že zapustil, nisem vedel, kaj naj počnem. Bil sem zdolgočasen in sem jo šel prosit, naj pride nazaj, kar vem, da ni prav. Odšel sem za največ 3 dni in že razmišljal, kaj bom, ko nje ne bo. Ali imaš kakšen nasvet, kako odgnati strah in začeti na novo ali odpraviti ljubosumje in popraviti razmerje? Zanima me tudi, kaj bi naredil ti, če bi imel tako razmerje?

Slovenka, ki je bila po ločitvi s tremi moškimi, potem pa ugotovila ...
Brane, pozdravljen! Sem na razpotju in ne vem, kaj storiti. Ubrala bi srednjo pot, ki je ne vidim ... Pred štirimi leti sem se ločila od partnerja, vmes pa spoznala moškega, ki mi je pomagal skozi krizo ločitve in s katerim sva se zbližala. Ta partner je poročen in se ne želi ločiti oziroma pravi, da se nekoč bo. On nima otrok, jaz pa. Ker je to razmerje zame prenaporno in sem z nekom, ki ni le moj in je vprašanje, če kdaj bo, hrepenenje po njem kot pravem partnerju pa me precej muči in razdvaja, sem vmes sem spoznala tudi ločenega moškega. Imela sva razmerje 2 meseca, a se je vrnil k bivši. Je bolelo, predvsem moj ego je trpel, počutila sem se izdano. A po drugi strani mi je morda to 2-mesečno razmerje koristilo. Morda. Imam sicer priložnost že nekaj časa imeti pravo razmerje z drugim moškim, sva zelo dobra prijatelja, a do zbližanja ne pride zaradi obojestranskega strahu pred razočaranjem. Z moje strani predvsem razočaranje, da ga ne bi mogla začutiti, imeti rada. Predvsem, ker zelo čutim partnerja, s katerim imava bolj platonsko vez in sva redna ljubimca. A sama želim več kot to. Potrebujem zanesljivega partnerja in trdnost. Nekako živim s pol duše, rada bi ga zapustila, ga izbrisala, a čustva in srce hitijo k njemu. Morala pa bom nekaj storiti, v nasprotnem me čaka večno upanje in bolečina. Imaš kak predlog? Razdvojena Gorenjka

Brane Kastelic: 'Večer, v katerem sem imel zelo poseben skupinski seks s 400 ženskami'
Berem o izidih nove preiskave o tem kolikokrat na dan moški in ženske pomislijo na seks. Nič zares novega ne ponujajo. Moški naj bi veliko več mislili na seks. Enkrat ali večkrat na dan naj bi na seks pomislilo 54 odstotkov moških in 19 odstotkov žensk. Ne verjamem... ženskam. Ženske najbrž res manjkrat (tudi na dan) pomislijo na seks kot moški, vendar sem trdno prepričan, da razkorak ni tako zelo velik.

Vsako nezaželeno "šlatanje" je spolno nadlegovanje
Če drži, da je politika šovbiznis za grde ljudi (misel ameriškega političnega svetovalca Billa Millerja iz leta 1991) ali da je politika Hollywood za grde ljudi (misel prav tako političnega svetovalca Billa Millerja iz leta 1997), potem je nekako logično, da se po razkritju šokantnega obsega "weinsteinskega" spolnega nadlegovanja v Hollywoodu oziroma šovbiznisu, ta pravzaprav žalostna zgodba o dinozavrskem mačističnem odnosu številnih "pomembnih" moških na vplivnih položajih do še številnejših žensk nadaljuje v politiki. Med drugim pri nas, v Britaniji, kjer je blizu štirideset poslancev vladajoče konservativne stranke obtoženih različnih oblik spolnega nadlegovanja večinoma tajnic, asistentk in drugih uslužbenk parlamenta.

Ves čas me obrača in prevrača, po 5 minutah pa je vsega konec. Kot bi včeraj začel seksati ...
Pozdravljen, Brane! Imam zelo poseben problem. Pogrešam moža, od katerega sem se pred dvema letoma ločila, ker nisem več mogla prenašati njegove redne nezvestobe. Vedno je imel kakšno ljubico, včasih tudi po dve. Poročena sva bila petnajst let. Noro sem bila zaljubljena vanj, a so me zaradi stalnih prevar, minila vsa čustva. Pogrešam ga samo zato, ker je bil enkraten ljubimec. Res. Veliko sva seksala in vedno me je več kot zadovoljil. Moj novi partner, s katerim sva skupaj dobro leto, je čudovit človek, nežen, ljubeč, pozoren in zvest, super izgleda in kar premožen je, a kaj, ko je v postelji obupen. Res ne ve, kako se, kot bi rekla moja mama, stvari streže. In se tega niti ne zaveda. Brez ritma je, ko mi boža tamalo, malo tu, malo tam, malo tako, malo drugače, med odnosom kar naprej spreminja položaje, me obrača in prevrača in po štirih, petih minutah je vsega konec, Kot bi včeraj začel seksati, čeprav ima dobrih štirideset let. Lepo razmerje imava, rada ga imam izven postelje in rada bi ostala z njim, vendar sem zaradi nepotešenosti že čisto zafrustrirana. Najbolj, ko mi potem, ko njemu pride, ponavadi reče, saj je tudi tebi prišlo, ali kaj podobnega. Na začetku sem se delala, da mi je prišlo, zdaj pa se bojim, da bom en dan eksplodirala in mu zabrusila, da mi z njim še nikoli ni prišlo. Vse bolj me tudi mika, da bi se dobila z nekdanjim še vedno samskim možem in se spet enkrat pošteno naseksala. Čeprav zelo očitno uživa samskost kot bubreg v loju, me vseeno kar pogosto pokliče, in mi reče, da pogreša, kot pravi, mojo tamalo. Mene očitno ne. Kaj lahko naredim, da bi se ta moj partner izboljšal v postelji in da me ne bi mikala nezvestoba z bivšim možem? Pomagaj, prosim!

Izpoved mlade Slovenke: 'Rada imam seks in vse bi bilo v najlepšem redu, če ...'
Dragi Brane, tvojo super rubriko sem odkrila šele nedavno in zato ne vem, ali si se že ukvarjal z mojim problemom. Osemnajst let imam. Spolno aktivna sem že kar nekaj let. Priznati moram, da sem zelo rada spolno aktivna. Rada imam seks in vse bi bilo v najlepšem redu, če me ne bi sedanji fant, ki je šele moj drugi, kar naprej sili, naj si obrijem oziroma odstranim sramne dlake. Naj jih, čeprav tega ne želim, ker mi je moj lepo oblikovani vrtiček veliko bolj všeč, kot so mi podobe obritih mednožjih drugih žensk. Tudi mojemu prvemu fantu, s katerim sva bila skupaj več kot štiri leta, je bil všeč. Res si jih ne bi rada obrila. Tudi zato, ker si mislim, da so tam z razlogom. Če ne, ne bi tam rasle, a ne? Zdi se mi, da je veliko žensk pobritih zaradi tega pritiska s spleta. Porniči pa to. Kako ti gledaš na ženski vrtiček? Misliš, da bi se ženske morale pobriti, če to hočejo njihovi partnerji? Hvala za odgovor. Marjetica (morda, hi hi)

Ko naveličana ženska spozna moškega, ki ji zmeša glavo ...
Pozdravljen! Imam klasično situacijo, ko naveličana ženska spozna moškega, ki ji zmeša glavo. Sem v dolgoletni zvezi, stara nekaj čez 30 let. Zveza je grozna, dolgočasna, katastrofalna ... Skratka bedna (odhajam iz nje že nekaj let ...). Nisem se še opogumila ali kar koli. Point vsega je, da sem spoznala moškega že pred leti. Vedno mi je bil zelo všeč. Bil je sicer starejši, in to me je takrat malo motilo. Kemija je bila vedno dobro vidna. Takrat nisem varala oziroma razmišljala o njem kot o potencialnem kandidatu, moškem za kaj več kot samo prijeteljevanje, druženje ... Spoznala sva se potom službe in leta so minevala. Naj še omenim, da sem večkrat v teh letih pomislila nanj, sploh zvečer. Vmes so se poti razšle, nakar sem ga zopet srečala po nekaj letih. Sedaj zunajposlovne cone. Nekajkrat smo se podružili. Naj omenim, da je starejši od mene skoraj 20 let. Naveličana od vsega, je sledil poljub ... Samo poljub. Po nekaj tednih še slajši poljub. Ne hiti, ne sili v ničesar. Sama ne hitim, ne silim. Prvič sem se poljubljala s starejšim moškim. Rekel mi je, da sem lepa, da je zaljubljen, zmeraj mi izkazuje naklonjenost, tudi pred vsemi (indirektno). Sam je v večletni zvezi.Verjetno ni srečen kot jaz ne. Je pa res, da sva si popolnoma enaka. Kot da gledam kopijo sebe. Vse mu direktno povem, tudi ko mi reče, da me ljubi mi je smešno, saj ne razumem, kako te lahko nekdo ljubi, saj še nisi bil intimen oziroma vsaj nekaj časa skupaj. A on pravi, da sem mu navdih, izziv, da sem se mu zmeraj zdela nedosegljiva in da je srečen, ko je v moji družbi. Čutim, da se stvar zapleta. Verjetno bo prišlo do česa več, ampak sama sem zmedena, saj me je strah, da me bo pokoristil in 'bye bye'. Sama pa ga vidim bolj kot sebi enakovrednega morebitnega partnerja in ne samo kot ljubimca. Svetuj mi, Brane, kaj meniš? Naj raje zaključim zadevo? Če bom sposobna.