Ključna beseda / srečno življenje
'Stara sem 27 let in še nisem imela resne zveze. Počutim se osamljeno in ničvredno'
Pozdravljeni! Zelo bi si želela odgovora na moj problem. Stara sem 27 let in moram povedati, da še nikoli nisem imela obojestranskega vzajemnega razmerja. To me zelo mori. Počutim se osamljeno in ničvredno. Imela sem sicer veliko avantur, spoznala sem veliko moških, tudi takšnih, ki so pokazali naklonjenost do mene, ampak kljub druženju do teh moških nisem mogla nikoli ničesar čutiti. Preprosto me ne zanimajo. Ker mi enostavno niso zanimivi. Zaljubim se pa vedno v moške, ki so za mene nedosegljivi oziroma mi ponudijo samo košček tako rečene ljubezni. Po druženju z njimi se počutim še bolj osamljeno. Zelo si želim ljubezni od takšnih moških, čeprav vem, da je ne bom dobila. Nenormalno veliko sanjarim in fantaziram o stvareh, ki se ne bodo nikoli zgodile. Očitno me privlači nedosegljivo in ne razumem, zakaj. Zakaj imam zakoreninjene ene in iste vzorce, ki jih ne znam spremeniti? Ena in ista zgodba. Nisem razvajena, samo želela bi si spoznati nekoga, ki bi imel iste občutke kot jaz do njega. Pravo ljubezen. A je to tako težko? V preteklosti sem jemala antidepresive zaradi anksioznosti in paničnih napadov, ki so v veliki meri bili posledica moje pasivne in neodločne osebnosti. Danes se dobro počutim. Moram povedati, da sem sicer imela srečno otroštvo, nikoli mi ni nič manjkalo. Samo oče je bil nekoliko čustveno odsoten, kar je še zdaj. Mogoče bi lahko to bil razlog. Sicer imam dobro službo in sem atraktivnega videza.
Počasi umira, kdor ne spremeni življenja
Ne dovolimo si počasnega umiranja.
Zato moški ne morejo brez žensk (po mnenju Braneta Kastelica)
Je možno, da heteroseksualni moški brez stalne intimne partnerice živi povsem srečno in zadovoljno življenje? Tudi če ima močan libido? Morda. Najbrž. Prav gotovo je bolje biti samski kot živeti z nekom, ki te ovira in zavira, kritizira in iritira, in morda celo zatira. Ne bi vedel iz osebnih izkušenj, ker so bila kratka obdobja, v katerih sem bil brez stalne partnerice, no, kratka in vedno posvečena pištolarskemu cilju, ki ni pomemben za to temo, o kateri pišem na željo urednice, saj tema ni letanje s cveta na cvet, ampak vse lepo, dobro in koristno, kar moškemu prinaša vztrajanje na enem samem cvetu.
'Vedela sem, da ima ogromno žensk v vsakem kraju po Sloveniji.'
Imela sem vezo slabe tri leta. Po treh mesecih se je partner ločil od prve žene, saj je bilo samo vprašanje časa. Rekel ji je je, da se je odločil zame in ona je takoj sprožila ločitveni postopek in odšla z dvema otrokoma. Tako je bilo stanovanje njegovo, seveda, izplačati jo je moral. Jaz sem se delno preselila k njemu in na začetku je bilo kar v redu. Ker še nisem bila ločena in imam sina, sem vsake dva do tri dni odšla k njima, čeprav do partnerja, s katerim sva vložila za ločitev šele po končanem razmerju z ljubimcem. Kaj se je dogajalo? Vedela sem, da ima ogromno žensk, v vsakem kraju po Sloveniji, saj je imel oziroma še ima, takšno delo. Vsako žensko, ki mu je bila malo simpatična, je tako znal z govorjenjem in nasmehom pripeljeti do postelje. On je seksualni maniak. Seksati mora vsak dan, občasno večkrat na dan. Kadar sem ga klicala, je bila vedno prisotna v ozadju ženska ali punca. Tudi, ko je šel na zdravljenje, je tisto noč prebedel, si vse zelo precizno pripravil in še enkrat zlikal. Dogovoril se je z okoliškimi priležnicami, kdaj pride in do kdaj bo tam, da so se zvrstile. Tam sem ga dobila ob treh zjutraj, popolnoma budnega in po osmih klicih v sobo je rekel, no, zdaj pa pojdi. Pomagal mi je receptor. Znorela sem, da me je zopet prevaral. Ko je šel na Primorsko, isto. Vedno si je poiskal svoje radodajke, in kot mi je namignil lastnik sob na Koroškem, se nad njimi izživljal. Sama sem ga imela blazno rada. Šestkrat sem se vrnila nazaj k njemu. Če vam opisujem vsak dogodek varanja posebej, ne bom danes končala. Nikoli ni priznal, da je imel druge ženske v času, ko je bil z mano in sva bila najbolj zaljubljena. Tudi takrat, ko ne bi v sanjah pomislila, je hodil k drugim ženskam. Navzven je deloval prijazno, vendar hladno. Ima kronično bolezen na črevesju, kar je zanj bilo verjetno moteče, saj je moral pogosto hoditi na wc, večinoma z drisko. Ampak to zanj ni bila ovira. Je manjše rasti, suh, plešast in ko sva se poznala, se je oblačil v zelo oprijete srajce in hlače. Meni to nikakor ni sedlo, zato sem mu nakupila ogromno oblačil. V obdobju, ko sva bila najbolj zaljubljena, je dobil spolno bolezen, jaz pa ne. Od kod? Jaz sem bila ves čas samo z njim, ker mi je to dovolj, normalno. In ljubila sem ga kot še nikogar do sedaj. V službi in tudi privat je dajal vtis, da ima samo mene in nikogar drugega. Še med službo si je vzel urico ali dve, da je šel seksat s katero od svojih. Problem je nastal, ko je lagal meni, tem ženskam, (ne vem, zakaj) prijateljem in to ga je zmedlo, ker toliko različnih laži si človek ne zapomni. Kadar sem mu omenila, da vem za druge in da me vseskozi vara in to zelo veliko, z različnimi ženskami ... takrat je vedno znorel, ko sem povedala, da vse to vem. Čisto vse privat sobe in bolj razpadajoče hotele je poznal in jih tja vozil. Zopet je dobil spolno bolezen in se zdravil mesec in pol. Jaz sem šla na pregled in dala kri, vodo, vse je bilo bp. Vedno je seksal brez kondoma. Ni se znal niti za minuto brzdati. Najela sem gospoda, ki je včasih bil privat detektiv. Nekako sem ga naprosila, naj mi pomaga in sem uspela. Ampak kaj, ko je odkril najhujšo stvar, ki me je dokončno sesula. Čeprav je bil 10 let starejši od mene, je imel pogoje za penzijo pri 54 letih (bonificiran staž). Mislim, da prav te dni gre v pokoj. Skratka, njegov prijatelj, ki se je ukvarjal z istimi hobiji, le da je bil tretiran višje v pesniški izdaji v Ljubljani. Franci, bom imenovala detektiva, je odkril, da sta geja in to zelo strastna. Ja tako je bilo, kar sem v majhnem delu videla tudi sama. Meni je na sveto tajil popolnoma vse. Vedno je vse zanikal, vedno. Lagal je, tako,da sem ga označila kot patološkega lažnivca. Mislil je, da bo to lahko celo življenje skrival, a našel je mene z namenom, da ga razgalim pred javnostjo, kaj njihov šef počne, ampak nisem nikomur v njegovem podjetju tega povedala. Kaj je natvezil ljudem, to ne vem, saj me je ena, s katero sva se dobro razumeli, blokirala na vseh omrežjih. Verjetno poznate značilnosti škorpijona, pa vam bo vse jasno. No, tako se je igral z mano ves ta čas. Sem iz premožne družine, znam se dobro obleči, dobro izgledam, vozim dober avto in ta norc namesto da bi mi bil zvest in bi imel veliko od tega ... Ko sem ga nazadnje videla pred dvema mescema, je rekel, da se čisti. Dragi Brane, res sem od žalosti, neiskrenosti obležala v postelji z depresijo. Najbolj noro je pa to, da ga imam še vedno rada in upam, da bo sprevidel, kaj je počel. Jaz sem mu vse odpustila. Ljubezen pri meni ni kar tako. Prosim za nasvet, kajti sedaj ne govoriva, ne pokliče, jaz enkrat sem pa ni bilo odgovora na napisano.
Bili so navadna slovenska družina. Srečna in polna ljubezni. Dokler ni dobila nove službe
Pozdravljeni, večkrat vas berem in skoraj vedno sva enakih misli. A tokrat se je zgodilo, da svojih misli ne razumem več. A tako je, pravijo, ko se sam znajdeš v težavah. S partnerjem sva skupaj dobrih sedem let in imava prekrasno punčko, staro štiri leta. Naše življenje je potekalo predvsem normalno, brez večjih težav. Navadna slovenska družinica. Srečna in polna ljubezni. Problem se je začel, ko sem končno po nekaj letih trdega truda dobila službo v svoji stroki, ki sem si jo želela, odkar pomnim zase. Staro službo sem pustila in tako začela novo karierno pot. Moj partner dela v isti stroki, a najini delovni mesti sta precej daleč narazen. Naj omenim, da je moje delovno mesto po hierarhiji višje od njegovega in delava popolnoma druge stvari. Na poti k njegovi karieri sem mu sama ogromno pomagala, ga spodbujala in podpirala. Kako mu le ne bi? Želim mu najboljše. A očitno nisva enakega mnenja. Na dan, ko so me obvestili, da sem dobila službo, sem bila presrečna. Tako kot tudi vsi drugi okoli mene, saj so vedeli, kako močno sem si to želela. Torej vsi, razen mojega partnerja. On o tem ni želel govoriti in o tem se nisva pogovarjala. Z vsemi sem delila svojo srečo, a s tistim, ki sem jo želela najbolj, je nisem mogla. Vse, kar sem želela, je, da je ponosen name. In vesel zame. A ni bil. Z mano o tem dejstvu, da čez nekaj mesecev začnem hoditi novo službo, ni spregovoril niti besede in preden sem nastopila z novo službo, se o tem sploh nisva pogovarjala, kot da se to ne bo nikoli zgodilo. Ko sem pričela delati, sva se začela veliko prepirati. Če sem samo omenila, kako sem preživela dan v službi, je bilo vse narobe. Začelo se je poniževanje, da nimamo jaz in meni enaki pojma, da smo nesposobni, da oni delajo namesto nas ipd. Če me je v družbi kdo vprašal, kako je v novi službi, me je velikokrat prekinil in začel govoriti v mojem imenu, ter nasprotoval vsemu, kar sem rekla. Počutila sem se neprijetno in bilo mi je nerodno. Veliko sem se prilagajala in takrat popuščala, saj sem upala, da je samo obdobje in da bo minilo. Želela sem, da živimo mirno in srečno. Kar hitro sem napredovala in moram reči, da sem pri svojem delu precej uspešna. In ko se je to zgodilo, je doma spet padla bomba. Da sem dojela, da ne pretiravam in si ne domišljam stvari, je bilo takrat, ko mi je naravnost povedal, da jaz tam ne morem delati, ker nimam pojma in sem še premalo časa v tem poslu in mi dal pogoj: on ali moja služba. Kot razlog je ves čas podajal dejstvo, da bo sedaj moral on malo bolj prevzeti skrb za hčerko, s tem mislim iti po njo v vrtec, kljub temu, da sem uro za tem že tudi sama doma in imamo skupaj še nekaj ur do večera. Tudi vse vikende sem doma. Ves svoj prosti čas namenjam izključno svoji družini. Večkrat sva se o tem že pogovorila, saj sem resnično upala, da se bo stanje spremenilo. A vsako nestrinjanje se konča s prepirom in mojo službo. Hudo mi je, ko je vse, kar si želim, da je srečen zame. Pa ni. Začelo se je odražati na najinem odnosu in spolnosti. Ne vem več, kaj naj naredim?
'Kaj delam narobe, da so me do sedaj vsi fantje zapustili zaradi druge?'
Brane pozdravljen! Imam nekakšen čuden problem. Sem 22-letna punca, nizke rasti, bolj zaobljene postave, imam velike prsi in rito. Sem zelo komunikativna, imam smisel za humor, sem razgledana in inteligentna. Imam pa problem, ki se mi stalno ponavlja. Torej, v preteklosti sem imela 3 fante in čisto vsi so prekinili zvezo z mano, ker so spoznali drugo punco in nato z njo skočili v zvezo. Zelo boli dejstvo, da te oseba, ki jo ljubiš, zapusti zaradi nekoga drugega. Sama sem se v zvezah trudila biti čim boljša. Partnerjem sem pomagala pri reševanju težav, jim prisluhnila, jih razvajala s kosili in večerjami, ki sem jih skuhala posebej za njih, jih presenetila s kakšno sladko malenkostjo, občasno celo s kakšno novo obleko. Skratka, ne morem najti vzroka, kaj delam narobe, da so vsi ti fantje dobesedno ušli od mene. Sem mogoče preveč vsiljiva s svojimi razvajanji in izkazovanjem ljubezni? Je narobe to, ker se nekomu popolnoma predam? Res sem obupana in resnično si nikoli več ne želim, da bi se moja ljubezenska zgodba še kdaj končala tako, zato se obračam k tebi po pomoč in nasvet. Najlepša hvala za odgovor!
Bralka iskreno: Za vsako napačno besedo, sem pretepena
Pozdravljen, Brane. Že dolgo se sprašujem, kako naprej. Imam namreč moža, kateremu je družina nekaj kar je statusni simbol v družbi. Njemu družina ni nekaj, kar bi ga vodilo domov v varno zavetje. Oba sva situirana in imava svojo hišo. Živimo brez finančnih skrbi. Problem je v tem, da so posel in prijatelji pri njem na prvem mestu. Otroka ima rad, a sta mu motilni faktor. Da pojasnim ... Vesel je, da jih ima, ampak ga njuna otroškost moti. Vem, čudno, ampak tako je. Skratka, družina je zanj nekaj kar mora biti, ampak je vse prej kot dober mož in oče. Moram priznati, da se pred otroki ne kregava in ne dereva, ampak ti pčutijo, da med nama ni več ljubezni, naklonjenosti in radosti. Iskreno ti priznam, da sem zelo družinski človek, ki mu družina pomeni vse. Nasprotje od moža. V čem pa je problem? Da zadnje čase slutim, da hetero ... Ali je bi ali pa je gej. Čudno se sliši, ampak tako je. Ne vem, kako naj se spopadem s težavo. Problem sem začela reševati s pogovorom, a pri nama se vedno konča s pretepom. Vsaka beseda, ki jo izrečem in mu ni po volji, sem pretepena. Imam rada svoja otroka in najino družino. Najležje je oditi. Ampak tudi so otroci, življenje, hiša, ki je tudi moja. Ne vem, kako naprej. Hvaležna ti bom za vsak nasvet, ker problem je v tem, da ga nimam več rada in vem, da si zaslužim življenje, ki ga do sedaj nisem imela. Sem namreč iz družine, v kateri sem bila več bita kot sita. Lepo bodi.
5 knjig za lepše jesenske večere
Medtem ko večere preživljate zavite v odejo s skodelico vašega najljubšega toplega napitka in zrete skozi okno, smo za vas pripravili nekaj idej za knjige, zaradi katerih bodo jesenski večeri še lepši. Med knjigami, ki vam jih priporočamo, so tako božična romanca, družinska drama kot tudi napeta kriminalka, ki je ne boste mogle odložiti. Prepričani smo, da boste med predlogi našle popolno knjigo zase!
'Odkrila sem njegove klepete in bazo žensk, ki so se prodajale prek spleta'
Ko pride do razkritja partnerjeve nezvestobe, se v trenutku poruši vse, v kar ste verjeli. Prvi šok sicer mine, a v srcu ostane skeleča praznina in vprašanje: "Zakaj?!" Počutite se izdane, oropane vsega bistva, brez upanja v prihodnost. Zdi se vam, da v ljubezen ne verjamete več. In če se v tem trenutku sprašujete, kaj je lahko še hujše od nezvestobe, vam predstavljamo zgodbe štirih deklet, ki so razkrile, na kakšen način so izvedele, da jih partner vara. Ne le resnica, včasih je razkritje morda še bolj boleče kot vse drugo, kar sledi.
Primeri, v katerih bi morali končati zvezo
Vsak dan videvamo mnogo na videz srečnih parov. Navzven živijo srečno življenje, v njih pa narašča občutek slabe volje. Okoliščine so se spremenile, partner se je spremenil, sami so se spremenili. Zveza jim ne prinaša več veselja, a hkrati so navajeni partnerja in se bojijo poskusiti nekaj novega. Mnogo ljudi se sooča z vprašanjem, ali ostati v taki zvezi ali ne. Nas naš partner še osrečuje ali ostajamo z njim zgolj iz navade?
'Vedno sem prezirala ženske, ki so se odločile za splav ...'
Kaj storiti, ko si sam sebi partner, čeprav imaš zaročenca, in ko si svojemu 11 mesečnemu sinčku cel dan, razen kakšne urice (če vse seštejemo skupaj), starš edino ti, čeprav ima oba starša? Je res da sva z zaročencem zvezo začela kar na hitro in jo tudi razvijala na hitro, vendar sem vedno trdila, da ne bom imela zveze na silo, ko bo prišel pravi, pa bom vedela, da je to to in se z njim kar hitro ustalila. Tako sva po samo nekaj mesecih zveze začela živeti skupaj ter izvedela, da pričakujeva sina. Vedno sem prezirala ženske, ki so se odločile za splav (če je šlo za posilstva, zdravstvene težave ali kaj podobnega, sem tudi jaz odobravala splav, da ne bo pomote) in sem trdila, da ne bi mogla škoditi svojemu še nerojenemu otroku, saj bi me to celo življenje potem težilo in mi ležalo na duši. Tako sem dala partnerju dobro vedeti, da naj splava od mene NE pričakuje, lahko pa svobodno odide, če se mu zdi, da ni še čas, da bi postal oče. Takrat in še velikokrat sedaj trdi, da bi on imel otroka sedaj ali v naslednjih letih vsekakor, z mano ali brez. In vidi se, da najinega sina obožuje in ga ima rad, kar pa na žalost ne morem trditi za sebe. Ne da ne bi oboževala sina in ga imela rada, ker je moj svet in bi dala življenje zanj, temveč, ne morem trditi, da ima zaročenec rad tudi mene. Na začetku je seveda to pokazal, sčasoma pa se je čedalje bolj oddaljeval. Trdi, da je krivo moje obnašanje in da nisem ista kot na začetku, vendar se pomoje vsak spremeni oz. je drugačen, ko ga videvaš nekaj ur na teden ali pa, ko z njim dejansko živiš. V tem času se je spremenilo tudi to, da sem odslovila (na njegovo željo) zelo dobre prijatelje, pustila službo (iz osebnih razlogov, ter delno tudi zato, ker je on tako želel), svoje življenje popolno posvetila najinemu domu, otroku, čiščenju ... 11 mesecev po porodu, v sobi s sinom še vedno spiva sama (razen vikendov), ker se on drugače ne naspi za službo (samo jutranja izmena, 8-urnega dela v proizvodnji), ker se mali 2 ali 3-krat prebudi ponoči (kvečjemu zbudi samo mene, ker "rabi" dojko, zaradi žeje, lakote ali pač kot tolažbo). Ne more se naspati, ker mali spi med nama, čeprav imamo 20 cm širšo posteljo kot znanci, ki vsako noč spijo na postelji trije, s tem, da je sin star 4 leta (torej je kar večji od najinega), navmes pa se jim še pridruži leto in pol stara hčerka, pa se oče naspi kljub temu, da vstaja bolj zgodaj kot moj partner in se poleg službe vozi še čez mejo na treninge. Medd službo in treningi pa najde čas za urejanje okolice doma in druženje z otroci. Moj partner pa se pač ne naspi, ker ni dovolj prostora na postelji, se mali prevečkrat prebuja ... In kljub temu, da spi v dnevni na kavču, oddela svojih 8 ur, pride domov takooo utrujen, da ne more niti trave pokositi, niti malega previti. Zjutraj, ko gre delat, ne dobim poljuba za adijo oz. dobro jutro, ker ga preveč boli hrbet, da bi se sklonil k meni, ko pride domov, če grem k njemu po poljub ali objem, pa mi reče kaj mu težim. Spolnost izgleda kot nekakšna rutina, ki se pač mora zgoditi včasih 3-krat včasih 4-krat tedensko in to takrat, ko se njemu zaljubi. Tistih 5, 10 minut brez romantike, predigre itd. Čeprav pridem velikokrat do njega z željo po malo romantike in seksa, me velikokrat zavrne češ, da je utrujen, da pozneje, da se mu ne da, da mu ni, če me razganja, kaj mi je ... V javnosti me ne drži za roko, če ga primem jaz se takoj razjezi, kaj ga nadlegujem, kaj si bodo ljudje mislili, da sva v javnosti itd. Če mu zatežim, če me ima sploh rad, mi odgovori, če spet začenjam. Enako je, če vprašam, če se mu zdi, da sem se po porodu preveč zredila (sicer sem shujšala in imam manj kg kot pred nosečnostjo, kar sicer opazijo in povejo vsi drugi, samo on ne). Če se slučajno uredim, ko kam greva, začne z vprašanji za koga sem se uredila, če mislim, koga kje srečati, če se ne uredim, mi pove, da če se čudim, da pogleda druge, če se jaz za njega nikoli ne uredim ... Da ne omenjam tega, da je v 11 mesecih sina previl vsega skupaj 3-krat, sam ga je okopal enkrat (pa še to brez, da bi mu namazal negovalne kreme, ki jih mali nujno potrebuje). Vse ostalo sem vedno postorila jaz, čeprav sem imela dvakrat šive, ter sem pristala na urgenci zaradi izčrpanosti. Velikokrat omeni, da dela samo za trgovino, čeprav dam jaz svojo minimalno porodniško za čeke, kar pa ostane pa za plenice itd. Sebi že eno leto npr. nisem kupila oblačil, čevljev ali šla k frizerju. Živimo pri mojih starših, torej stroške vode, elektrike in drugega krijeta ona, plus tega tudi kosilo vsak dan skuha mama, on se pa še uspe pritoževati in se norčevati iz nas. Ko se čez vikend zbudi, predlaga sprehod, malega popazi tisti 2 minuti, da se jaz na hitro oblečem, potem pa grem malega previjat, mazat s kremami, ga nahranim, mu dam piti, umijem zobke ... On pa ta čas leži in gleda tv ali igra igrice, in ko pridejo na vrsto moji zobje, me cel nestrpen vpraša, če gremo ali ne. Brane prosim pomagaj, kaj storiti, ker več ne vem, ali jaz pretiravam in potrebujem psihiatra za živce kot trdi on, ali imam le nekako prav, ko rečem, da tako ne gre več naprej. Lep pozdrav, mamica malega sončka.
Neisha osupnila v prekrasni poročni obleki
To poletje ne diši samo po počitnicah, lahkotnosti in ležernosti. Nekateri so izkoristili vroče dni, se skrili v studio in neumorno ustvarjali. In danes je pravi dan, da zadiši po nečem novem, svežem ... Priljubljena pevka Neisha in Kranjci predstavljajo skladbo Poročna, za katero so posneli tudi videospot, ki si ga lahko premierno ogledate na Zadovoljna.si, z Neisho pa smo poklepetali o tem, ali tudi sama že razmišlja o poroki. Konec koncev je že nekaj časa srečno zaljubljena ...
Zakaj mu je druga bolj všeč kot jaz?
Verjetno se je že vsakdo spopadel z okoliščinami, da je bila našemu potencialnemu partnerju ali morda celo partnerju druga oseba bolj všeč kot mi. Pri tem se praviloma vprašamo, zakaj mu mi nismo dovolj všeč, zakaj se, če bi lahko imel nas, odloči za nekoga drugega.
'Imel je veliko žensk, zato sumim, da tudi sedaj nisem edina'
Brane, živjo. Imam moža, s katerim sva poročena dobrih 12 let, skupaj pa že okrog 20 let. Mož se me komaj kdaj dotakne, izogiba se poljubom. A vseeno mi reče, da me ima rad. Pogosto je službeno odsoten in ne spi doma. Takrat se sicer stalno slišiva prek telefona. Sama pogrešam bližino in seveda seks. A o skoku čez plot ne razmišljam. Opažam tudi, da ko je doma, ima mobilni telefon na tiho. Vendarle pa skupaj preživiva ogromno časa in veliko potujeva. Vse brez seksa. Je pa imel res precej žensk, zato sumim, da tudi sedaj nisem edina. Kaj praviš ti?
Pari, ki so se zaljubili na snemanju
Zagotovo se spomnite afere začetka ljubezenske zgodbe »Brangeline«, ko je na snemanju filma Gospod in gospa Smith preskočila iskrica med glavnima igralcema. To pa ni osamljen primer, saj filmska ekipa na snemanjih veliko časa preživi skupaj. Gre za intenzivno delo, ki se vsak dan lahko razvleče tudi krepko čez 12 ur, večinoma na lokacijah, ki niso v bližini njihovih domov. Zato nekateri prosti čas preživljajo skupaj, medtem pa se lahko zgodi marsikaj.
Tako se je bralka zahvalila Branetu Kastelicu
Brane, rada bi se ti zahvalila za odgovor, ko sem ti pisala glede partnerja, ki je začel piti po enem letu. Sva se razšla ...
Martina Šraj: V Londonu je našla sebe in ljubezen
Martina Šraj, ki jo danes večina pozna po njenem umetniškem imenu Ina Shai, je pred petimi leti spakirala kovčke in se preselila v London. Takrat je bila stara 22 let in danes pravi, da je zaradi selitve v tujino hitreje odrasla. " Če bi ostala doma bi verjetno še sedaj živela pri starših oziroma se definitivno ne bi izselila že pri 22 letih." Življenje v Londonu jo je naučilo marsičesa, tako na zasebnem kot glasbenem področju. Tam pa je našla tudi ljubezen, ki je tudi glavna tema njene najnovejši pesmi 'Feel the love'.
Izbrali so jo za najlepšo žensko na svetu
Olivia Culpo je bila leta 2012 okronana za najlepšo Zemljanko, letos pa jo je priljubljena moška revija Maxim ponovno razglasila za najlepšo žensko na svetu.
'Včasih dvigne roko nad mano, kriči name, ubistvu ponori ...'
Pozdravljen Brane! Sploh ne vem, kje naj začnem. Želim si samo, da se nikoli ne bi zaljubila v njega, ker mi ga je zdaj tako težko pustiti, ker si ne predstavljam življenja z njim, čeprav sem zelo zaljubljena vanj. Problem z njim je, da nimava istih ciljev v življenju, v bistvu stojiva na mestu. Sicer sva vsak dan skupaj, tudi spiva skupaj. Kar zaboli me, ko pomislim, da bi šla narazen. Stara sem 20 let, moj fant je 24. Skupaj sva že malo več kot dve leti. V razmerju z njim nisem srečna. Rekla bi, da je najino razmerje zelo toksično in nezdravo. Vem, da ni prav, da sem zelo pogosto trmasta ali pa si želim, da je po moje, ampak njegova reakcija ni normalna. Včasih dvigne roko nad mano, kriči name, ubistvu ponori, me tudi kdaj potisne in grdo ravna z mano. Na koncu se mi opravičuje in pravi, da sem jaz kriva, da tako reagira. Nimam pojma, kaj naj naredim. Ne predstavljam si življenja z njim, prav tako pa tudi ne brez njega. Lahko bi rekla, da se ne počutim izpopolnjeno. Rada bi spoznavala nove ljudi, ker ne vem, če je je z njim to to. On je v bistvu moj prvi fant. Vem pa tudi to, da če bi ga pustila, bi naju oba to zelo potrlo in prizadelo, četudi bi bilo morda to za oba bolje. Je ljubezen dovolj, je potrebnega kaj več, da par ostane skupaj? Ker sva enkrat že šla narazen, ker me je nekdo poljubil in me je v srcu zelo bolelo. Imela sem občutek bolečine in da mi nekaj manjka. Vem, da je noro, ampak občutek, da je nekaj v meni umrlo. Ne vem, kaj naj naredim. Vem, da mi boste odgovorili, da o tem vi ne morete odločati, ampak si želim neko konkretno mnenje o tem ter kaj bi vi naredili na mojem mestu. Ker čutim, da tako ne morem več naprej. Vem pa tudi, da ni imel lepega otroštva, zato mislim, da se je zato tako začel obnašati. Ljubim ga, ampak tako ne morem več naprej. Lp Neodločna
15 življenjskih resnic, za katere vaša duša želi, da jih veste
Zelo hitro se nam lahko zgodi, da pozabimo, kdo smo in kaj vse v življenju lahko postanemo in dosežemo. Številne dnevne obveznosti, skrbi in hiter tempo življenja nas posrkajo v svoj vrtinec in še preden se zavemo, smo se znašli na poti, ki ni prava za nas. Da bi se vrnili na pravo pot, včasih potrebujemo pomoč in usmeritev. In eden najboljših vodičev v življenju vsakega posameznika je zagotovo njegova duša, ki vedno poskuša komunicirati z nami. Težava je le v tem, da ji včasih ne prisluhnemo.
New York – mesto, ki nikoli ne spi
V New Yorku je vse hitro in za na pot. Kava, kosilo, pozdravi, koraki in odnosi. Dokler ne zapreš oči in prisluhneš dobremu jazzu, ki tam kjer so včasih skrivaj pili viski, kadili cigare in v živo poslušali Milesa Davisa, zveni popolnoma drugače. Občutek je nor. In še vedno traja.
Zlorabe, prisilno delo in neizvedljive norme
Ženski zapor IK-14 v avtonomni ruski republiki Mordoviji naj bi bil po poročanju nekdanjih zapornic eden najbolj zastrašujočih zavodov za prestajanje zaporne kazni na svetu. Ko ženske izvedo, da bodo morale na prestajanje kazni v to ustanovo, uporabijo tudi najbolj drastičnih metode, kot sta samopoškodovanje in rezanje okončin, da bi se rešile pred domnevnim peklom. O nevzdržnih razmerah v zaporu IK-14 se je začelo govoriti potem, ko je nekaj mesecev tam preživela članica feministične punk-rock skupine Pussy Riot Nadežda Tolokonikova, ki je o svoji izkušnji napisala javno pismo.
Izpoved bralke: Oprostite, moški sveta, ampak ženska, psihično utrujena, ne more seksati.
Pozdravljen, Brane. Ne vem več, na koga naj se obrnem. Nekih prijateljic namreč nimam oziroma me je mož dobro prepričal v to, da morajo najine osebne stvari ostati zasebne in da so ljudje itak večinoma veseli, če imaš težavo. Socialnega življenja bolj kot ne nimam (prej sem imela veliko znancev in prijateljev obeh spolov, pa sem prekinila vse stike, ker baje, po moževih besedah, "moški in ženska ne moreta biti samo prijatelja", čeprav jih on ima kolikor hočeš). Staršem se ne morem zaupati, ker sem ju slepo prepričevala, da je mož dober človek in pravi zame. Večina ljudi, ki ga je spoznala, mi je pravila, da je nevrotičen in me bo zaprl v hišo. Meni je bilo zaradi ljubezni vse to vseeno in res sem se spremenila, da bi bila bolj po njegovem kalupu. Če bi ostala družabna in ohranjala stike z vsemi, iz najine zveze ne bi bilo nič. In vendar se mi zdi, da se bliža koncu. Naj dodam tole: nekaj dni, preden sva se sploh spoznala, sem naredila neumnost in imela "avanturo za eno noč". Očitno nisva pazila, saj sem zanosila. Takrat sem mislila, da je otrok možev, in bila skrhana, ko sem prekinila nosečnost. Kasneje je on računal dneve in jaz z njim in sva ugotovila, da ni mogel biti njegov. Takrat me je obtožil, da sem mu poskušala "podturiti tujega otroka". Takrat bi že morala videti svarilne znake, pa nisem. Čeprav mu nisem lagala, sem se nekako počutila krivo, ker je tudi on bil žalosten zaradi splava. Pa sem požrla obtožbe in žaljivke in življenje je šlo naprej. Po treh mesecih sva se že vselila skupaj, odselila sem se iz mesta, kjer sem živela, v mesto, kjer je on imel službo. Tam nisem poznala nikogar in v 3 letih tudi na kavo nisem šla sama iz stanovanja. Ker nisem imela službe, sem bila doma. Non stop je bil sumničav, češ da ga gotovo varam. Ne, nikoli nisem niti pomislila na kaj takega in tudi sedaj ne pomislim. Kvečjemu na to, da če zveza razpade, se me več nikoli noben ne bo dotaknil. Bile so neke situacije (moja sreča, blagor meni), v katerih sem dobila SMS tipa "vidiva se na Skypu", pa klici, kot so "iščem teto, aja zmotil sem se, ampak ti imaš pa lep glas, bi se lahko s tabo pogovarjal" ... Pa ko omrežje ne dela, kot je treba, in me ne more dobiti, sem seveda tudi kriva, saj sem "ugasnila telefon" in bog ve, kaj počnem. Vsaka takšna stvar je njegovo sumničavost samo še povečala in obtožbe in žaljivke so se iz meseca v mesec in leto večale in bile vse hujše. Ne, v nobenem primeru nisem vedela, kdo piše oziroma kliče, bil je samo splet okoliščin (ljudje se pač zmotijo). Telefona NIKOLI nisem pred njim skrivala, pozna vsa moja gesla (jih je tudi zahteval) in vedno lahko vse pregleda; ne bojim se ničesar. Po drugi strani sem takoj po selitvi jaz našla avanture.net in njegov profil in dopisovanje s starejšimi ženskami, kjer jim je zatrjeval, da čeprav "je mlajši, bi jih znal dobro obdelati" itd. Tudi to sem oprostila in pozabila. Še večkrat sem našla kak pogovor (telefon pogledam enkrat na nekaj mesecev, nisem nevrotično ljubosumna, samo zavedam se, kakšen človek je) z žensko, ki je ne poznam. Očitno flirtanje in npr. pošiljanje slik zgoraj brez s pripisom: "Bilo bi lepo, če bi bil kdo zraven mene", medtem ko sem jaz sedela 4 metre stran od njega (noseča). Brez sramu mi tudi pove, kako je moja mama "dobra" (ženska je za svoja leta res dobro videti) in 100-odstotno sem prepričana, da bi tudi z njo spal, če bi le ona hotela (googlal je "podrl bi taščo, pa ne vem, kako naj to izpeljem"). Rad tudi pove, kako lahko osvoji katero koli žensko hoče. Verjame, da lahko prodre v psiho vsakega posameznika in ga obrne po svoje ali pa dobi na laži. Obesi se na vsakega bivšega, za katerega ve. Non stop mi govori: "Žal mi je, da si končala z mano, verjetno bi ti bilo z XYZ bolje kot z mano". Pa sva marsikaj dosegla skupaj in sam pravi, da se je zaradi mene spremenil na bolje. Jaz tega žal več ne vidim. Čim mora iti v nočno izmeno, je cel dan nataknjen in se prej kot slej spreva. Brane, to niso prepirčki. To je dretje, žaljivke (99 % z njegove strani, jaz skoraj nikoli ne morem izustiti kaj grdega, razen če res ne morem več), naznanjanje konca zveze, odganjanje ... Nikoli nisem kaj takega doživela, le v filmih sem to videla. Pa zdaj živim tak film. Sam je večkrat spal s poročenimi ženskami, ki so može varale z njim (to mi je šele kasneje povedal). Na podlagi tega in prejšnjega zakona, kjer ga je bivša prevarala, on menda "ve, kakšne so ženske" in da "nobena ne bo priznala, tudi če je varala". Torej je v bistvu že odločen in prepričan o tem, da sem to naredila. Ne vem, kaj točno bi rad, da naredim, da dokažem, da tega nisem počela. Celo povpraševanje za poligraf sem poslala, pa mi je 700 € preveč, čeprav razmišljam o varčevanju tudi za to. Skoraj 6 mesecev nazaj se nama je rodila hčerkica, tudi z njo se ne ukvarja veliko. Večino stvari opravim sama, veliko mi je pomagal le v mesecu dni po porodu. Ne rečem, zna pomiti posodo, skuhati, posesati (je res kulturen in čist človek, še posebej pred drugimi ljudmi) in ima obdobja, ko bi to non stop počel. Nisem se vanj zaljubila zastonj, ima tudi tono dobrih lastnosti. Ampak previl je otroka mogoče 10-krat vse skupaj. Zna se 2 minutah poigrati z njo in jo nasmejati, potem odide oz. ko vstopim v sobo je že "Mama je prišla" in je mala v mojih rokah. Pravi, da ne ve, kako in kaj bi z njo počel, volje naučiti se pa očitno tudi nima. Naj dodam, da ima 8-letno hčerko iz prejšnjega zakona. Ko pride k nama na obisk, se tudi z njo več ukvarjam jaz. Začel je kaditi in večino časa preživi v kuhinji, kadi in igra online šah ali brska po Facebooku. Skoraj non stop bulji v telefon. Ena izmed situacij: gre na izlet s sodelavci, 2 dni ga ni doma. Torej, jaz njemu moram (in tudi mu, ne iščem razlogov, da ne bi) 100% verjeti, čeprav ga ne vidim. On pride domov, jaz se ga razveselim in po nekaj minutah mi začne najedati, češ da sem sigurno kakšnega pripeljala domov, ko ga ni bilo. Enkrat lepo rečem "Ne, ne rabim nikogar, imam tebe in zadovoljna sem s svojim življenjem", drugič rečem "Nehaj", tretjič pa ne morem več. In POTEM hoče seks. Oprostite moški sveta, ampak ženska, psihično utrujena, ne more seksati. Ne takrat, ko jo srce boli, ko ve, da je zvesta in ljubi bolj kot kdaj v življenju, pa se non stop mora soočati s takimi obtožbami. Ta njegova paranoja, da ga varam, uničuje zvezo. Nekaj časa sem trpela, se pogovarjala, zatrjevala, poskušala pokazati, da temu ni tako (mislim, da ni veliko žensk, ki bi moža vsak dan masirale, da bi ga vedno čakal topel obrok po službi, stanovanje vedno bilo čisto, pa nikoli nikamor hodila ali bilo kaj počela brez njegove vednosti) ... Zdaj enostavno čutim, da nimam več energije za to. Ne gre samo za mene, tudi moji starši mu gredo v nos. Ne rečem, da so perfektni, ampak nekaterih žaljivk mu še vseeno ne bi bilo treba uporabljati ... Lansko poletje sva se preselila iz mesta na podeželje in vem, da ga tudi to muči. Oboževal je mesto. Vse to razumem, vendar to ni izgovor, da padeš v 'kao' neko depresijo (ker enostavno vem, da igra mučenika in v tem uživa) in se zapreš vase. Poskušala sem s pogovori, podporo, ga razpoložiti, pa nič ni delovalo. Tudi to dejstvo, da imava sedaj dojenčico in ona zahteva 90 % moje pozornosti, ga muči. Da pač stvari trenutno niso, kot so bile prej (res sem vso svojo pozornost in energijo vlagala vanj in sedaj, ko pomislim, se mi zdi, da sem ga na nek način razvadila). Zdaj službo imam (sicer zelo fleksibilno in nimam čisto določenega delovnega urnika) in poskušam vstajati zgodaj, da bi imela dovolj časa in zanj in za otroka, ampak je zelo težko (delam 9 ur na dan, od njenega 3. tedna starosti). Ne uspevam vedno, pa se ne potrudi preveč, da bi se postavil na moje mesto. Namesto tega raje čaka, kdaj se bom spomnila nanj in kuha zamero; vsake toliko časa eksplodira zaradi bedarije, ki ni vredna prepira in takrat na brutalno žaljiv način pove, kaj ga moti. Jaz sem poskušala v vsaki njegovi stiski biti razumevajoča, ga podpirati, se pogovarjati (mene skoraj nikoli nihče ne vpraša, kako sem); zdaj enostavno nočem več. Ja, NOČEM. Ker vem, da bom kmalu pregorela od nespanja (dojim ponoči in se zbujam večkrat, službo imam pa tako, da delajo možgani), vsega psihičnega napora z njegove strani in dejstva, da se nimam komu potožiti. Da ne omenjam groženj, kot so "Nikoli več ne boš videla otroka, z mano boš doživela pravi pekel" itd. Ampak ne, nasilen ni bil nikoli. Roko je enkrat dvignil, vendar se je zadržal. Ne vem več, kaj naj. Otroka imava, poročena nisva niti eno leto. Vse skupaj (zveza) traja skoraj 4,5 leta. V tako kratkem času sem se naposlušala obtožb in žaljivk, kot nikoli prej v življenju skupaj. Stara sem 29 let, on 33. Vem le, da se sedaj (sploh po porodu) veliko bolj cenim kot oseba. Prej sem si vedno mislila "Pa ajde, saj so to samo faze, saj se bo spremenil", pa se ni, vedno huje je. Tudi sama sem mu rekla, da se bo nekaj moralo spremeniti, sicer ne vem, kako dolgo bova zdržala. Jaz se ne mislim celo življenje podrejati njegovemu kompleksu manjvrednosti, čeprav ne vem, zakaj ga ima; vedno sem mu dala vedeti, da je grozno čeden (ker je) in da mi je čisto vse na njem všeč. Za razliko od njega, ki ima veliko pripomniti glede moje teže, trebuščka, frizure, dlačic pod nosom, kako sem oblečena itd. Vse na svetu bi dala, da bi postal človek od prej. Kot da ga nič več ne zanima. Ne bi rada, da to razpade, ker res nikoli še nisem tako ljubila (vidim dobro v človeku in se raje skoncentriram na to kot na slabe lastnosti; te poskušam z ljubeznijo izpostaviti in biti opora takrat, ko jih poskuša odpraviti). Ampak tudi jaz imam ego, na žalost. In ta ego, s srcem in dušo vred, že nekaj časa grozno trpi. Me zanima, kaj bo, ko najde tole v mojem e-mail nabiralniku. Poleg vse sumničavosti si je mož nabavil celo diktafon, da bi mi prisluškoval, ko ga ni doma. Bila sem zasliševana kot največji zločinec, vsak šum, ki ga je slišal, si je predstavljal kot neko vzdihovanje (torej moje varanje z nekom drugim), moške glasove itd. Prisežem pri svojem otroku, ni res. Nisem ta tip osebe, pač pa, če ne ljubiš več, priznaj in odidi tip. Ni prvič, da si je nekaj omislil v glavi in vztraja pri tem. Je zelo nagle jeze in hitro znori zaradi banalnih stvari. Npr. enkrat sem pozabila očistiti pečico (ni se vleklo tedne ali kaj podobnega), saj veš, služba, otrok, kuhanje ... Tako me je nadrl in za nameček še pljunil v obraz, da nisem mogla priti k sebi. NovopecenaMami
Je to ljubezen ali zgolj navada?
Vsi poznamo občutek zaljubljenosti – metuljčki v trebuhu, pospešeno bitje srca in nasmeh na obrazu. In ko zaljubljenost mine, se mnogi znajdejo na razpotju: 'Je to ljubezen ali zgolj navada?'
'Izvedela sem, da je hotel spati z mojo sestro in s sosedo'
Pozdravljen g. Brane. Stara sem 24 let, moj fant je iste starosti. Na vas se obračam, ker ne vem, kako naprej. Imava hčerko staro 1 leto, sicer pa sva skupaj 7 let in res nočem zavreči najinega skupnega življenja, a sem resnično obupana. Pred nosečnostjo nisva imela nikakršnih problemom, edino kar ga je motilo, je bila moja družina. Ta namreč ni tako popolna kot njegova (njegove besede). Ko se nama je rodila hčerka, sem bila presrečna, a me je ta sreča hitro minila, saj sem na njegovem računalniku našla mpo, v kateri so bile gole ženske. To me ni tak motilo, sam vem, da rada gleda takšne stvari, motilo me je edino to, ker v v Photoshopu spremenil obrate ženske, in sicer v obraze mojih sester, moje najboljše prijateljice in sodelavk. Nisem vedela kaj bi in sem mu naslednji dan povedala, da sem našla mapo, ki jo je imel na ozadju zaslona. Rekel mi je, da sem butasta in pretirano ljubosumna, ampak je to razumljivo, ker sem pravkar rodila. To sem nekako pozabila in nisem sploh več hotela biti na njegovem računalniku, saj me je bilo strah, da bom spet odkrila kaj podobnega. Pred kakšnim mesecem sem izvedela, da je hotel seksat z mojo mlajšo sestro in sosedo. Vprašala sem ga, zakaj in kdaj se je to zgodilo, rekel mi je samo, da sem trčena in da ne vem kaj govorim, in da se ne smem več pogovarjati z družino, saj mi samo "filajo" glavo. Pred parimi dnevi je bila moja sestra na obisku in sem slučajno slišala, kako se ji je opravičeval in da naj ne pove meni, da sta se pogovarjala o seksu pred tremi leti. Seveda sem bila šokirana, saj mi je vedno govoril, da se samo lažejo, še bolj pa sem bila začudena, ko sem vstopila v sobo, da razščistimo zadeve in sem videla, kako sta bila objeta v postelji. O tem sploh nisem hotela več govoriti, saj vem, da bi me spet napadel. Od njega pa ves čas poslušam, kako ga 100% varam, saj se pogovarjam z ljudmi nasprotnega spola preko igric. Motiti ga je začelo čisto vse, ko pa jaz kdaj omenim, da mi ni všeč, da igra toliko igric. Vsaj tista 2 dneva, ko ima prosti dan, bi šla ven in da se malo poigra z otrokom, da lahko v miru naredim vsaj eno kosilo, je pa vse narobe in sem samo tečna. Vmes sva hotela it narazen, saj ne zmorem več. Za čisto vse sem sama in še njega poslušam, kako mi nabija vsak dan, kako ga varam in njegovo preverjanje po celem telefonu (gesla tako ima od čisto vsega, saj mi je rekel, da edino na tak način mi lahko zaupa). Ko so njegovi starši izvedeli, da hočem it stran, so mi grozili, da otroka nebom več videla in da sem nesposobna mama. Najbolj me boli, ker je on samo gledal in užival v tem, ker ve, da za najinega otroka naredim vse na svetu. Upala sem, da bo kaj drugače zato sem popustila in ostala tu. Ampak do sedaj je šlo še vse na slabše, saj sem zvedela o svoji sestri za sosedo pa še kar ne vem če je res, on seveda vztrajno zanika ampak soseda trdi, da sta spala skupaj. Ne vem več kaj naj naredim, saj sem od družine oddaljena 400 km in tukaj nimam nikogar, ki bi mu lahko zaupala, saj ne smem hoditi ven zaradi tega, ker po njegovem ga lahko prevaram na vsakem koraku. Blizu nas živijo njegovi starši in vsakič, ko se kregava izpadem jaz najslabša oseba, saj se po njihovem ne trudim kot vsaka normalna ženska in zahtevam preveč od njega (zahtevam samo to, da se malo poigra z otrokom in da mi kdaj pa kdaj odnese smeti ven). Nočem izgubiti otroka samo zaradi tega, ker sem jaz popolnoma nesrečna z njem, saj ni več isti človek kot prej predno sva dobila otroka, nočem pa tudi, da je moja hčerkica brez očeta, saj je sam rekel, da če grem, za njega najna hčerka ne obstaja več. Lepo vas prosim za kakšen nasvet, saj res ne zmorem več. Se mogoče res premalo trudim in preveč zahtevam od njega? Lp Obupanka
Voditeljica Ljubezni po domače iskreno spregovorila
Kako se ljubi 'po domače', smo prvič spoznali pred dvema letoma, ko smo s Tanjo Postružnik Koren v 1. sezoni šova Ljubezen po domače prvič stiskali pesti za osamljena kmečka srca, ki so sklenila, da je dovolj samote in da je čas za novo pomlad. Lanska sezona je s številnimi zapleti in ljubezenskimi trikotniki poskrbela, da smo bili prikovani pred TV ekrane, voditeljica Tanja Postružnik Koren pa obljublja, da bo tudi 3. sezona, ki na POP TV prihaja 1. marca, odlična popestritev toplih pomladnih večerov.
Ko je spoznal Kate Middleton je bil noro zaljubljen v drugo žensko
Britanski princ William in cambriška vojvodinja Kate Middleton sta zadnjih osem let srečno poročena, ko sta se spoznala, pa je bilo njegovo srce v lasti druge ženske!
'Pri 28 sem končno dojela, da smo sami gospodarji svojih življenj.'
Poznate pregovor: »Kakor si boš postlal, tako boš spal?« Starejša kot sem, bolj spoznavam, da ta pregovor še kako drži.
Takšni so bili leta 1994, 10 let kasneje pa ...
Te dni svet nori za tako imenovanim ’desetletnim izzivom’ oz. Ten Year Challenge, v okviru katerega morate na družbena omrežja objaviti primerjavo fotografij iz leta 2009 in 2019. Točno deset let pa je trajala tudi ena najpriljubljenejših TV serij vseh časov, Prijatelji, ki jo lahko ob sobotah zvečer spremljate tudi na Brio. Mi smo pogledali, kako so se igralci spremenili od začetka snemanj do konca – od leta 1994 do 2004.
60-letna bralka: bivši je bil pijanec in baraba, zdaj išče nekoga z več denarja
Pozdravljen, Brane. Po dolgih letih zakona sem ostala sama. Otroci so odleteli, bilo je boleče, še nekaj zamer je po ločitvi, a ne preveč. Odnosi so kar ok, čeprav bi vse rada imela kar doma pod isto streho, a so se vsi štirje, ja kar štiri imam, razbežali. Pomenili so mi. No, v to osamljenost si želim partnerja, ne ljubimca, ne človeka, ki išče mamo in gospodinjo. ampak človeka za objem, ljubezen, družbo in dobrega človeka za moje sicer odrasle otroke. Ni dobro, če je človek v družini v slabih odnosih. Zanimivo vprašanje bo to verjetno. Finančno sem morala skozi življenje sama zvoziti in otroke izšolati, pomagati naprej ... In za vse sem bila sama, ke je bil bivši baraba, pijanec, kvartopirec, zapravljivec, babjak, nič dobrega kajne? Da, težko je bilo. Bojim se zaradi finanćne plati, ker je bivši zavozil ... Po eni strani ne zmorem še enkrat ustvarjati in si želim nekoga, ki je že nekaj ustvaril, ki že nekaj ima, zato ker človek pač nekaj ustvari, naredi v življenju, da lahko nekaj zapusti tudi za moje otroke. Joj, pa kar nekdo drug. Ne oče. Pa da ne bi imel otrok, svojih. Sama imam stanovanje, avto. Ne veliko. Včasih si želim bogatega partnerja, da bi lahko lažje živela. Lahko bi imel tono zlata, če ne bo pravi za objem, ljubezen, dober seks, pogovor in družino, potem ne. Ampak pravega z nekaj več imetja, ne miljarde, misliš, da sem nora? Se lahko po vsem tem upa tudi na to? Kako gledaš na to? Ne gledam na imetje, kot da jaz ne bi delala in le zapravljala njegovo, samo malce lažje bi rada enkrat živela. Ali je res tako, da kolikor imaš sam, takega dobiš. Čez 60 sem, v penziji, polna delovna doba, ves čas sem delala. ne delam več, bi morala še? Bi, če bi lahko skupaj z njim, tako sem sama. Kakorkoli, delala bi še, še veliko, samo ne sama. A taki z nekaj več take z manj sploh pogledajo? Kako gledate moški na to? Se sploh upošteva delo, ki ga ima sama ženska z otroci? Bi kdo to sploh želel? Veliko lepega še naprej. Ana