Ključna beseda / bralka
Bralka iskreno: 'Z najino kemijo bi se rjuhe vžgale in od tega me razganja'
Brane, pomagaj! Pred sedmimi leti sem spoznala tipa, ki mi je zmešal glavo. Najini pogledi so se na XY javni lokaciji od daleč večkrat ujeli, nato pa je pristopil do mene in me prosil za številko. Že to mi je bilo vau, ker danes se to pač ne dogaja več ... Nato se več mesecev ni oglasil, jaz pa nisem imela njegove številke in sem bila malo razočarana. V tem času sem bila malo z drugim. Nato se je oglasil in seveda sem pristala na pijačo. Namignil je, da prej ni bil primeren čas, sklepam, da je bil v zvezi. Noro mi je bil všeč in med nama je bila prisotna tista električna energija, ki ti zamegli um, a me je razočaral, ko mi je med vročim poljubljanjem nakazal, da me še isti večer želi odpeljati k sebi domov. Všeč mi je bil, želela sem ga bolje spoznati, ne le skočiti z njim med rjuhe. Kmalu se mi je oglasil, kako fino se je imel, jaz pa mu nisem odgovorila, saj sem bila pri tipu, s katerim sem se vmes zapletla. Res nisem upala odgovoriti, bog ne daj, da bi kaj videl, sem se ga kar malo bala. Nato je sledilo še razočarano sporočilo, da ne odgovorim in so šle stvari po gobe. Nisva izbrisala številk in čez kakšno leto se je spet oglasil, jaz pa sem bila takrat že več mesecev v razmerju z drugim. Nisem si mogla pomagati in kljub temu sva znova šla na pijačo. Med nama je bila res taka kemija, od katere si zadet in hočeš še. Poljubljala sva se in takoj bi šla z njim do konca, a tega fantu vseeno nisem mogla narediti. Čez nekaj mesecev sem bila končno sama in nameravala sem nekaj časa tudi ostati, ker sem v redu moške prevečkrat prizadela. In takrat bi se lahko zdivjala z njim za vse nazaj in naprej, pa je, bog ve kaj, njega takrat morilo (ni želel povedati) in spet ni bilo nič. Nato sem spoznala bodočega moža, ki je oh in sploh. Boljšega partnerja za življenje si ne morem zamisliti. Pa sem tistega tipa še naključno srečala (živela sva v istem kraju) in mi je po letu in pol "na hladnem" spet pisal, kako sem ga znova zmešala, že samo, da me je na hitro videl ... Pa sem mu odgovorila, da sem vesela, da mu nisem dala, ker je očitno želel le to ... Brane, tukaj potrebujem tvojo pomoč! Kako naj ga pozabim?! Vem, da je privlačnost popolnoma iracionalna in čisto na telesni/energetski ravni ... A misel na to, kako bi bilo z njim med rjuhami, mi ne da miru. Z najino kemijo bi se rjuhe vžgale in od tega me razganja. Partnerja nikoli ne bi prevarala, ljubim ga, a vseeno me grize ta neizživeta fantazija. Kako naj ga pozabim?
66-letna bralka: Še 2 leti nazaj sva imela fantastičen seks, zdaj pa ...
Imam jih 66, moj mož je malce starejši. Do pred dvema letoma sva imela fantastičen seks, kar pa se je nenadoma spremenilo. Sem dvojček, polna energije, radovedna, radoživa kljub letom in precej odprta za vsak pogovor. Partner je vodnar, zadržan, poln idej, ki so že zdavnaj realizirane in precej konzervativen, žal. Tega v 46-letih zakona prej nisem videla, niti doživela. Osebno bi me bilo polno povsod, kjer je gužva, kjer se nekaj dogaja, najraje pa na zabavi, kjer se pleše. Partner je zapečkar in ga nič od tega ne zanima. Sva pa, tudi pozneje s hčerkami, ogromno preplesala in se zabavala. Zaradi tega imata obe znanje plesa in lepe spomine na mladost. Moj problem: osvajata me 10 let mlajši in poročen moški in skoraj 20 let starejši vdovec. Mladi ima doma, za moje pojme, čudovito ženo, vendar pravi, da si me želi odkar me je pred 40 leti spoznal, čeprav jaz njega nisem. Mi je pa po karakterju in odprtosti zelo všeč. Očitno bi bil zanj to skok čez plot kot neke vrste hobi, pri starejšem pa so čustva do mene izredno močna in si me želi. Osebno še nisem nikoli razmišljala o skoku čez plot, ker mi je bilo doma fantastično in dovolj, zdaj, ko tega ni, pa sem vedno bolj v dilemi. Bi, ne bi, koga bi? Dragi Brane, prosim za nasvet in prisrčen pozdrav. Vedno si mi bil všečna faca, ostani tak še naprej.
Obupana bralka: Ne izgine mi slika izpred oči, kako je on z njo ...
Prosim za nasvet. Stara sem 40+, z možem v vezi že več kot 20 let. Imava dva odrasla otroka. Vse do jeseni sem mislila, da se imava zelo rada, da je samo moj in da me ima resnično rad. Nato sem odkrila sms ljubice, kako mu piše ... Seveda mi je naložil, da nima nič z njo, da ona je pač taka, da piše več moškim. Seveda sem mu verjela oziroma vsaj želela sem si, da nima nič z njo in da je res samo moj. Do mene je postal še bolj pozoren, me ves čas objemal in poljubljal, seksa je bilo na pretek, celo več, kot prej celo leto. Prvega januarja sem spet našla sms in potem sem postala še bolj pozorna in preko sledenja odkrila, da me vara. Spet sva se skregala, ampak seveda on ne prizna in trdi, da z njo nima nič, da ljubi samo mene ... Dnevi minevajo, mene to grize in žre, ne izgine mi slika izpred oči, kako je on z njo. Ali naj mu verjamem, da ni nič, ali ne? Najbolj grozno je to, da ga imam še vedno zelo rada in da ga nočem izgubiti, ampak zaupanja ni več. Kaj mi je storiti? Hvala za nasvet.
'Moža sem stregla od glave do pet, poskušala biti najboljša kuharica, prijateljica in ljubimka.'
Brane, živijo! Že dolgo berem zgodbe, ki jih komentiraš, odgovarjaš na vprašanja ... Tudi jaz se sprašujem mnogo stvari in ne vem, kje bi dobila odgovor. Mogoče mi pa ti lahko pomagaš. Preko 25 let sem bila poročena, v zakonu so se rodili trije otroci. Poročila sva se mlada, brez premoženja, vendar veliko volje. Tako smo iz nič ustvarili veliko, si ustvarili ugled in finančno stabilnost. Več ciljev, ko smo dosegli, bolj sva se z možem odtujevala. Na koncu mi je bilo jasno, da čakam samo še mlajšega otroka, da dopolni 20 let, to mi je bila meja, da se ne uniči otrok, ko razpade družina. Od nekdaj sem se trudila biti najboljša mama in žena. Moža sem stregla od glave do pet, poskušala biti najboljša kuharica, prijateljica in ljubimka. Postala sem uspešna in imela sem nešteto ponudb, vendar sem ostala na trdnih tleh, realna in predana družini. V sebi sem vedela, da to ni to, vendar si nisem upala prevzeti odgovornosti za razpad imperija, ki smo ga zgradili (tako v družinskem smislu kot v materialnem). Zato sem se trudila dalje ... Da si lažje predstavljaš: mož je vsakič dobil postreženo kosilo/večerjo ob prihodu domov, vsak dan je dobil pripravljeno kombinacijo oblek, preden je šel zdoma, vsa oblačila, parfume, kozmetiko sem mu kupovala sama, mu plačala dopust (on je samo izbral enega iz predlogov, ki sem mu jih prijazno ponudila). Bila sem pozorna. Ga crkljala. In tako vsa leta. Za dom in otroke sem skrbela sama. Pri tem sem mu pomagala pri moških delih, ker je on vsa leta delal po službi. Seveda, tukaj se zaplete. Vsi smo mislili, da dela, pomagali so mu starši, spoštovali smo ga vsi, ga kovali v zvezde, kako je priden. Dokler ga nisem našla na enem od portalov. Slučajno sem videla na njegovem telefonu sporočilo, poklicala ... Bila je znanka s portala. Potem se je začel klobčič razpletati. Čez pol leta sva se ločila, brez pompa, razdelila premoženje. Vse ok. Mene pa razžira, zakaj. Kje sem zgrešila? Pomagala sem, bila predana. Trudila sem se biti najboljša v postelji, za štedilnikom, trudila sem se veliko zaslužiti. Še na moje vprašanje ob ločitvi, če so bile boljše kot jaz, je rekel ne. Seveda se ločiti ni hotel, jasno. Meni ob ločitvi ni bilo hudo, mi je samo odleglo. Spoznala sem pohodnika, ki je ujel moj korak. Srečna sva skupaj, prelepo nama je. Vse gre dalje, vse je skoraj prelepo, da bi bilo res. Samo ena stvar mi manjka – odgovor na vprašanje, zakaj? Imeli smo popolno družino, nič nam ni manjkalo, premoženje, ugled, še psa? V čem je stvar? Z belega kruha se je norčeval. Zakaj? Res mi ni jasno. Zdaj vem, da ima več partnerk z juga, čeprav je vedno očitno preziral vse, kar je bilo nižje od Kolpe. Spi v kletni sobi svojih staršev brez oken, ker je nepremičnina, ki jo je izbral ob ločitvi, preveč oddaljena od delovnega mesta. Resno ne razumem ... Mi lahko pomagaš razumeti? Če je bežal od mene, potem ni prenesel niti otrok? Meni so bili otroci vedno super družba, saj veš, vsaka leta prinesejo nekaj novega. Menda naj bi starši uživali v družbi otrok? Dragi Brane, nič mi ni jasno. Če je tebi kaj bolj, prosim za pojasnilo. Hvala!
Skupaj sta dobrih 5 let, a nista seksala že 4 leta
Dragi, Brane, s partnerjem sva skupaj dobrih 5 let. Izredno rada preživljava čas skupaj, praviva si, da sva asocialna, saj nama ni do družbe drugih ljudi. Večji del dneva sva skupaj, obenem si znava dati prostor, tako da si nikoli nisva v napoto, ko pa grem k družini na drug konec Slovenije za en dan, sva vsakih nekaj ur na video klicu. Praktično en brez drugega ne moreva, preko dneva si izkazujeva naklonjenost z objemi in poljubi, a prave intime oziroma seksa, nisva imela že 4 leta. Na začetku sem mislila, da mu pač ni več do tega, oziroma sem čakala, da bo sam znova nakazal pobudo, a se so danes to še vedno ni zgodilo. Te teme pogovora nikakor ne znam začeti, oziroma mi je po vsem tem času izjemno nelagodno začetku tak pogovor. Ne vem, kaj naj naredim, saj pri svojih 40ih še vedno dobro izgledam - sodeč po naklonjenosti drugih, ki pa je nikoli nisem izkoristila – imam pa tudi svoje potrebe, ki sem se jih silom prilike naučila tešiti sama, a želim si moškega prijema in telesne bližine. Vsak predlog bo dobrodošel.
Obupana bralka: 'Kako naj jim dopovem, da podpirajo zlaganega človeka, ki uživa v mojih solzah in strahu?'
Zdravo Brane! Imam samo en veliki problem in to je bivši mož. Ločena sem malo manj kot dvajset let, občutek pa imam kot, da sem se pred kratkim, saj ima totalno kontrolo nad mojim življenjem. Tudi svojo bivšo ljubico je nadzoroval in ga je prav zaradi tega zapustila. Odkar je šel z njo narazen, je postal obseden z mano in zgodba se spet ponavlja, le v hujši obliki. Hoče vedeti za vsak moj korak, kam grem in s kom se družim. Moja družina mi je zaradi njegovih laži obrnila hrbet, čeprav sem jih večkrat prosila, da naj prekinejo vse stike z njim, ker je pokvarjen, zahrbten in mojster v manipuliranju. Zraven tega se ga tudi bojim .... Ko so njemu odprli vrata mojega doma, so jih s tem zaprli meni. Vem, da finančno pomaga bratu in moji sestri, in si na ta način kupuje njuno podporo, jaz pa vedno bolj trpim. Kako naj jim dopovem, da podpirajo zlaganega človeka, ki uživa v mojih solzah, v mojem strahu in žalosti? Postajajo mi vedno večji tujci, čeprav se po naših žilah pretaka ista kri ... Naj jih izključimo iz mojega življenja? Prosim, svetujte mi! Lep pozdrav.
29-letna bralka: Že 4 leta imam afero s partnerjevim bratom
Pozdravljeni! Stara sem 29 let. S partnerjem sva skupaj 8 let in imava sina. V zgodnjih odraslih letih sem bila 'žleht'. Predajala sem se spolnim užitkom z različnimi moškimi, ne toliko iz potrebe po spolnosti, ampak bolj iz potrebe po občutku zaželenosti (materinske in očetovske ljubezni nisem bila deležna (alkohol v družini), v šoli so me zasmehovali, ker sem bila debela, morda so to izgovori, ampak drugače ne znam pojasniti). Zaščita je bila vedno prisotna. Potem sem spoznala njega, partnerja. Včasih me je vprašal po bivših in sem mu večinoma povedala delno resnico. Ne ravno laž, nekatere stvari in ljudi sem zamolčala. Njega je življenje (beri: bivša) naredilo zelo ljubosumnega. Po desetih letih skupnega življenja ga je prevarala z njegovim sodelavcem. No, in te posledice trpim tudi jaz. Zdaj pa najtežji del ... Zaradi teh izpadov njegovega ljubosumja sem se začela veliko pogovarjati z njegovim bratom. Na začetku sem iskala samo nasvet in tolažbo. Marsikdo bi lahko pomislil, zakaj ravno njegov brat? Zakaj ne kakšna prijateljica? Odgovor je preprost. Ker sem jih izgubila, ko sem postala resna s partnerjem. Ker nisem smela več z njimi na kavo, ker mi ni zaupal. Preden sem začela to službo, še v trgovino nisem smela sama. Če sem si že drznila iti, je bil potem ves teden cirkus in očitki, s kom sem bila, kje sem bila ... Torej začela sem se družiti z njegovim bratom. Moj je delal, brat je bil zaradi bolezni doma. Skupaj sva delala praktično vse. Vse, kar je treba na kmetiji. Sčasoma sem začela do njega gojiti čustva, strašno neprimerna v teh okoliščinah. Ljubim ga. Bilo me je strah, da bi to opazil. Strah, da bi moj to opazil, ali tašča ali celo bratova žena. Nekega dne sva bila sama. Bila sem vesela, da sva. Da ga bom imela samo zase ... Čeprav ga ne morem imeti ... In tistega dne ne bom pozabila nikoli v življenju. Videla sem misli, ki so divjale po njegovi glavi, in čustva, ki so divjala po njegovem srcu. Ampak je klonil pod težo srca in mi priznal, da me ima rad. Ljubi bratovo punco. Brane, bila sem v sedmih nebesih. Naj omenim, da je z ženo 20 let. Veliko se prepirata, on se je podal v alkohol ... Razen kadar ve, da bova skupaj, je trezen. Jaz sem še vedno s partnerjem, on s svojo ženo. Najino razmerje traja že četrto leto ... Kaj naj storim? Pustim oba, vzamem sina in izginem? Ali naj vztrajam pri ničemer?
Našla je sporočila in odkrila, da je imel njen mož pred 8 leti afero
Brane, pozdravljen! Nujno potrebujem nasvet glede vzpostavitve novega odnosa ... Pred kratkim sem izvedela, da me je partner varal s sodelavko, to je bilo pred 8 leti. To sem odkrila, ko sem naključno prebrala nekaj njunih sporočil, ki so bila vse prej kot samo pogovor med sodelavcama. Ko sem ga soočila s tem, mi je priznal, da sta imela afero, ampak pred 8 leti in da jo je končal on, saj se je odločil zame. Dve leti po tem sva dobila prvega otroka. V času afere sva res imela težave, v resnici sem jih imela jaz, saj sem bila takrat tako na dnu, da sem poskusila takrat tudi s samomorom in ne samo enkrat ... Seveda sem se spravila s pomočjo zdravil in prijatelja k sebi. Sem mu pa to, da ga takrat ni bilo ob meni, zelo zamerila, ampak sem nekako šla čez to. No sedaj sem izvedela, kaj je dejansko takrat počel in sem se ponovno zlomila. Najin odnos je sicer bil po tej krizi malo boljši, ampak vseeno ne to kar sem si želela. Vseeno pa sem ga imela rada in vztrajala in upala da bo nekoč boljše. Afera je bila čustvena in seksualna tako, da me to še bolj boli ... Ne vem, kako naj na to pozabim oz. mu oprostim, ker se ves čas primerjam z njo ... Seks je sicer postal vrhunski, ampak v resnici mislim, da zato, ker mu želim samo pokazati, kaj bi lahko imel, ampak ne bo ... Prosim za nasvet, kako naprej!
'Bila sem v šoku, ker mi je mož priznal, da ima že 5 let afero'
Pozdravljen, Brane. Dvomim, da se je še kakšni ženski zgodilo to, kar se je pred časom zgodilo meni. Bila sem v šoku sem, ker mi je mož priznal, da ima že pet let afero z drugo žensko. Odkrila sem jo, ker je doma pozabil svoj pametni telefon, jaz pa seveda pobrskala po njem. Mislim celo, da ga je pustil namerno. Da bi samo odkrila to veliko prevaro. Najbolj me je prizadelo, da je ta ženska, s katero je imel petletno afero, njegova bivša žena, ki ga je zapustila pred skoraj desetimi leti, ko naj bi ugotovila, da je lezbijka. Zapustila je tudi njuni takrat še majhni hčerki, za kateri sem odkar sva se poročila bolj skrbela jaz kot on ali njuna mati. Medtem ko je ona živela z žensko, v katero naj bi se zaljubila. Mož trdi, da je prekinil afero, da jo obžaluje, in da se ne bo zgodilo nikoli več, ne z njo ne s kakšno drugo žensko. Jaz pa sem hudo prizadeta, zmedena, nezaupljiva. To traja že skoraj pol leta. Naj mu verjamem, naj mu odpustim. Kaj naj naredim? Naj se pri dobrih štiridesetih odločim za novo poglavje v svojem življenju brez njega? Najlepša hvala za odgovor..
Slovenka neznancu poslala intimne fotografije, zdaj pa ...
Dragi Brane, v razmerju sem 30 let, moja leta pa hitijo proti 50. letom. Z vzponi in padci v vseh teh letih, a moram reči, da je najin odnos dokaj dober. Težava pa je v tem, da dela 130 km stran od doma, kar pomeni, da zjutraj gre, zvečer pride. Otroci so že veliki, meni pa manjka družba, pogovori, nežnosti ... Skratka, ubija me ta samota. Saj veš, vikend ne more nadoknaditi vsega. Posledično sem pred več kot 10 leti začela uporabljati spletno klepetalnico, kjer sem z nekom ustvarila nekakšen virtualen odnos. Vse sva se lahko pogovarjala, si pošiljala tudi intimne fotografije. Tega sem se počasi naveličala in prekinila stike. Zdaj po več letih pa me izsiljuje s temi fotografijami. Moram povedati še to, da se fizično med nama ni nič zgodilo, on pa je očitno sanjal drugače in si vse skupaj predstavljal po svoje. In zdaj sem v dilemi .... Naj možu to povem. Priznam, sram me je o tem govoriti z njim. Ali naj molčim in čakam kaj bo? Bojim se njegove reakcije. Saj vem, kar si si skuhala, to tudi pojej ...
Bralka potožila: Bila sta prijatelja za seks, potem pa je ugotovila ...
Brane pozdravljen! Vedno znova uživam ob prebiranju Vaših odgovorov, ki so resnični, življenjski in brez olepševanja. Zato sem se odločila, da se k Vam obrnem po nasvet, da mi malo pomagate pri razjasnjevanju te moške narave. Sem 28 let stara punca, samostojna, s končanim študijem. Imam svoje hobije, v katerih neznansko uživam, nasploh imam rada življenje. Ampak imam problem: dve leti nazaj sem spoznala nekega fanta, s katerim sva se v pogovoru odlično ujela, zanimale so naju podobne stvari, drug od drugega sva se učila novih stvari ... Takrat sva soglasno sklenila, da postaneva prijatelja za seks. Kljub temu, da sva samo redno seksala, sva se veliko pogovarjala in si stala ob strani ... Seks je bil vrhunski. Znal je sprejeti moje želje in jih v postelji tudi izpolniti. Pred kratkim pa sem ugotovila, da me ta odnos ne osrečuje. Ker se že bližam tridesetim, sem ugotovila, da si želim nečesa globljega. To sem povedala tudi temu fantu, pa mi je potem večkrat rekel ''Mogoče pa bova skupaj" in pa "Všeč si mi". Čez čas se stvari niso nikamor premaknile, zato sem želela odnos zaključiti. Seznanila sem ga s svojim razmišljanjem in željami, pa mi je rekel, da že od samega začetka veva, da med nama ne bo drugega kot seks. Okej, to sem normalno sprejela, brez kakršnega koli dramatiziranja ... Nisem se pretirano navezala nanj, tako da mi ni bilo težko zaključiti tega odnosa. Začela sem živeti znova, se pogovarjati z drugimi fanti. Nekega dne pa se je spet oglasil on in me začel zmerjati, govoriti, da sem otročja, neodgovorna ... Na te provokacije se nisem odzvala, čez par dni pa mi je spet pisal, kot da sva najboljša prijatelja. Pisal mi je o stvareh, ki so se mu zgodile in potem spet izginil. Res me zanima, kaj se s temi fanti?! Ne želijo biti v zvezi s tabo, hkrati pa te ne želijo izpustiti. Res bi bila hvaležna za tvoj odgovor in moško razmišljanje, saj mislim, da bo meni in še marsikateri punci v prihodnosti prišel odgovor zelo prav, saj mislim, da je čedalje več takih fantov, ki "bi, pa ne bi"...
'Spoznala najlepšega moškega na svetu, ob katerem sem kar omedlela.'
Živijo, Brane! Imam en velik ljubezenski problem. Nekaj dni nazaj sem spoznala najlepšega moškega na svetu, ob katerem sem kar omedlela. Prevzela me je rdečica in vsakič ko sem pogledala v njegovo smer, sem bila vsa očarana. Bili smo na bazenu, ko je on prišel izza drugega dela zdravilišča, oblečen v najlepše zelene kopalke, belo majico (*z napisom REDAR) in kot običajno je nosil "papuče". Ves dan smo ga še opazovali in ta najina skupna energija je kar prekipevala, ko sem se mu približala. Večkrat sva si izmenjala poglede in zdelo se mi je, da je nekajkrat celo pomežiknil. Od kar smo odšli, še vedno mislim nanj in ponoči sanjam o njem, saj nisem imela možnosti, da bi ga vprašala za telefonsko oz. da bi izvedela, kako mu je ime. Živi na čisto drugem koncu kot jaz in me zanima, kaj naj naredim in kako naj pridem do njega, saj si res želim, da bi ga lahko povabila na kavo, čeprav ne vem, kako naj vse to izvedem? Zelo si ga želim spoznati in ga nočem izgubiti, saj čutim, da je pravi, ampak čutim, da se vedno bolj oddaljuje oz. da ga izgubljam, kar mi povzroča hude srčne bolečine. Hvala za pomoč in odgovor, res cenim vašo pomoč.
'Začela sem spoznavati 'sugar dadyje', ki imajo nekaj pod palcem'
Brane, pozdravljen! Sem dekle v dvaindvajsetih letih, glede na mojo generacijo so to prelomna leta: ali se ustaliti ali iti po svoje. Rada bi iztisnila čim več od življenja, vse in zdaj. Mogoče mi za zdaj še nekoliko uspeva, vendar se zavedam, da to dolgoročno ni izvedljivo. Namreč: imam partnerja, s katerim sva nekaj let prijateljevala, on pa je vedno hotel "nekaj več". Znašla sem se na razpotju, če ga želim obdržati v življenju, bova skupaj, ali pa prekineva stike, saj bi bilo njemu tako lažje. Sčasoma sem se prepričevala, da ga imam tudi jaz rada v tem smislu, saj je izreden človek, super se ujameva, ima vizije ... Skoraj si ne bi mogla želeti boljšega, res pa je, da v postelji z njim nimam nekega poželenja. Prevelik penis, slaba predigra, 5 minut in je konec. Po drugi strani sem začela spoznavati moške, v smislu "sugar daddy". Ne govorim o stereotipnih 50-letnikih, vendar do 40 let, ki imajo nekaj pod palcem. Nimam "daddy issues" in ne bi delala nekaj, kar bi me stalo dostojanstva. To si jemljem kot dodatni zaslužek oziroma nekaj, kar mi pripomore pri vsakodnevnem življenju ter praktičnih stvareh. Ne razumite me narobe, sem zelo samostojna, imam svojo službo, avto itd. Ta način življenja mi precej ustreza in rada bi tudi kdaj potovala na ta račun. Nočem, da na neki točki življenja obžalujem stvari, ki bi jih lahko v mladosti izkoristila. Spet pa je tukaj moj fant, ki bi rad vse počel z mano, mi nudil vse, njega pa preprosto ne morem izkoriščati, ker ga imam rada, ljubim ga pa preprosto ne. Ni tiste iskrice, pa sem poskušala, ampak na silo ne gre. Vem, da če bi ga ljubila, bi mi bilo žal, če bi ga prevarala oziroma niti pomislila ne bi na to. Zelo mi ga je žal, nočem ga prizadeti, ne vem pa, kaj naj mu rečem. Meni bo hudo, ker mi veliko pomeni, njega bo pa potolkla resnica. Zaradi mene bo dobil odpor do ljubezni in drugih žensk. Na kakršen koli način sem ga hotela pustiti, ni šlo, zmeraj je našel razlago/razumevanje. Ne vem, kakšen odgovor naj pričakujem, ampak se ti vseeno zahvaljujem!
50-letna Slovenka: to je razlog, zakaj pri moških ne ostane do jutra
Pozdravljen! Moj problem je dokaj neobičajen. Sem v zgodnjih 50 letih in po nekaj daljših razmerjih živim sama. Malo pozno, pa vendar sem končno res začela uživati v spolnosti, v srečanjih brez obveznosti ... Vseeno si želim spoznati nekoga, ki bi bil ob meni na stara leta. Vedno, ko pride do tega, da bi lahko pri nekom ostala do jutra, me zgrabi velik strah. Dostikrat se namreč zgodi, da dokaj glasno smrčim. Pojma nimam, kako moški reagirajo na to, vsekakor bi bilo meni osebno neznansko neprijetno v taki situaciji. Predstavljam pa si tudi, da bi to marsikoga že na začetku odgnalo. V bistvu sploh ne vem, kakšno vprašanje bi ti zastavila ... Verjetno bi rada le eno pametno moško mnenje. Lep pozdrav!
Bralka iskreno: 'Stara sem 26 let in še nisem imela spolnega odnosa.'
Pozdravljen, Brane. Stara sem 26 let in še vedno nisem imela spolnega odnosa. Imela sem fanta, bil je spoštljiv, prijazen, nežen ... Vse, kar si vsaka ženska za prvi spolni odnos želi. Šla sva narazen, ker mislim, da ga nisem smela več zadrževati pri tem. Sramujem se svojega telesa. Zdaj, ko sem že nekaj let sama, pa se bojim iti v novo vezo, saj mi je zelo sramotno povedati novemu partnerju, da pri teh letih še nisem imela spolnega odnosa. Ne vem, kaj naj naredim. Sama si želim spolnega odnosa, vendar me je strah odziva novega partnerja. Prosim, pomagaj mi s kakšnim nasvetom, kako do boljše samozavesti.
Obupana bralka: 'Med seksom ima težave z erekcijo, kaj naj narediva?'
Zdravo, Brane! Nate se obračam, ker sem obupana. Stara sem 28 let, moj partner pa je dve leti starejši. Uradno sva kot par skupaj pol leta. Zelo se imava rada, vse je super, razen ene stvari – seksa. Naj že na začetku povem, da sva tudi sodelavca, v službi sva se tudi spoznala. Že na začetku sva se dobro razumela, si pomagala, klepetala med pavzo. Po nekaj mesecih mi je priznal, da je noro zaljubljen vame, a da si ne dela utvar, da bi lahko med nama kar koli bilo. Sprva sem ga na lep način "odslovila", saj takrat res ni bil moj tip moškega, a sem mu po nekaj tednih vseeno dala priložnost in ugotovila, da mi je všeč. Nekako sva začela, tudi spolnost je bila na začetku kar v redu, čeprav je je bilo za moj okus premalo. Sama sem zelo seksualna oseba, obožujem seks in oralo, v seksu res uživam in mi je pomemben. In moram omeniti, da sem tudi videti precej dobro. No, težave pa so se začele malo kasneje ... Dandanes je situacija takšna. Ko sva oblečena in se poljubljava, mu penis zelo stoji (večkrat tudi da pobudo). Prav tako med predigro (ima več predizlivov). Prav tako, ko ga oralno zadovoljujem ... Ko pa seksava, mu vmes "pade dol". Oba sva zelo razočarana. Sicer pravi, da ga zelo privlačim, ampak vse to počasi načenja mojo samozavest. Poleg tega ne gleda veliko pornografije in omenil je, da ima včasih težave, tudi ko se želi samozadovoljevati. Naj omenim še, da kar veliko kadi in ima mogoče nekaj kilogramov preveč. Aja, pa še to, jaz sem veliko bolj izkušena glede seksa. Mene nič ne moti, zelo ga ljubim, vedno me zadovolji, tudi drugače kot s penetracijo. Je pa res, da je njegova mama zelo bolna, hudo mu je, a tako je bilo tudi takrat, ko sva se spoznala, pa ni bilo težav z erekcijo.
Obupana bralka: 'Če bi doživela orgazem, bi verjetno vedela, kajne?'
Pozdravljen! Pišem, ker sem že na robu obupa ... Stara sem 22 let. S fantom sva skupaj že štiri leta in ga imam najraje na svetu, on pa mene. Imava popolno zvezo oz. bi bila popolna, če jaz ne bi imela težav s seksom in doseganjem orgazma. Naj najprej povem, da uživam v vsem, kar je povezano s seksom, fant me v postelji obožuje, seksu nikoli ne rečem ne, rada eksperimentiram, sem odprta. Zanj sem idealna punca, kar se tega tiče. Če le ne bi imela sama težave. Nikakor ne morem doseči orgazma in mislim, da ga še nikoli nisem. Ne klitoralnega ne vaginalnega. Mogoče sem bila kdaj zelo blizu klitoralnemu, ampak če bi doživela orgazem, bi verjetno vedela, kajne? Fant se z mano ukvarja na vse načine, če želim, imava neskončno dolge predigre, toliko se ukvarja z mano, da mi je že kar nerodno. Med predigro uživam, zelo. Ena od stvari, ki me zelo čudi, je na primer ta: ko mi jo liže, sem ves čas na robu orgazma, resnično uživam in si mislim, to je to. Potem pa kar naenkrat draženje postane preveč intenzivno in mi ne paše več. Čisto vsakič ista pesem. Si predstavljaš, kako sem žalostna, da niti klitoralnega orgazma (ki naj bi ga bila sposobna skoraj vsaka ženska) ne morem doživeti? Tudi če se sama božam in masturbiram je isto. Najprej nor užitek, ki potem razvodeni ali pa me začne vse skupaj preveč dražiti. Seveda je jasno, da o vaginalnem orgazmu lahko samo sanjam. Res si želim tega, ker si mislim, da bi v tako lepem odnosu spolnost morala biti nekaj, kar ga le krasi, ne pa otežuje. Težava je tudi, da ima fant velik in debel penis in me velikokrat boli, ko prodira vame. Če imam srečo, me boli le na začetku, ponavadi pa tudi vmes. Bolečina ni močna, me pa vseeno moti. Boli me tudi, če mi ga ne da globoko. Oh, in naj ob tem dodam, da z vlažnostjo nimam težav. Vedno sem tako mokra, kot bi doživela 5 orgazmov. Vsakega nasveta bom zelo zelo vesela. Za začetek bi bil zame dosežek že to, da bi doživela klitoralni orgazem. Hvala za odgovor, Ženska
Bralka iskreno: 'Tako zelo si ga želim, v karanteni sem si ga še bolj, njemu pa ni do tega.'
Živijo! S fantom sva skupaj dobra 4 leta in medtem, ko sva na začetku sva normalno seksala, pa sedaj ne vem, kaj mu je, ker noče seksati. Vedno, ko mu povem, da si ga želim, me odvrne. Če sem ga v zadnjem mesecu prosila 4x, me samo enkrat ni odvrnil. Tako zelo si ga želim, v karanteni sem si ga še bolj želela, vendar njemu sploh ni bilo do tega. Raje mu sploh ne omenim, da si želim, saj vem, da me bo zavrnil in bom žalostna. Pa čeprav ob njem pogledam kakšen film, kjer so seks scene, ga sploh ne gane misel na to, da bi. Če že seksava, pa samo par minut, dokler mu ne pride in potem reče, da bo druga runda in na koncu o tej ni duha ne sluha. Naj omenim, da sploh noče iti dol, niti poskusiti položaja 69. Ne vem, kje tiči problem. Anikaaa
'Že nekaj let sem ljubica poročenemu moškemu'
Brane, pozdravljen, k tebi sem se obrnila po nasvet, saj sem zgodbe, podobne moji, že zasledila. Sem ljubica poročenemu moškemu. Že nekaj let. Enkrat sem ga že zapustila. Ker sem spoznala moškega, ki je z menoj želel imeti pravo razmerje. A se je izkazal za vse prej kot zglednega. Tako, da sem se ga stežka otresla. Poročeni se je takrat zame začel boriti kot še nikoli poprej. Obljubil je, da se bo ločil, ker me ljubi, a da rabi nekaj časa. Rok si je postavil sam. Sama ultimatov ne maram, zato jih nisem postavljala. A vidim, da bi jih morala. Rok, ki ga je postavil, je pretekel. V tem času ni storil nič kaj dosti. Vrnila sva se na staro pot, še vedno sem le ljubica in še vedno je poročen. Korona je bila voda na njegov mlin, saj se v času zaprtja nisva videla in je vse skupaj uporabil kot razlog, da lahko z ločitvijo zavlačuje. Kar me je precej potrlo. Začela sem pritiskati nanj, a nič kaj ne kaže, da bi kaj storil. Le prazne besede in obljube. Večkrat dobim pod nos, da sem ga prevarala in je še vedno ranjen ter rabi čas. Kakšno rano s svojim ravnanjem povzroča meni in kako neiskren je do žene, ki jo dolga leta vara, sploh ne pomisli. No, verjetno živi z njo čisto normalno življenje. Meni pa meče pesek v oči, kako trpi v zakonu. Misliš, da ima smisel vztrajati, čakati? Naj poskusim z ultimati? Ker zlepa nič ne dosežem. Kaj meniš, kaj naj storim? Hvala za nasvet.
Slovenka iskreno: 'Seksala nisem že 8 let in tega me je sram.'
Dragi Brane, nič nimam proti seksu in moškim, in kolikor se spomnim, hehe (bolj žalostno se smejem), sem, ko sem zadnjič imela spolni odnos, zelo uživala. Spomin nanj bledi, saj se je to zgodilo, verjel ali ne, pred dolgimi osmimi leti. Imela sem 31 let. Zdaj se bližam štiridesetemu letu. In me je strah, da ne bom nikoli več imela spolnega partnerja. Nisem ne lepa ne grda ženska. Ne suha ne debela. Ne ritasta ne joškasta. Ne kratkonoga ne dolgonoga. Nič nikjer na meni ne izstopa. Moški me ne vidijo. Ne pogledajo. Gledajo skozi mene. Noben me ne nagovori, se mi nikjer ne približa kot moški. Kot me ne bi bilo. V mlajših letih se je tu in tam zgodilo, a interes ni bil zame, ampak za seks. Do 31. leta sem imela samo dve krajši razmerji, ki sta se končali po nekaj mesecih z mojim strtim srcem. Oba fanta sta me zelo grdo zapustila. Skoraj vsakič, ko sem potem spala z moškim, je bilo prvič, zadnjič in nikoli več. Ni jih bilo veliko, ker sem večino zavrnila, saj mi je bilo jasno, da bo tako. Zdaj noben ne pokaže nobenega zanimanja niti za seks z menoj. Sprašujem se, ali bi sploh še znala seksati. A bolj kot to me skrbi, da se ne bom nikoli omožila in imela družine, čeprav sem si oboje od nekdaj želela. Mi lahko pomagaš, svetuješ. Ker sem samopomoči v svojem spolnem življenju sita, kljub temu, da si redno uspešno in hitro pomagam sama. V naprej najlepša hvala, tvoja redna bralka AB, ki pred drugimi skriva, da živi brez seksa, ker jo je tega sram in je prepričana, da bi jo imeli za nenormalno.
Pismo bralke: prepričana je bila, da je on tisti pravi, nato pa odkrila šokantno resnico!
V uredništvo smo prejeli pismo bralke, ločenke in mame dveh deklic, ki je zadnje mesece preživela v prepričanju, da je spoznala poštenega in zaupanja vrednega moškega, s katerim je načrtovala skupno življenje. Vse dokler zaradi določenih znakov ni začela raziskovati in ugotovila, da ji je ves ta čas lagal in jo zavajal. To je njena zgodba ...
27-letna bralka: Bila sem v oblakih. On pa me je le izrabil za svoje potrebe ...
Spoštovani, na vas se obračam, saj se v svojem življenju ne znajdem več. Stara sem 27 let, že od nekdaj z nizko samozavestjo in nizko samopodobo, hkrati pa visoko introvertnostjo. Težko najdem prijatelje, na osebe, ki jih spustim blizu sebe pa se kar hitro navežem. Imela sem veliko simpatij, ki pa so ostale skrite v meni, saj težko odprem svoja čustva. Na študentskem delu pred leti ( imel sem 20/21 let) sem spoznala fanta, ki mi je bil res všeč. A sem se bala razkriti čustva. Redko sva spregovorila kakšno besedo, bili so kratki pogovori. Dokler nisem nekega dne prosila za nasvet ... Začel mi je pisati preko ene od aplikacij za klepet in dal vedeti, da me želi za 'sexting'. Kar seveda, jaz, brez kakršne koli pripadnosti nekomu, sama in osamljena, sem v to tudi pristala, čeprav sem se počutila osramočeno, da to delam. A vseeno. Moja naivnost me je vodila v to, da pa mogoce pa me bo zaradi tega vzljubil. Naj povem, da sem vedno sem bila nekoliko močnejša. Svojega telesa sem se in se še vedno sramujem. Pri mojih 170 cm so se kile kar nabirale, ko sem spoznala njega, sem bila na dobrih 80 kg. Pa je ta 'sexting' kar trajal. Ko se je on seveda želel pogovarjati. Ko sem pisala jaz, je ponavadi ignoriral, saj sem jaz želela le navaden klepet, on pa 'sexting'. Po kakšnem letu pa je očitno spoznal punco in meni ni več ne odpisal, ne pisal. In mene, naivnico, je seveda to bolelo. Nisem ga mogla preboleti kar dolgo časa, pa sploh nisva bila skupaj! Spustila nisem blizu nikogar. Nikoli nisem bila žurerka, prijateljic tudi nimam ... No, imam dve iz osnovne šole, ampak tudi njima se težko odprem. Obe imata fanta, manj časa za nekoga, ki si misli, da bi pač bila le tretje kolo. Dva fanta sta se zanimala zame, ampak mi nobeden od njiju ni bil všeč, zato sem ju preprosto ignorirala in odgnala. Nista me pritegnila. Ko sem zaključila s tem fantom, sem bila stara 22/23. Si misliš, tako stara pa se brez izkušnje v ljubezni? Ja, tudi jaz tako mislim. Pa sem nekako zvozila sama. Sama na sprehodih v naravi, razni izletki s starši, ročno ustvarjanje doma ... A to me ni zadovoljilo in me še vedno ne. Tako sem po tem, ko je nehal pisati, tekom študija v Ljubljani začela s stradanjem ... V Ljubljani zame hrana ni obstajala, mogoče kakšen korenček in jabolko ... Redko sendvič ... Pa so kile šle malo dol, a uspelo mi je to le en semester, saj so doma začeli opažati moje spremembe. Imam zelo zaščitniške starše, sem edinka. Pa sem tudi s stradanjem nekako nehala in začela z zdravo telovadbo. Potem pa sem našla novo študentsko delo in preko šefice pred dvema letoma spoznala fanta, v katerega pa sem se res zaljubila. On je ravno končal razmerje, tako da je moja zaljubljenost ostala v meni. Ostala sem tiho in nadaljevala s svojim življenjem. Nakar pa mi le šefica reče, da bi fant rad mojo številko. Bila sem vzvhičena ... Seveda sem rekla ja. Trajalo je kar nekaj časa, da se je opogumil in poklical. Na začetku je bilo vse prijateljsko, tako sem tudi pričakovala da bo, saj mi je na kakšnem 3 zmenku le povedal, da nič ne čuti. V sebi sem se zlomila prvikrat. Pa sem si rekla, ok, bova pa samo prijatelja, tako kot sedaj. Nakar le pride moj rojstni dan, ko so se stvari začele komplicirati. Dal mi je moj prvi poljub. Dal mi je upanje. Dal mi je tisti občutek. A v njem ni bilo zaljubljenosti. Želel je le seks. Ko sva bila skupaj, mi je dal občutek, ko da mu nekaj pomenim. Dotiki, iskrivost, poljubi. Komunikacija je le morda malo pešala, ampak bila sem v oblakih. On pa me je le izrabil za svoje potrebe. Ko mi je povedal preko sms-a, da s srcem ni pri meni in da se želi še o tem v živo pogovoriti, sem se zlomila drugič. Pred njim nisem pokazala, kako me je prizadel. Bila pa sem v takem stanju, da bi pristala tudi na to, da sem njegova prijateljica za seks. In tudi sem. Ampak ni dolgo trajalo, ko se je on odločil, da to ne vodi nikamor. Zlomila sem se tretjič, tokrat pred njim. Verjetno je spoznal drugo, a nima moči mi povedati, saj je videl mojo reakcijo, ko sem se zlomila. Bila sem otopela. Postala sem zagrenjena, tečna do staršev, ki sta bila edina ob meni ... Pa sem s časom sedaj to le premagala. Boli še vedno, pa čeprav je več kot pol leta od tega! Pa sploh nisva bila v pravem razmerju! Po štirih mesecih sem ga za moj rojstni dan zopet videla .... Katastrofa .... Naslednji dan je vse prišlo za mano. Cel dan sem prejokala. On pa mi je v sms-u v zahvalo za klepet in pijačo napisal, da me je bilo lepo videti veselo. V sebi sem se parala, trgala pred njim, ko ga nisem mogla poljubiti in objeti. A očitno sem čustva skrila dovolj dobro. Ni videl, kaj se je z mano dogajalo naslednji dan. Verjetno bi bilo boljše, da ga nikoli več ne vidim, ampak kaj, ko vem, da bi rekla ja, če bi me povabil na pijačo. Česa me je tako strah? Ne vem, še sama ne znam odgovoriti. Kako bom zmogla sama, ko bom stara? Kako bom zmogla, ko ne bom imela službe? Trenutno imam službo za določen čas, ki pa se bo kmalu iztekla. Kako bo potem, niti nočem razmišljati. Bojim se tega, da ne bom zmožna poskrbeti sama zase, bom breme staršema. Kaj pa, ko njiju več ne bo? Edinih dveh oseb, ki me prenašata? Želim si pripadnosti nekomu. Da me nekdo objame in mi reče, da me ima rad. Nežnosti. Pa se mi to vse skupaj odmika. Pride dan, ko si rečem, da pač mi ni usojeno. Ampak, zakaj ravno meni ni usojeno? Sem res tako slaba oseba? Še vedno se ne poberem, ves stres mi je prinesel kar nekaj zdravstvenih težav. Še vedno želim shujšati, trenutno s svojo težo 55 kg nisem zadovoljna. Razmišljala sem že tudi o bruhanju, rezanju .... Slednjo sem tudi žal naredila. En rez za vsak mesec odkar sem se zlomila drugič. Sem slaba oseba? Tako slaba oseba, da me noben noče? Zvenim obupano, kajne? Želim si ven iz tega začaranega kroga, pa ne znam. Ne znam navezovati stikov, pridobiti novega prijatelja, kaj šele spoznati koga. Počutim se tako nemočno in ne vem, kako dolgo se bom še zmogla boriti.
SOS: Kaj narediti, ko se koža lušči?
"Pred dvema tednoma me je opeklo sonce, nekaj dni nazaj pa se mi je koža začela lupiti. Po rokah, nogah, hrbtu ... Čez nekaj dni me čaka poroka, za katero sem že kupila obleko, ki je kratka. Ne vem kaj naj naredim, ker res ni videti lepo," je potožila bralka, ki zagotovo ni edina, ki ima to težavo. Kaj narediti, ko se koža lušči in bi rade pospešile sam proces, si preberite v nadaljevanju ...
Ker ni kazal želje po seksu, je odprla njegov telefon in odkrila nekaj, kar jo je popolnoma šokiralo
Pozdravljen, Brane! S partnerjem živiva skupaj 8 let. Oba sva stara 39 let. Pred dvema letoma sem zanosila in imava fantka. Problem je pa naslednji. Absolutno mi ni jasno, kako sem lahko sploh zanosila, saj zadnja tri leta skorajda nimava spolnih odnosov. Prej pa sva bila precej aktivna. On trdi, da ni nič narobe, da je v stresu, težave v službi ipd. Imela sva zelo velik prepir leto nazaj, bila sem se pripravljena ločiti, saj tega nikakor ne razumem, počutim se krivo in čisto nezaželeno. Prepričana sem, da sem tudi sama kriva, ker sem se zredila. Trudim se shujšati, vendar me to dotolče, in spet jem, ker se tako počutim bolje. Bila sva celo 13 mesecev brez spolnih odnosov. Takrat je rekel, da je bolan, da ima težave s prostato in črevesjem, da me ni hotel obremenjevati. Tako da sem se počutila grozno, ker mu težim. Nakar je bil pri zdravniku in je vse brez problema. Nekako se je potem potrudil, da sva celo seksala 1x na mesec. Kar pa je meni še bolj zoprno, ker imam občutek, da je primoran in ga zdaj tudi odbijem, če se približa (kar je zelo redko). Tudi pri higieni je grozno. Dobesedno ga moram napoditi v kopalnico, da se stušira. Če bi bilo po njegovo, bi se tuširal prav tako 1x mesec. Drugi oziroma tretji problem pa je ta, da ko je doma, ves čas visi na telefonu. Tudi ponoči, res non-stop. To me neznosno jezi. Pravi, da gleda neke smešne posnetke, pa razne Discoveryje itd. Sinoči pa sem odkrila nekaj, kar me je čisto šokiralo. Sicer normalno se mi zdi, da se pogledajo tu pa tam pornografski filmi, vendar to je 'too much'. Ko je zaspal, sem pregledala zgodovino na telefonu, in ugotovila, da gleda pornografijo čisto VSAK DAN (zadnjih 6 mesecev, kar sem zasledila zgodovino). In to večkrat na dan. Tudi do 5-6-krat dnevno. Nikakor mi to ni jasno. Sem totalno zmedena. Sploh ne vem, kako naj ukrepam. Ni mi do tega, da bi razdirala zvezo, vendar ne želim takega življenja.
'Že dva tedna živim v šoku. Moj mož je gej!'
Pozdravljen, Brane. Že dva tedna živim v šoku. Življenje se mi je dobesedno obrnilo na glavo. Moža, s katerim sva poročena dobrih šest let, sem zalotila, ko se je samozadovoljeval, medtem ko je na svojem prenosniku gledal gejevsko pornografijo. Tako je bil zagledan v ekran, da me ni slišal in videl, dokler nisem zgrožena kriknila in zbežala iz dnevne sobe. Jaz imam 32 let, on 37. Otrok še nimava, ker me je vsakič, ko sem začela pogovor o tem, prepričal, da še ni čas in da naj še kakšno leto življenje uživava sama. Mož prisega, da ni gej in da ni nikoli prej naredil nič podobnega. Trdi mi, da ga je premagal firbec. In da me nima nič manj rad, kot me je imel, ko sva se spoznala. In da želi za vedno ostati z menoj. Ne verjamem mu in marsikaj mi je zdaj bolj jasno. Ne morem reči, da sem sumila, da je gej, je pa res, da je njegov najboljši prijatelj, s katerim sta v študentskih letih delila stanovanje, gej in tega nikoli ni skrival. Tudi en od njegovih sodelavcev, s katerim se veliko druži, je gej. Najin seks, na katerega zdaj niti ne pomislim, ker se mi upira, je bil povsem ok, ga je bilo pa za moje potrebe in želje premalo. Enkrat, največ dvakrat na teden. Tako je bilo, odkar živiva skupaj. Res mu ne verjamem, da ni gej. Zakaj prisega, da ni gej, če je? Zakaj se je poročil z menoj? Naj se ločim? Rada ga imam. Tudi zato, ker je čudovit življenjski sopotnik, ki mi nikoli z ničemer ne teži. Vsi moji prejšnji partnerji so bili ljubosumni. On nikoli. Pomagaj, prosim. Šokirana, zmedena in nesrečna.
Simon Vadnjal: Bolj ko se odpreš, bolj imaš srce na pladnju in ranljivejši si. Tako pač je ...'
"Bolj ko se odpreš, bolj imaš srce na pladnju in ranljivejši si. Tako pač je – to je cena," pravi novinar in pevec Simon Vadnjal, ki je pred kratkim izdal nov singel z naslovom Odpri srce, za katerega je na ljubljanskih ulicah posnel videospot in z neverjetno pozitivnim nabojem pesmi okužil vse mimoidoče.
'Kaj bi naredila, če bi ti moški rekel, da bi bil tvoj prijatelj (samo zato), ker bi rad seksal s teboj?'
Brane, pozdravljen. Zanima me tvoj pogled na prijateljstva med žensko in moškim. Je z ene strani vedno neko upanje? Če se prijatelja zapleteta in seksata, ali je možno ohraniti prijateljstvo? Ali drži, da če se pomenita, da kar sta storila, ni bilo pametno, je to ponavadi le z ženske strani, moški pa še vedno upa, da se bo kdaj spet kaj zgodilo? Zakaj tako skrivnostno skrivate čustva in ne priznate ženski resnice? Jaz sem na račun tega izgubila prijatelja. Zaradi kozarca vina preveč! In sem ugotovila, da je on že dlje časa na to čakal, tako da sem ga precej razočarala. Prej pa niti slutnje o tem, da bi on kaj drugače gledal name. Zanima me tvoj pogled na to. Hvala, lep dan, zmedenka.
Bralka iskreno: 'Šlo je za sebične cep*e, ki se niso potrudili zame niti v postelji, kaj šele kje drugje ...'
Dragi Brane, oglaša se še ena, ki potrebuje nasvet oz. mnenje. Namreč, zelo rada prebiram tvoje super in modre odgovore. Da najprej opišem situacijo. Moje otroštvo ni bilo postlano z rožicami, bilo je veliko nasilja (psihičnega in fizičnega) in alkohola, v nekem trenutku so me starši tudi zavrgli (in nato vzeli nazaj). Kljub razmeram sem s super ocenami končala srednjo šolo, se osamosvojila pri 19ih, končala fakulteto ob delu, nato pa s trdim delom zgradila zavidljivo kariero. Nato sem med korono spoznala čudovitega moškega. Do zdaj sem imela nekaj krajših vez, v katerih me, roko na srce, ni imel nihče zares rad. Šlo je za sebične cep*e, ki se niso potrudili zame niti v postelji, kaj šele kje drugje (dokler mi ni "potegnilo" in sem jih zapustila). No, tale zadnji je povsem drugačen: pozoren, ljubeč, skrben, inteligenten in delaven, tudi seks je čudovit. Problem pa je - v meni, natančneje v moji glavi. Boš rekel, težave v paradižu? Na kratko, skrbi me vse. Če seksava "samo" 1x na teden (kar mi je sicer dovolj), me že skrbi, da mu "mogoče ni tako zelo do mene". Ker je on zelo simpatičen, zgovoren in postaven, me seveda skrbi, da ga dekleta obletavajo (kar je verjetno objektivno res) in da me bo zapustil (kar verjetno objektivno ni res). Kar me še posebej spravlja v grozo je to, da sem par tednov nazaj izgubila službo (jap, korona), on pa je želel, da se preselim k njemu. Kar sem tudi se - trenutno on plačuje vse stroške in je izjemno skrben. Jaz pa se sekiram, ker ne prispevam v skupen proračun - dokler ne dobim službe, takrat pa mu želim povrniti vse stroške, ki jih je imel z mano (čeprav on ni za to in pravi naj me ne skrbi). In si lahko predstavljaš, da je ta moj "seznam za sekiranje" z večinoma namišljenimi razlogi, zelo dolg. Besno pošiljam prošnje in iščem delo. Sem sredi 30ih, on ravno tako, in če sem poštena, je ta zveza zaenkrat idealna. Skupaj sva par mesecev. Ne želim ga obremenjevati z vsem tem (on sicer ve, kakšno otroštvo sem imela), še najmanj zganjati histerijo, ljubosumje ali brskati po njegovih stvareh. Ljubim ga do neba in nazaj, pa tudi oba se zelo trudiva en za drugega na vseh področjih. Kako naj se znebim sekiranja? Se imam na sumu, da trpim za "sindromom zapuščenosti" zaradi težav v primarni družini, zaradi katerih s svojimi starši skoraj ne govorim več. Sem dokaj prepričana, da me ima moj čudoviti moški zares rad (BTW, tudi kuha čudovito!), hkrati pa me je strah, da bom vse zaje*ala ali ga po nesreči prizadela. Skoraj vsak dan mi pove, da me ljubi, mene pa potiho razjedata strah in dvom. Kaj mi lahko svetuješ? Zaskrbljen pozdrav, Muca
Obupana bralka: 'Naj zapustim fanta, s katerim sem 7 let, zaradi 2 mesecev z drugo osebo?'
Živijo, Brane! Pišem, ker sem popolnoma razdvojena in potrebujem objektivno mnenje. Sem študentka, stara 23 let, in s fantom sva skupaj že 7 let. Imava kar pestro razmerje, mislim, da sva dala čez veliko ovir, ki bi marsikoga že ločile. Od varanja, laganja, "norenja". Vendar sva vztrajala skupaj, ker sva se imela rada, sva vajena drug drugega in bilo je lažje ostati, kot pa oditi. Enkrat sva poskusila, vendar nisva dolgo zdržala narazen. Bila so tako lepa, polna smeha in ljubezni (sploh v začetnih letih, tista prva čustva) kot tudi slaba obdobja in posledično sem velikokrat že razmišljala, da to ni to in kako rada bi končala ... Pa so spet prišli lepši časi. V zadnjem letu in pol pa sem ugotovila, kako si postajava različne cilje, kako bi jaz nekako napredovala, šla v svet in življenje, izkusila stvari, on pa je zapečkar. Zelo me je prizadelo in vplivalo name to, da je raje ob koncih tedna popival s prijatelji, kot pa da bi z mano preživljal čas in negoval dolgoletno razmerje, saj se zavedam, da če nič ne vlagaš notri, postane prazno. Večkrat sem ga opozorila, da mi bo enkrat dovolj, če me bo jemal za samoumevno. Vedno sem predlagala, kaj bi lahko počela in kam šla ter koliko bi mi to pomenilo in bi bilo dobro za naju, vendar je vedno našel izgovor, zakaj ne more (delo doma, faks ...), a potem je bil s prijatelji. Še posebej mu zamerim, da je to počel v obdobju, ki je bilo zame zaradi osebnih razlogov zelo težko. Sedaj pa sem se čisto nepričakovano zapletla s fantom, ki ga sicer poznam že več kot 3 leta. Z njim mi je tako zelo lepo, je zabaven, pameten in kar je najpomembneje, ima enako mišljenje o življenju kot jaz. Z njim doživljam čustva, za katere sem že zdavnaj pozabila, da obstajajo. Čutim, da mi tudi on svoja čustva vrača. Seveda je moj fant mojo odtujenost začutil in sedaj počne vse, za kar sem toliko časa prosila, me razvaja, načrtuje zmenke, ima čustvene izlive ... Vsa sem zmedena in ne vem, kaj naj naredim. A je vredno zavreči 7 let z osebo, za katero vem, da me ima rada, da sva nekako odrasla skupaj in vedno prebrodiva težave zaradi dveh lepih, čustev polnih mesecev z drugo osebo? Bojim se, da bodo medeni tedni kmalu minili in mi bo nato žal, da sem fanta zapustila. Prav tako ne vem, kako naj ga sploh zapustim, kakšen razlog naj navedem, da omilim muke njemu in sebi. Fant mi je večkrat rekel, da kaj pa mislim, kako bo s kakšnim drugim po toliko letih, da je na začetku vedno vse popolno. Nočem iz dežja pod kap. Ta novi fant pa se tudi boji, ker noče biti neposredno odgovoren za razpad moje zveze in je nekako pod pritiskom, če se med nama ne bi izšlo, da bi mu to očitala. Vem, da sem se razpisala, vendar želim kar najbolje predstaviti to (zame) težko situacijo. Zahvaljujem se ti za odgovor in lepo bodi.
'Prevarala sem fanta ... Z njegovo sestro, ki je poročena!'
Pozdravljeni! Morda bom izpada čudno in sebično, ampak res ne vem več, kaj naj si mislim. Prevarala sem fanta, pravzaprav zaročenca, ki ga imam zelo zelo rada. In brez katerega si ne predstavljam življenja. In največji problem? Prevarala sem ga z njegovo sestro. Nobena od naju si do sedaj ni priznala, da je biseksualka ali lezbijka. Ona ima moža in otroka, jaz sem zaročena z njenim bratom, s katerim poskušava zanositi. Nikoli prej nisem imela spolnih odnosov z žensko, niti ona. Za obe je bilo to prvič ... In drugič. In zdaj se ne moreva ustaviti. Ne vem več, ali je ljubezen do fanta prava ali sem biseksualka. Ali kaj?