Ključna beseda / srečno življenje
Kdo je moški, ki te dni objema sanjsko Nušo?
Na prvi poletni dan je Nuša Rojs, ki se je marsikdo še danes spomni iz hrvaškega šova Sanjski moški, Slovenijo razveselila z novo pesmijo, ki jo bomo brez dvoma poslušali na vseh zabavah v letošnji sezoni. Zanjo je posnela tudi videospot, v katerem strastnih prizorov nikakor ne manjka, zato so se mnogi začeli spraševati, ali je simpatična Nuša zares našla novo ljubezen?
"Biti to, kar si" je največja umetnost in včasih tudi največja ovira
Vprašanje, ki me je pogosto pestilo tekom moje duhovne poti in dela s strankami je bilo – kako nekomu razložiti, da mora enostavno "biti to, kar je" in mu v isti sapi predstaviti, da mora sebe hkrati spreminjati in ne sme biti navezan na svoja prepričanja. Ali ni to protislovje?
Na računu imata milijone, živita pa v dvosobnem stanovanju
Ryan Gosling in Eva Mendes sta svetovno znana zvezdnika, finančnih sredstev jima nikakor ne primanjkuje, toda kljub vsemu živita zelo skromno. Svoja otroka vzgajata v majhnem stanovanju brez pomoči varuške, prav tako pa sta se odpovedala gospodinji in čistilki.
'Nisem del pohištva, ki ga trikrat do štirikrat na teden daš na hladno'
Pozdravljen Brane! Prosim te za pomoč, ker sem v življenju naletela na težavo, ki je ne znam sama razvozlati. Mogoče moja težava ne bo tako velika, nenavadna in očitna, da bi mogoče bila vredna nekih velikih besed, ampak nekako sama ne morem čez njo. Potrebujem tvoje nepristransko mnenje, kje sem se zataknila oz. kje sem naredila kaj narobe in zato ne morem iz začaranega kroga. Imam dober zakon s padci in vzponi, otroke v puberteti, finančno smo stabilni, zdravi itd. Nekih večjih problemov nimamo. Imam ambicioznega moža, ki se resnično daje za kariero, kar nam je tudi omogočilo finančno stabilno stanje, za kar sem hvaležna. Vedno sem bila 50 % mama in še 25 % oče za otroke. Čeprav imam službo, so tudi gospodinjska opravila pod mojo domeno. Dobesedno sem neko lepilo, ki našo družino povezuje in dela to, kar je. Mož ni ravno družinski človek, kar sem v življenju vzela tako, kot je. Takrat ko pa je z nami, se nam posveti. Zadeva pa je sedaj dobila tudi nov epilog, saj je odsoten celo več kot običajno. Dvakrat, trikrat na teden se s prijatelji zamudi med tednom do jutranjih ur. Sicer delo ne trpi naslednji dan, tudi alkohol ni tak problem, saj včasih vozi on, pa potem ne pije. Ker so otroci že v puberteti, me ne potrebujejo tako kot včasih, in sem velikokrat osamljena. Vedno sem dala družino na prvo mesto in tako nimam ne tesnih prijateljic, niti ne interesnih dejavnosti. Pri majhnih otrocih pač to ni bilo mogoče. Z možem sva se pogovorila o njegovih izhodih in pravi, da si želi zabave, da se sprosti s prijatelji, saj ima stresno službo. Ker je doma ljubeč in prijazen, mislim, da lahko črtava drugo žensko. Govorila sva tudi o tem in je jasno zanikal. Menim, da bi to čutila v želodcu, če bi bil to problem, kadar je doma, imava dober odnos. Upala sem, da se bova z možem v sredini 40. let bolj povezala, saj imava končno več časa za naju, efekt pa je ravno obraten. Se mi zdi, da sva bila bolj povezana in sva si bolj znala vzeti čas zase, ko so bili otroci majhni in je bil tempo ubijalski. Mož me resnično potrebuje, ko je doma, se mi posveti in je z mano, ampak jaz nisem del pohištva, ki pa ga trikrat do štirikrat na teden daš na hladno, ker ga takrat ne potrebuješ. Kje je potem problem? V meni, ker mislim, da bova z možem bolj skupaj in ker tega ne dobim, se potem včasih smilim sama sebi, ker tega nimam? Je že res, da sem bolj zapečkarica, mož pa bolj družaben in zato pride do nekih nepremostljivih razlik. Zakaj se počutim, kot da me na neki način vara s kariero in prijatelji? Nisem katastrofa od ženske, ki samo tečnari, je slabe volje in sitnari. Sem prijetna, mirna in inteligentna, poskušam biti vedno razumevajoča za vse družinske težave. Možu sem že povedala, da mi ta situacija ni všeč. Odgovarja s tem, da si on to želi, da je družabna oseba, da to rabi, ker je pod pritiskom od službe, kjer bi rad ustvaril ne vem točno katero goro dobička. Meni se vedno potem pojavi vprašanje, če sem jaz jezna, žalostna ali pa pod pritiskom zaradi službe, vedno pridem domov, ker tu je neko zavetje pred celim svetom. Kaj jaz njemu pomenim dodaten pritisk, če rabi bežat tudi od doma? Nekako se ne znajdem v novi vlogi, ki jo imam. Nekako se počutim odrabljena. Ne vem, kaj naj naredim. Kako izstopim iz tega začaranega kroga v življenju. Pa ne misli, da razmišljam o ločitvi. Upam, da je pri možu vse skupaj faza (ki sicer traja zadnjih 6 mesecev - prej je bila zadeva v bolj blagi verziji), ampak valda enkrat se bo pa le umiril. Gre za krizo srednjih let? Je pa res, da je to razlika med nama, ki me ubija. Kaj naj naredim? Imaš kakšno idejo ali nasvet?
'Bila sem šokirana, tudi zato, ker mi je s tem življenje obrnil na glavo'
Pozdravljen, Brane. Imam velik problem z nekdanjim partnerjem srednjih let (50 plus, sama jih imam 40 plus, oba sva ločenca), s katerim sva bila skupaj štiri v glavnem lepa leta. Lepo je sprejel tudi moji hčeri. Živeli smo v simpatični hiški na obrobju mesta, ki jo je najemal on. Bil je pozoren partner in dober ljubimec. Edini problem, ki sva ga imela, je bilo moje pritoževanje nad tem, da ima kup prijateljic, s katerimi je imel najmanj redne stike po telefonu. Ni mi bilo jasno, zakaj si mora z njim tako redno dopisovati in se tu in tam tudi dobiti z njimi, bojda samo na kavi. Eni od njih je dal tudi denar, ko ga je potrebovala. Mislim, da mu ga ni nikoli vrnila. To je tu in tam privedlo do glasnih prepirov, ker sem se spraševala, ali je kakšna med njimi prijateljica s koristmi. To je vedno zanikal. Lani jeseni sem šla s hčerama sama na dvotedenske počitnice. In kaj je medtem naredil? Sporočil mi je, da je med nama konec, da je vse moje stvari spakiral in da bo zapustil hišo, ki jo je najemal, ter se zaradi službe preselil bližje centru. Bila sem šokirana, tudi zato, ker mi je s tem življenje obrnil na glavo. Ne samo moje, ampak tudi življenje hčera. Po vrnitvi sem morala na hitro najeti stanovanje v neposredni bližini, da hčerama ne bi bilo treba menjati šole in da sem imela še vedno razmeroma blizu do službe, kjer sem na srečo napredovala in pristala pri precej višji plači. Vsaj to. In potem ni vse tiho bilo. Začel mi je pošiljati sporočila o tem, da me pogreša, da me še ljubi in da si me še želi. Tudi dobila sva se večkrat in zadnjič se je seveda zgodilo. Spala sem z njim. V veliki meri zato, ker sem bila po več mesecih brez seksa, po domače povedano, kar potrebna. Po seksu mi je dejal, da si želi, da bi ostala prijatelja, in da ne ve, kaj hoče. Bila sem 'paf'. Kaj mi svetuješ? Naj se trudim, da bi poskusila obnoviti pravo razmerje z njim ali kaj drugega? Trenutno sem prekinila vse stike z njim. A on še najde pot za to, da mi sporoča, kako me pogreša, ljubi in si me želi. Tudi jaz pogrešam to, kar sva že imela. In ga imam še vedno rada. Pomagaj, prosim. Vnaprej hvala. - Sončka (ne ravno)
Po več kot dveh desetletjih zakona sta še vedno srečno zaljubljena
Pierce Brosnan in njegova žena Keely Shay Smith bosta letos praznovala že 22. obletnico zakona, a par nikakor ne skriva, da iskrica njune ljubezni še vedno vneto gori. Vedno ko se pojavita v javnosti, lahko opazimo harmonijo in izmenjevanje nežnosti. Nič drugače ni bilo niti pred nekaj dnevi, ko so ju opazili na dogodku v Malibuju.
Občutki manjvrednosti igrajo pomembno vlogo pri strahu pred srečo
Prijetni občutki, veselje in radost, nekaj, kar si vsi želimo in po čemer hrepenimo. A lahko se ustavimo že pri besedi vsi, saj ni tako malo ljudi, ki se bojijo lastne sreče. "Morda se sliši malo nenavadno, da bi se bali sreče in pozitivnih občutkov, vendar so novejše raziskave pokazale, da se mnogi ljudje bojimo prav pozitivnih občutkov," pravi Petra Grobelnik, geštalt psihoterapevtka pod supervizijo.
'Bil je pozoren partner in dober ljubimec, nato pa ...'
Pozdravljen Brane. Imam velik problem z bivšim partnerjem srednjih let (50 plus, sama jih imam 40 plus, oba sva ločenca), s katerim sva bila skupaj štiri v glavnem lepa leta. Lepo je sprejel tudi moji hčerki. Živeli smo v simpatični hiški na obrobju mesta, ki jo je najemal on. Bil je pozoren partner in dober ljubimec. Edini problem, ki sva ga imela, je bilo moje pritoževanje nad tem, da ima kup prijateljic, s katerimi je imel najmanj redne stike po telefonu. Ni mi bilo jasno, zakaj si mora z njim tako redno dopisovati in se tu in tam tudi dobiti z njimi, bojda samo na kavi. Eni od njih je dal tudi denar, ko ga je potrebovala. Mislim, da mu ga ni nikoli vrnila. To je tu in tam privedlo do glasnih prepirov, ker sem se spraševala, ali je kakšna med njimi prijateljica s koristmi. To je vedno zanikal. Lani jeseni sem šla s hčerkama sama na dvotedenske počitnice. In kaj je medtem naredil? Sporočil mi je, da je med nama konec, da je vse moje stvari spakiral in da bo zapustil hišo, ki jo je najemal, in se zaradi službe preselil bolj v center. Bila sem šokirana, tudi zato, ker mi je s tem življenje obrnil na glavo. Ne samo moje, ampak tudi življenje hčerk. Po vrnitvi sem morala na hitro najeti stanovanje v neposredni bližini, da hčerkama ne bi bilo treba menjavati šole in da sem imela še vedno razmeroma blizu do službe, kjer sem na srečo napredovala in pristala na precej višji plači. Vsaj to. In potem ni vse tiho bilo. Začel mi je pošiljati sporočila o tem, da me pogreša, da me še ljubi in da si me še želi. Tudi dobila sva se večkrat in zadnjič se je seveda zgodilo. Spala sem z njim. V veliki meri zato, ker sem bila po več mesecih brez seksa po domače povedano kar potrebna. Po seksu mi je dejal, da si želi, da bi ostala prijatelja, in da ne ve, kaj hoče. Bila sem paf. Kaj mi svetuješ? Naj se trudim, da bi poskusila obnoviti pravo razmerje z njim, ali kaj drugega? Trenutno sem prekinila vse stike z njim. A on še najde pot za to, da mi sporoča, kako me pogreša, ljubi in si me želi. Tudi jaz pogrešam to, kar sva že imela. In ga imam še vedno rada. Pomagaj, prosim. Vnaprej hvala. Sončka (ne ravno).
Ko je sporočilo poslala na napačno številko, se je njeno življenje za vedno spremenilo
Pred 13 leti je Brenda Stearns poslala sporočilo na napačno številko in po nenavadnem spletu okoliščin jo je ta poteza pripeljala do njenega moža.
Bralka iskreno: Zgodilo se je, da sva postala ljubimca, saj sva oba v zvezi
S partnerjem sem v zvezi že več kot 20 let, skupaj imava dva otroka. Noro sem bila zaljubljena vanj do približno leta nazaj, ko se je naključno začelo spogledovanje z večletnim prijateljem (od obeh), nakar sva se zbližala in zgodilo se je, da sva postala ljubimca, saj sva oba v zvezi. Jaz sem se zaljubila vanj in on čuti podobno do mene. Jaz sem mojega partnerja pripravljena zapustiti zanj, on se pa boji njegovega odziva, ko bo izvedel. Noče se kregati z njim, ker se poznata od otroštva in imamo skupne prijatelje. Njegova zveza je tudi pri koncu, ampak njega bolj skrbi moja. Vprašanje je, kako naj svojemu partnerju povem, da je konec (ta je še vedno vame noro zaljubljen po tolikih letih)? In kako naj midva z ljubimcem nadaljujeva najino zgodbo?
Slovenka, ki je že 5 let ljubica poročenemu moškemu: 'Kako naj ga pustim?'
Pozdravljeni g. Brane! Rabila bi pomoč oziroma nasvet. Stara sem 40 let in imam hčerko. Z njenim očetom sva se razšla, še preden se je ona rodila. Ko je bila hčerka stara 2 leti, je v moje življenje prišel moški, ki pa ni sam. Je poročen in ima tudi on hčerko. "Skupaj" sva že več kot 5 let. Od njega nikoli nisem in ne bi zahtevala, da se loči, saj je to nekaj, za kar bi se morali odločiti sam. Ko sva skupaj, bi človek rekel, da sva rojena drug za drugega. Med nama je zelo lepa kemija, veliko strasti in nežnosti. Zadnje čase pa se je oddaljil. Izgovor je vedno služba in ne njegova družina. Večkrat sem mu že rekla, da se lahko razideva, če mu ni več do mene. Saj nekoga, ki mu ni do tebe, ne moreš obdržati pod prisilo. On vedno pravi, da sva v redu, da si me želi, da bo spremenil oziroma popravil stvari ... Česar pa v praksi ni videti. Ljubim ga bolj, kot sem kdaj koli nekoga ljubila, ampak včasih mi je tako težko. Čakam, ampak ne vem več, kaj čakam, niti zakaj. Kako iti stran od nekoga, ki ga ljubiš? Hvala in lep pozdrav.
Katarina iskreno: 'Moški, ki ga ljubim, je točno takšen, kot mora biti.'
Nekdanja uspešna plesalka in štirikratna svetovna prvakinja Katarina Venturini in njen srčni izbranec Damjan Kuzmič sta se poročila leta 2012, po devetih letih srečne zveze. Par je takrat usodni da dahnil med potovanjem po Avstraliji, kjer sta si privoščila tudi medene tedne, nekaj let kasneje pa sta se razveselila še sinčka Marka. Katarina nam je priznala, da je Damjan točno takšen moški, kakršnega si je vedno želela, razkrila pa nam je tudi recept za dolgo in srečno zvezo.
'Z 18. leti sem se zaljubila v moškega svojih sanj. Imel je že pet otrok z različnimi ženskami'
Z 18. leti sem se zaljubila v moškega svojih sanj. Imel je že pet otrok z različnimi ženskami. Njegova markantnost me je pripeljala do poroke z njim. Nora sem bila nanj. Skupaj sva že več kot 40 let, a od njega nimam nič, ne intime ne denarja. Še vedno ga imam rada. Imava dva sinova, ki ga ne spoštujeta glede njegovega odnosa do njiju. Jaz pa ostajam bolestno obsedena z njim. Predvidevam, da sem jaz potrebna pomoči, ne on. Sem podjetnica, sposobna ženska, urejena in dominantna, a obsedena s svojim dedcem. Ustvarila sem družinski imperij z znanjem in sposobnostjo, kar so podedovali tudi moji otroci, vendar se mojemu možu nisem zmogla zoperstaviti. Zato me še danes finančno izkorišča. Svetuj mi, čeprav ne vem, če bom to zmogla.
Šov Slovenija ima talent jima je spremenil življenje
Nastopi v šovu Slovenija ima talent so ju ponesli vse do velikega finala, in čeprav se jima je zmaga izmuznila, jima je dalo to še dodaten zagon. Julija Veleski in Zala Kores, ki ju širna Slovenija pozna kot De Liri, dekleti, ki nastopata s harfo, te dni predstavljata novo avtorsko skladbo z naslovom 'Kje si', za katero sta posneli tudi videospot, v njem pa pokazali tudi svojo bolj divjo plat in se prvič preizkusili tudi na igralskem področju. Na odru jima te dni dela družbo tudi band, v letošnjem letu pa si želita izdati tudi prvi album.
7 sporočil Kamasutre za čutno spolnost
O Kamasutri, ki jo je pred približno 2000 leti v stari Indiji napisal modrec Vatsyayana Mallanga, se pogosto govori kot o bibliji spolnih položajev. A v nasprotju s splošnim prepričanjem knjiga opisuje veliko več kot le o spolnost in izboljšanje spolnih užitkov v partnerstvu. Poudarja tudi pomen izbire pravega partnerja, raziskovanje drug drugega, srečno partnersko življenje, polna pa je tudi nasvetov, kako delati na odnosih. Kamasutra je sestavljena iz 1250 verzov, ki so razdeljeni na 36 poglavij, celotna knjiga pa ima 7 različnih delov.
7 slavnih moških, ki so se poročili s povsem preprostimi dekleti
Priljubljeni hollywoodski igralec Matt Damon je nekoč dejal, da je imel veliko srečo, ker se je zaljubil v preprosto dekle in ne v eno izmed svojih slavnih kolegic. Glede na to, da njuna ljubezenska zgodba traja že celih 16 let, je morda to recept za uspešen zakon med zvezdniki.
'Bi lahko mirno dejala, da sem res 'fajn' živela in dala svetu to, zaradi česar sem prišla?'
Danica ji je bilo ime. Še zdaj ne vem, kdaj točno sva postali prijateljici. Poznala sem jo od vedno. Bila je mama mojih vrstnikov, s katerimi smo se v najstniškem obdobju ogromno družili. Nato smo punce in fantje ubrali svoje poti; midve z Danico pa sva se pa po nekem času našli pri folklorni skupini. Bila so to lepa druženja skozi ples, petje in igro.
Znani igralec razkril, kako obdržati srečen zakon
Priljubljeni igralec Donald Sutherland je s svojo tretjo ženo, Francine Racette, poročen že dobrih 50 let. Igralec pravi, da v srcu čuva prav posebno skrivnost, ki je pripomogla k tako dolgi in srečni zvezi. Ali njegov nasvet deluje, lahko presodite sami.
36-letna bralka: Moj 19-letni fant ne ve, da imam dva otroka
Hej, Brane! Potrebujem nasvet. Stara sem 36 let, imam dva otroka iz prejšnjega zakona, moj novi partner pa je star 19 let. Ampak on in otroka ne vedo drug za drugega. Prepričana sem, da bi bil moj fant šokiran, da imam dva 9-letna otroka, kajti pred njim se obnašam mladostno in skupaj žurava. Zanj sem mlado dekle in ne zaposlena stroga mamica. Ne vem, kako bi prenesel dejstvo, da imam otroke, do katerih sem stroga. Najprej sem bila z njim zaradi odličnega seksa, sedaj po 7 mesecih, pa sem začela čutiti močna čustva inželim si več kot seks. Želim si biti z njim ves čas, a njegova družina ne ve zame in moja zanj. Ne vem, kako bi to prenesli, sploh zaradi otrok. Ali ima taka zveza sploh prihodnost? Tudi sama ne bi pred tem podpirala zveze s tako starostno razliko, a sedaj čutim prava čustva in čeprav je samo študent, je zame pravi moški.Prosim svetuj mi. Lep pozdrav!
'Zelo lepo ravna z mano, je ljubeč, topel, zabaven, obožuje seks z mano, ampak ...'
Pozdravljen! Hvala za vaš moški pogled na medspolne odnose. Rada berem to vašo rubriko, večinoma se tudi strinjam z vašimi odgovori. Nekaj sem se pa tudi naučila od vas o moškem funkcioniranju v odnosih. Moja težava je taka: oba s partnerjem sva stara okoli 55. Skupaj sva nekaj več kot eno leto. Ne živiva skupaj, videvava se tedensko, preživiva 2 do 3 dni tedensko skupaj, včasih se pa ne vidiva 10 dni. Tako je zaradi njegovih obveznosti. Jaz sem stabilna in neobremenjena s prejšnjimi odnosi, podjetnica, mama odraslih otrok, živim sama. On je univerzitetni profesor, živi sam, otroci so že veliki in so pri materi. Je skromen človek, dober oče, dober moški, dober profesor in dober ljubimec. Po osnovni izobrazbi je iz vojaških voda, v njegovem življenju so red, red in disciplina. Najin seks je krasen od prvega do zadnjega dneva, oba uživava, oba dajeva, oba prejemava. Kaj je narobe? Vem toliko, kot menda moram vedeti (po njegovo). Ženo je zapustil že davno. Ni pomembna. Potem je pred menoj bil v zvezi pet let, njegova partnerica je odhajala k ljubimcu, pa se vračala k njemu, ko jo je ljubimec zapustil, pa se spet vračala in spet odhajala. Pravi, da se je to razmerje zaključilo pred tremi leti. Da je v zvezi zelo trpel, a da jo je prebolel. Da je poskušal že pred mano s kakimi ženskami, a ni šlo, da sem jaz prva, ki sem spet vzbudila njegova čustva. A da se boji, strahovito boji ... Pravi, da je zaradi izkušnje iz pretekle petletne zveze "emotivno defekten". Potrpežljiva sem z njim, strastna sem, zvesta in razumevajoča, ne vdiram v njegovo intimo. Zelo lepo ravna z mano, je ljubeč, topel, zabaven, obožuje seks z mano tako kot jaz z njim. Ima še dejavnosti zraven službe, večino prostih dni vseeno preživi z mano. A njegovo vedenje se spreminja, kot da ima dve vodilni osebnosti. Če zazna najmanjšo kritiko ali nestrinjanje, zledeni v sebi in postane nedostopen. Ne prenese občutka, da nekdo pritiska na njega. Čutim, da me odriva od sebe, ko se počuti zavržen, zavrnjen. Pustim ga pri miru, ne paničarim, ne jokam, ne grozim, ne izsiljujem ... Rečem mu, da jaz njega ne bom nikoli zapustila, dokler se drži pravil, potem, ko ga to počutje mine, me znova išče ... To se je že večkrat ponovilo, ta 'push-pull' situacija. Sam pravi, da je "svadljiv". Obmolkne in se umakne. Postavila sem pravila, zelo kratka: spoštovanje in zvestoba. Tukaj je meja, čez to se ne sme. Vidim, da se ta njegova emotivna eksplozivnost umirja. V tem letu, odkar sva skupaj, sva se navezala, vzpostavlja se zaupanje med nama. Imava se fino, zezava se, debatirava o politiki, o zgodovini, o dogodkih v svetu, se cartava in nenehno dotikava drug drugega. Moje osebne teme posluša z zanimanjem, takoj bi pomagal, o njegovih ne smem spraševati. Zavedam se, da imam opravka z emotivno motenim moškim, morda celo nekoliko osebnostno motenim ... Človek bi rekel, da je tisti nori profesor ... A ima v življenju pomembne funkcije, ki jih brez težav opravlja. Ni imel dosti dolgih zvez v življenju, to med nama on sam šteje že med dolgo zvezo. A po moje tudi kratkih ni imel, ni tip za eno noč, tako je sam rekel. Ne vem, kot pravim, o takih stvareh ne smem spraševati. Rada ga imam, potrpežljiva sem. Čutim in vidim, da me ima rad, dober je do mene in nikoli ni niti verbalno grob, razen enega izbruha čisto na začetku zveze, ko mi je napisal nekaj verbalno žaljivega. Prebrala sem vse, kar sem našla o relacijski travmi, hočem ga razumeti. Ne govorim o tem, čakam, ko/ali bo on spregovoril. Boli me to odmikanje, trikrat sem že mislila, da me je zapustil. Nima pravzaprav čustvenih stikov z nikomer, razen z bivšo družino. In z mano. Mi smo ves njegov bližnji svet. Vse druge relacije je zrušil, z mamo, bratom, z bivšo ljubico. Težko mi je, ko se oddalji, ko prekine komunikacijo, zato vam pravzaprav pišem. A ima taka zveza prihodnost? Se tak moški kdaj uspe osvoboditi travm iz preteklosti? Da se več ne bo bal zapuščanja? Bolečine? Da bodo te vedenjske amplitude vedno manjše? Seksi sem, imam še super postavo, enormno življenjsko energijo, topla sem in nežna, a tudi močna, in življenje me je naučilo potrpežljivosti in sprejemanja. Pravi, da mu je lepo z mano. Da je vse v redu z nama. Da sem ga spet pripeljala v ljubezen. Potem rečem en napačni stavek in vse zgrmi nekam v prepad ... On pa nedostopno oddaljen. Kaj pravite? Hvala za odgovor, bralka
Dr. Saša Krajnc: Naučili smo se, da moramo sklanjati glavo in biti čim bolj nevidni, da ne bi koga zmotili
Vsak dan, dan za dnem, se trudimo biti odgovorne, uspešne, najboljše, kot smo lahko, da bi končno dobile potrditev vseh drugih, da smo vredne ljubezni, ki je ne moremo najti v sebi, a po njej hrepenimo, jo iščemo in se zanjo borimo, tako da poskušamo biti čim bolj 'pridne'. To in še več počnemo, da bi zadovoljile vse želje, ki pogosto niso naše, saj smo v svoji pridnosti že zdavnaj pozabile nanje. In nikoli ni dovolj, ker nas nenehno preganjajo ene in iste misli, kot so: moram, samo še to naredim, ojoj, tega še nisem, medtem ko nam občutki krivde preprečujejo, da bi se vsaj za trenutek ustavile, lažje zadihale in se vprašale, kaj si JAZ v resnici želim. O pridnosti, popolnosti in razdajanju smo se pogovarjali tudi s psihoterapevtko dr. Sašo Krajnc.
Bralka iskreno: Kljub nepopisni bolečini sem vedela, kaj moram storiti. Samo zbežati
Brane, pozdravljen! Po ločitvi in po nekaj letih se je zgodila prva kava z njim, ki je prav tako ločen. Začela sva počasi, nevsiljivo, neobvezno in brez pritiskov. Verjetno me je ravno to pritegnilo. Vse, kar sem pogrešala, sem naenkrat imela. Zelo kmalu me je predstavil svojemu krogu prijateljev, staršem in družini. Oba imava polnoletne otroke, živiva ločeno, a se vsak dan vidiva. Kot oseba je zelo komunikativen in družaben, samozavesten, inteligenten, delaven. Do mene je pozoren, skrben, obziren, ljubeč in včasih tudi vzvišen. Če mu kaj ne odgovarja, presliši in ignorira. O čustvih se pogovarja stežka. O svoji preteklosti mi je povedal skozi naključen pogovor. Povedal, kar je želel. Nisem ga dosti spraševala, saj nisem tip pijavke. Vedela sem, da je imel po ločitvi malo daljšo vezo ter nekaj priložnostnih srečanj. Zakaj točno veza ni uspela, iz razgovora nisem razbrala. Sama sem se enostavno prepustila, želela sem novo poglavje zase in zanj – začela verjeti v naju, ne da bi se obremenjevala z najino preteklostjo. Verjeti dolgoročno. Nekega lepega dne pa ugotovim, da je še vedno v kontaktu z bivšo. Brala sem sporočila. Kljub nepopisni bolečini sem vedela, kaj moram storiti. Samo zbežati. Po temeljitem razgovoru je rekel, da nima z njo nič, da se le občasno slišita kot prijatelja. Da mu ne pomeni nič. Da me ima rad, da mi ona ne seže niti do kolen. Videl je, da me je zelo prizadel in obljubil prekinitev kakršnega koli kontakta z bivšo. Na srečo ali nesrečo pa jo od prej poznam tudi jaz. Naključje je hotelo, da sva se čez nekaj časa srečali. Nekaj vljudnostnih besed, potem pa je izrazila veselje, da sva zdaj midva skupaj. V meni pa alarm, saj sem iz njenih nadaljnjih besed razbrala, da sta še vedno v stiku. S solzami sem oddrvela k njemu, da dokončno razčistiva. Kot bi mi zabodel nož v srce. Spet izgovori, da ga je klicala ona, da je ne more kar izbrisati, da mu je bila v preteklosti v veliki meri v pomoč, da je le prijateljsko. Zame pa nesprejemljivo, kar sem mu jasno in glasno povedala. Da naj se odloči. Sedaj je drugič skesano obljubil, da je konec in sem znova popustila. Pa ne zaradi obljube, ampak so bila moja čustva do njega že pregloboka in zaupanje izrabljeno. Lahko sem se slepila in borila v sebi, kako naprej ter sprejela morda najslabše. Prepustila sem se toku dogajanj, poskušala vsak dan ne misliti o tem in mu poskušala verjeti. Začeti nekako znova pri sebi, za naju. In želela sem spet srečati njo, da bi dobila neko potrditev, a se do danes to ni zgodilo. Ko sva skupaj, pozabim na vse skrbi, ker mi je z njim enostavno lepo, že sama njegova prisotnost me boža. Vsak dan se vidiva in tisti del v meni ga še vedno kontrolira, preučuje. Ko je le možnost, mu pogledam v telefon. Ne vem, ali je tako spreten v brisanju podatkov ali se je res odločil, kot mi je zatrdil, in sicer da prekineta. Ne najdem ničesar, nemir v meni pa se ne umiri. Sicer sva kompatibilna v vsakdanjem življenju, v mišljenju, pogledih, interesih, pa tudi v intimnosti. Enostavno me izpopolnjuje. Ko sva ločena, pa v meni vse divja ... Občutki strahu pred prizadetostjo, bolečino in izgubo. Ne vem, kako naj se umirim, počutim se ujeto v tehtanju, kaj je prav in kaj ne. Težko zaspim in ponoči se zbujam, mojemu premlevanju ni konca. Ves čas ga vidim in si dopovedujem, da je moja predstava zgrešena, da manipulira z menoj, da me le izrablja ... Že samo, ko ga slišim, pa sem nemočna, pozabim na vse. Brane, ali sem začarana (beri nora) pri 54 letih? Prosim te za mnenje, tvoj vidik, nasvet ... kar koli. Hvala ti vnaprej. A.
To je razlog, zakaj ženske izbirajo mlajše moške
Večina nas sanjari o lepem odnosu, ki bi trajal in trajal v objemu popolnega partnerja za nas. Ob tem si lahko zastavimo vprašanje, kakšna je idealna starostna razlika, ki najbolje deluje med dvema, ki sta vstopila v ljubezensko vezo. V nekaterih primerih sta enakih let, včasih je starejši on, spet drugič partnerka. Torej, ali obstaja najboljša starostna razlika, zaradi katere imamo več možnosti za dober partnerski odnos? O tem smo se pogovarjali s psihoterapevko Diano Ploj Zec.
Filmske uspešnice, ki so v preteklih letih požele val navdušenja
Letos obeležujemo že 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival (Liffe), ki bo potekal med 9. in 20. novembrom v naši prelepi zeleni prestolnici. Liffe osvetljuje in promovira izbrane filme svetovne produkcije, obenem pa opozarja tudi na najpomembnejše dosežke domače kinematografije. V luči omenjenega filmskega festivala prihaja na VOYO še nekaj filmskih uspešnic, ki so se v preteklih letih na festivalu že predstavile, med njih spada tudi slovenski celovečerec Prasica, slabšalni izraz za žensko.
'Že osem mesecev imam afero s poročenim moškim'
Pozdravljen, Brane! Že kar nekaj tvojih odgovorov sem prebrala na temo varanja, pa vendar se v nobeni zgodbi nisem prepoznala, zato sem se odločila, da ti pišem. Že osem mesecev imam afero s poročenim moškim, ki sem jo vmes večkrat prekinila, vendar se vsakič vrnila nazaj. Zdaj sem spet pred vprašanjem, ali vztrajati ali tokrat res dokončno zaključiti in pozabiti nanj. Vse skupaj se je pravzaprav začelo, ko je do mene pristopil po nasvet glede ločitve. Tudi sama sem že kar lep čas ločena in imam dobro življenje. Razlog, zakaj je želel ločitev, je bil ta, da je njega žena večkrat prevarala (imata tudi druge probleme, vendar je bila to pika na i). Pokazal mi je nekaj sporočil, ki jih je pošiljala svojim ljubimcem in prijateljicam, zato v ta del zgodbe nisem nikoli dvomila. Najino prijateljstvo je hitro preraslo v nekaj več in resnično sva oba začutila, da sva za skupaj. Moja vest pa mi večkrat ni dala miru in sem se umaknila, da bi onadva rešila zadeve med sabo, kar pa se ni zgodilo, saj ona kljub vsem dokazom vztrajno zanika svoje afere in se jezi na njega, ker je gledal v njen telefon. Sta bila tudi pri terapevtki, potem pa ona ni več želela iti, ker se je to njej zdelo "brez veze". Naj ponovno omenim, da tega ne vem samo na podlagi njegovih besed. Tudi spolnih odnosov med nama ni bilo do pred kratkim, da bi me imel zaradi seksa, močno dvomim, saj bi verjetno dobil kakšno drugo, ki je ne bi bilo treba čakati več kot pol leta, pa še to se je zgodilo le dvakrat. Zdaj pa jaz želim po eni strani vse skupaj zaključiti, vsaj dokler ne uredi z njo in dokler se ne loči. Njegovo finančno stanje trenutno ni najboljše, to je glavni razlog, ki ga drži nazaj. Glede na razmere na nepremičninskem trgu to lahko razumem, ne želim pa, da se kar preseli k meni. Ena izmed možnosti je, da si poišče stanovanje izven Ljubljane, česar pa zaradi otrok ne želi. Po drugi strani mi je težko, saj sem se vanj resnično zaljubila in on mi ta čustva vrača. On se zaveda, da bi to bila najbolj razumna poteza, vendar tudi on ni pripravljen zaključiti stvari in zdaj se vrtiva v krogu. Pa še to za konec: razumem, da je narobe, kar počneva. Razumem, da se večina moških zaradi nezvestobe ne loči (njene in njegove), razumem, da večina moških po ločitvi ne ostane z ljubico ali pa da kasneje to obžaluje. Tudi glede tega imam pomisleke in to sem z njim jasno skomunicirala. Pa vendar sva se našla in si ne predstavljava, da se ne bi poznala ...
'Odločila sva se, da imava otroka, a kot prijatelja. In zgodilo se je, zanosila sem.'
Dragi Brane, stara sem 30 let in sem mamica čudovitemu, pol leta staremu fantku. Vedno sem želela otroke, a sem nekako naletela na moške, ki niso želeli to še v teh letih. Zadala sem si (nekje pri 25 letih), da bom imela prvega otroka nekje okoli 30. leta, z nekom ali sama. Temu primerno sem tudi iskala zaposlitev, ki bi mi omogočala finančno stabilnost, kar sem tudi našla. Malo kasneje sem spoznala mojega sedaj nekdanjega fanta in skupaj sva bila štiri leta. Je pet let starejši od mene. Živela sva skupaj tri leta, ni bilo popolno (ne verjamem v popolnost), bilo je pa lepo in delovala sva dobro. Bila sva dobra prijatelja, super seks (sva oba zelo seksualna), skrb eden do drugega, spoštovanje, potovanja in možnost lepe prihodnosti. Nikoli nisem bila nek tip ženske, ki bi sanjarila o poroki, zame je to samo papir ... Živeti skupaj je zame kot, da bi bila poročena. Velikokrat sva govorila o prihodnosti, gradnji hiše in otrocih. Načrti za hišo so bili že v procesu (on ima zemljo) in finančno sva bila zmožna. Ko je prišlo do vprašanj (v zadnjem letu zveze), kdaj bova ustvarila družino, pa je imel izgovore: ko bo hiša, ko bom imel boljšo službo, ko bom prihranil kaj denarja ... Jaz pa nisem tip človeka, da dajem priložnosti v nedogled. Meni je bilo dovolj jasno, da ta 'ko bom' mogoče ne bo nikoli. Niti okvirno ni znal povedati, kdaj pa bi morda bil on pripravljen. Mislim, da nihče ni 100-odstotno pripravljen na otroka. V moji glavi se je prižgal rdeči alarm, ali jih sploh noče ali jih pa noče z menoj ... Se pač zgodi ... Nisem odvisna od moškega in od ideje, da moram z nekom biti. Ja, imela sem ga res rada, ampak moje želje in cilji pa so tudi nekaj vredni. Z njim sem se nato po štirih letih zveze razšla in mu tudi povedala resnico, zakaj in kako. Nisem mu zamerila in nisem bila nikoli jezna nanj. Sem mu pa povedala, kakšen je moj načrt. Ostala sva v kontaktu kot prijatelja in si občasno dopisovala. Dva meseca za tem mi je pisal, da v redu, da mi bo naredil otroka. Seveda sem rekla ne. Nisem želela, da naredi nekaj, česar si ne želi, samo da bi bila skupaj. Otrok vsekakor mora biti zaželen, drugače bi mi lahko čez nekaj let očital, da sem jaz kriva, da je v tej situaciji, ki je ni želel. Kasneje tisto leto sem spoznala fanta, s katerim sva se dobro ujela in je želel otroka. Bila sem iskrena, da ne čutim, da bi med nama bilo kaj trajnega, bila je bolj seksualna privlačnost. Odločila sva se, da imava otroka in ostaneva prijatelja ter sva povezana na tak način. Zgodilo se je in sem zanosila. Nikoli ne bi spremenila ničesar, ker je moj otrok moja največja ljubezen in me osrečuje vsak dan. Ko je nekdanji izvedel za moje novo razmerje, je tudi on začel novega. Bila sem vesela zanj in mu to tudi povedala. Privoščim mu res vse najlepše. Nato pa me je videl nosečo par mesecev in prenehal govoriti z mano. Jaz sem rodila in mislim, da mi je čestital nekje po treh mesecih, čeprav je vedel že prvi dan, saj sem še vedno v kontaktu z njegovo družino, ker smo bili zelo povezani. Pred enim tednom pa mi je pisal (ve, da sem samska ) in začel namigovati, da bi se dobila in seveda, da pogreša najin seks. Da pa seveda ne ve, kako bi to šlo, ker je seveda še vedno s to punco (sedaj nekje leto in dva meseca). Nato je izjavil, da je njegova punca noseča in bo rodila čez dva meseca. Da pa stvari niso bile načrtovane. Ne vem, kako verjeti, da ne. Mislim, da moški pri 35 letih zna nadzorovati situacijo. Rekel je, da ni vedel, kako mi povedati in ali ga sovražim, da bo imel otroka z njo in ne z mano. Seveda nisem. Imam ga še vedno rada, ampak ljubezen ni dovolj. Nama že ni bilo namenjeno ustvariti družine skupaj. Moje vprašanje pa je, zakaj? Zakaj želi varati svojo sedem mesecev nosečo punco in zakaj z menoj, ki sem ga pustila? Zakaj več ni zvestih moških, sploh v takšnih situacijah?
Toše Proeski: Bila je ljubezen njegovega življenja
Mnogi se še danes zelo dobro spomnijo, kako se je začel dan 16. oktobra 2007. Tistega jutra namreč ni bilo medija, ki ne bi poročal tragični smrti enega izmed najbolj priljubljenih makedonskih pevcev do sedaj, Tošeja Proeskega. Ta je izgubil življenje v prometni nesreči, ki se je zgodila na avtocesti pri Novi Gradiški. Avto, ki ga je vozil njegov prijatelj in voznik Georgij Georgijevski, je trčil v spredaj vozeči tovornjak in čeprav od pretresljivega dogodka mineva že 15 let, Toše Proeski ostaja v srcih mnogih ljudi. Na kraju smrti, kjer že dolgo stoji spomenik, oboževalci odlagajo vence in prižigajo sveče, v rojstnem kraju, kjer Toše tudi počiva, pa se tudi danes zgrinjajo številni oboževalci.
'Ženi se najbrž ne sanja, da njen mož igra dvojno življenje'
Brane, pozdravljen! Pišem ti, ker sem se znašla v situaciji, iz katere se ne znam rešiti. Sem ljubica poročenemu moškemu. Že kar nekaj let. Prvih nekaj let sem ves čas iskala tudi resnega partnerja, saj od ljubimca nisem pričakovala ločitve, ni mi niti omenil, da bi se ločil, niti dajal kakršnih koli obljub. Torej nič resnega ali stalnega. A vsak neuspel poskus iskanja partnerja (moški so res prasci, no, saj smo tudi ženske) me je vsakič vrnil k ljubimcu. Ko sem ga pred korono pustila zaradi drugega moškega, se je začel bolj zanimati zame, da ne rečem celo boriti. Tedaj je prvič priznal, da me ljubi, da se bo ločil, da pa rabi čas, da vse to izpelje. In sem mu nasedla ter se vrnila k njemu. In kaj se je od takrat spremenilo? Kaj dosti ne. Še vedno je poročen, še vedno rabi čas, rok za izvedbo si je postavil sam, je šlo pa prek meja zdravega razuma. Ženi se najbrž ne sanja, da njen mož igra dvojno življenje. Najbrž jima jaz rešujem zakon. Ob omembi, da če ji sam ne pove, ji bom jaz, je 'padel ven'. Tak odziv sem pričakovala. Ultimatov ne postavljam, saj tudi kaj dosti od obljubljenega ni izpolnil. Niti ne vem, ali kdaj bo. Saj vsakič spretno najde razlog, zakaj rabi čas. Korona. Bolezen. Moj sin iz prvega zakona (če bi živela sama in bila brez otrok, bi se menda že davno ločil in preselil k meni), pa še kaj bi se našlo (moja nepotrpežljivost, nerazumevanje ipd.). Rekla sem si, da počakam do roka, ki ga je postavil sam. Ker se rok bliža, dvomim, da mu bo uspelo. Po roku pa resno razmišljam o tem, da pokličem ženo ali pa jo osebno obiščem. Vem, da ga bom s tem izgubila, bom pa prišla resnici do dna, spoznala drugo plat zgodbe, ki je verjetno takšna, da je njun zakon povsem ok. Vsaj ponavadi je tako. Če pa imaš kak drug predlog, pa kar z besedo na dan. Verjetno bi pustil vse na miru, zaprl to knjigo in našel novo pot. Tako tudi karma ne bo imela dela. Za kakršen koli nasvet se priporočam.
To je ključno za zadovoljujočo spolnost
Drage dame, kako pa ve dojemate sebe kot spolna bitja? Znate uživati v spolnosti ali je to za vas še vedno tema, ki vam zbuja nelagodje in se je izogibate? Veliko je govora o samopodobi na splošno, veliko manj pa je zaslediti pomen spolne oz. seksualne samopodobe, ki je ključna za osrečujoče in zadovoljujoče spolno življenje. Šele takrat, ko se sprejmemo v celoti, lahko sproščeno in brez preprek uresničujemo lastne spolne fantazije in kreiramo čutno partnersko življenje.
To so dekleta, ki se bodo borila za Blaževo srce
Blaž Kričej Režek bo v šovu Sanjski moški to jesen iskal ljubezen svojega življenja, spodaj pa vam predstavljamo 17 kandidatk, ki se bodo borile za njegovo srce. Je katera izmed njih tista prava?