Ključna beseda / tezave
Melania v obleki, ki je postala tarča posmeha
Čeprav smo pri ameriški prvi dami slovenskih korenin vajeni, da s svojim videzom navduši povsod, kjer se pojavi, je tokrat, kot kaže, ustrelila mimo. Zaradi obleke, pod katero se je sicer podpisala znana modna hiša Alexander McQueen, je na spletu postala tarča posmeha.
'Partnerica, s katero živiva skupaj, si je zadala cilj, da me bo spremenila'
Pozdravljen, Brane! Imam težavo, ki pa žal ni vsak dan manjša. Prej bi rekel, da se iz dneva v dan potencira. Partnerica, s katero živiva skupaj, si je zadala cilj, da me bo spremenila, ker očitno ji tak, kakršnega me je pred dvema letoma spoznala, nisem več všeč. Za vse, kar naredim, vedno najde vzrok, kaj ni dobro in kaj bi še moral narediti, da bi ustregel njenim zahtevam. Je pa res, da njej nihče ne naredi ničesar prav, niti njena starša ne. Ob tem se sprašujem, kako bo to potem komu drugemu uspelo. Želi, da zamenjam službo, ker pravi, da je ta preveč stresna. Nikakor pa se noče sprijazniti z dejstvom, da je to moja sanjska služba in da me to, kar delam, resnično osrečuje in sem v tem še uspešen. Ampak ne, to ni prava stvar zame in to je edini vzrok, ki ga navede ob vprašanju, zakaj misli, da ni to prava služba zame. Brskanje po telefonu je čisto nekaj običajnega. Meni niti na misel ne pride, da bi to delal. Da ne govorim o spolnosti, ki je je vedno manj, pa čeprav sva stara šele 42 in 44 let. Kadar pa je, pa je videti tako, kot da bi imel truplo pod sabo. Zadnjič bi jo kmalu vprašal, če je boli, ker se je premaknila. Če slučajno ona ne doživi orgazma ali dveh, pa tako potem nekaj časa poslušam, kako slab sem v postelji. Takih neumnosti je še polno, zato bolje, da končam z naštevanjem. Se pa že resno sprašujem, kakšni bi morali biti moji naslednji koraki, ker ne vem, kako bom to zdržal naslednjih 50 let. Včasih se mi zdi kot, da sem v slepi ulici. Hvala za odgovor. Lp, B.
'Zaradi njegovega obnašanja nimam nobene želje po seksu.'
Brane, kje si?! Pogrešam te! Potrebujem tvojo pomoč! No pa da začnem ... Zadnje čase se počutim kot v nekem začaranem krogu, enostavno ne vem več kako naprej. Imam partnerja, s katerim sva skupaj sva 5 let, tudi živiva skupaj. V zadnjem letu se je najin odnos res spremenil, na slabše. Trenutno je že več kot 8 mesecev brezposeln, pribit na računalnik in na igranje igric. Sama imam zelo stresno službo, sem samozaposlena in delam tudi po cel dan vsak dan. Priznam, da se mi vse skupaj za malo zdi, med drugimi se fant tudi hvali, češ kako se ima fletno, da ga "baba živi". Sploh ne morem verjeti, da se moški lahko s tem hvali, da ga nič ne boli njegov ego? Med drugimi seveda ne naredi prav nič! Vse moram sama, pospravljam, kuham ... Ko mu to povem, ne zaleže nič. Se mi zdi, da bi več dosegla, če bi se pogovarjala s steno. To stanje je vplivalo tudi na najino spolno življenje. Enostavno me zaradi svojega obnašanja ne privlači več in nimam nobene želje po seksu. Seveda pa pridejo tudi lepi trenutki, ko pa si spet rečem da "pretiravam". No in smo spet tam kjer smo - začarani krog. Ne vem več, kaj naj naredim? Naj vztrajam, bo kaj bolje? Je problem v meni? Hvala za odgovor, Zvezda.
Zdravstvene težave, o katerih ne govorimo, a so zelo pogoste
Pripadnice ženskega spola se spopadamo z različnimi težavami intimnega področja. Od belega toka, vaginalnih vnetij, nadležne srbečice, glivične okužbe do suhe nožnice. Zakaj do nekaterih zdravstvenih težav pride in kako jih odpraviti, si preberite v članku.
'Zaljubila sem se v bivšega fanta svoje prijateljice.'
Pozdravljen, Brane. V letu 2019 sem spoznala fanta, ki je dejansko bil fant moje kolegice in sta se razšla istega leta. Spoznala sva se na rojstnem dnevu, potem pa se je on začel pogovarjati z menoj tudi prek spleta in sem seveda odgovarjala. Takoj sva se ujela in vsak dan klepetala, in to še vedno traja. Zbližala sva se tudi fizično (s tem ne mislim na spolnost). Na začetku nisem ničesar čutila, ker je bilo prezgodaj za karkoli, po treh ali štirih mesecih pa mi je postal noro všeč. Zato sem ga pogumno vprašala, ali bi hodila, in je rekel, da ja, ampak da ga je strah, da bi izgubila prijateljstvo, ki ga imava. Ter da trenutno ni pripravljen na resno zvezo. Mi je pa že prej začel izpovedovati svoja čustva, ko sva bila povabljena na rojstni dan. Je pa res, da svojo bivšo težko preboleva in tudi po vsem tem času še vedno vidim, da jo ima rad in da ga še vedno vleče nazaj k njej. Jaz sem seveda jezna zaradi tega, hkrati pa vem, da na to nimam vpliva. Ne vem, kaj naj naredim, saj sva se zmenila, da kljub vsemu ostaneva prijatelja. Z bivšo nista ostala v prijateljskih stikih, nista pa skregana. Kaj storiti?
8 vprašanj, ki si jih morate zastaviti, preden končate zvezo
Večina med nami se mora vsaj enkrat v življenju odločiti, ali bomo s partnerjem ostali ali bomo zvezo prekinili. V takšnih situacijah se pogosto zgodi, da nismo povsem prepričani, ali smo se odločili prav. Misel na to, da bomo naredili napako je zastrašujoča zlasti v primerih, ko smo bili s partnerjem več let in je ta velik del našega življenja. Pri tem so vam lahko v pomoč naslednja vprašanja, ki si jih zastavite in vam bodo pomagala razjasniti, kaj v resnici čutite.
V partnerskih odnosih je ta problem zelo pogost
Ali veš, da je pogodba veljavno sklenjena, tudi če ni zapisana? Ustni dogovori so popolnoma enako zavezujoči kot pisni. Kljub temu veliko hitreje izustimo besede, kot pa jih potrdimo z dejanji. Tega nisem nikoli razumela. Zakaj gredo nekaterim ljudem besede tako zlahka z jezika? Menijo, da so besede nepomembne? Ali ljudje ne pomislijo, da lahko besede prizadenejo bolečino?
Melania Trump spet v javnosti, a ji je težave povzročal veter
Po več tednih samoizolacije zaradi globalne pandemije koronavirusa, med katero se je ameriška prva dama sicer pridno javljala prek video sporočil, je Melania Trump spet začela opravljati svoje politične dolžnosti. Na prvem uradnem dogodku zunaj Bele hiše pa je njenemu elegantnemu stajlingu ponagajal veter.
Je čas, da se razideta?
Obstajajo majhne stvari, ki vas občasno pri njem motijo, a niso tako velike, da bi ga zaradi tega dale na čevelj. Ko malenkosti, kot so umazane nogavice na tleh, prerastejo v velike in nepremostljive težave, zaradi katerih ste ves čas pod stresom in slabe volje, je čas, da vajin odnos postavite pod drobnogled in ga, če je treba, tudi končate. V nadaljevanju vam predstavljamo deset najpogostejših dejavnikov, ki so lahko usodni za vajino romanco!
Bralka: S partnerjem sva se spoznala pri 12 letih. Pri 15 letih sem zanosila ...
S partnerjem sva se spoznala pri 12 letih. Pri 15 letih sem zanosila in rodil se nama je fantek. Pri njegovih dveh letih naju je očka zapustil. Tri leta sem sama živela s sinom. Po treh letih sem poiskala partnerja in se odločila za skupno življenje z njim. Ponovno. Rodil se nama je drugi sin. Odšla sva v podnajemniško stanovanje. Jaz sem skrbela za hrano in čeke, on je imel občasno delo. Tako se nama je rodil tretji sin. Ljubezen je bila vsak dan samo še kreganje in obsojanje. Nazadnje sem mu rodila punčko. In šele po rojstvu punčke je nastal problem. Pred štirimi meseci sva se razšla in ostala sem sama s štirimi otroki. Zdaj pa me nekaj zanima ... Po vseh teh mesecih zdravljena z moje strani ga še vedno ljubim, tako kot prvi dan. In le zato, ker imava otroke, ampak ker ga ljubim takšnega, kot je. Sama sem se spremenila na bolje in življenje gledam bolj odprto, najhuje pa je to, da sem ga vprašala, če bova še kdaj skupaj, pa mi je dejal, da naju vežejo le še otroci in da se lahko vsemu samo še smeji. Kaj naj storim? Naj ga pustim, ignoriram in pustim času čas ali naj srečo poiščem drugje? Prosim Brane, pomagaj mi. Izgubljena sem. Priznam, da ni vse njegova krivda in da sva kriva oba. Vendar so me najbolj prizadele njegove besede, ko mi je rekel, da me nima več rad. Obupana sem, kako naj ga pozabim? Skrbim za otroke, a se vsak večer zlomim in jočem.
Zala in Gašper: Največ glasbe prodata v tujino
Komaj 19 in 22 let sta imela, ko ju je širna Slovenija spoznala in – bodimo iskreni – pogosto tudi vlačila po zobeh. Bojda zaradi svoje ’čudaškosti’, drugačnosti, tihosti. A Zala Kralj in Gašper Šantl, ki danes delujeta pod imenom Zalagasper, sta dokazala, da to nista igra in čudaštvo, temveč sta to onadva, mlada človeka, ki – kot vsi – iščeta svoj prostor pod soncem. Te dni, ko od njunega uspeha na Emi mineva leto dni, sta pred izdajo prvenca in serijo koncertov, sta si vzela čas tudi za nas in povedala, kako ustvarjata, kaj pripravljata in kako delujeta, ko sta zgolj to, kar sta: mlad par, sam doma. Se sploh kdaj spreta?
Zakaj skrivamo svoja prava čustva, težave in občutke pred drugimi?
Ljudje od rojstva naprej igramo določene vloge in skrivamo stvari, ki jih nočemo pokazati svetu. Ko zapustimo domačo hišo, si na obraz nadenemo masko in se pretvarjamo, da smo popolnoma v redu. Vendar, zakaj moramo ljudje skrivati svoja prava čustva, težave in občutke pred drugimi? Zakaj raje kričimo po pozornosti s popivanjem, trmo, samopoškodovanjem itd, kot da enostavno rečemo: "Nisem v redu"?
Karin Škufca po rojstvu hčerke prekinila molk
Da je za manekenko Karin Škufca nekaj zelo napornih mesecev ni nobena skrivnost. Rdečelasa lepotica, ki je pred kratkim povila hčerko, je namreč že nekaj časa vpleta v umazan ločitveni postopek, o katerem do sedaj ni želela javno govoriti. Pred nekaj urami pa končno prekinila molk z zelo iskrenim zapisom, ki ga je delila na družbenem omrežju Instagram.
'Postala sem živčna razvalina, pijem in samo jočem. Nič ni prav, kar naredim ...'
Imela sem težko otroštvo. Pri 18 letih sem spoznala fanta in hitro zanosila ter odšla od doma, kjer so bili vsak dan alkohol, pretepi itd. Vedno sem bila črna ovca. Fantovi starši so zelo verni in so bili že od začetka proti meni. Imajo kmetijo, brate, za katere so že od nekdaj vedeli, kaj bodo. Moj bo kmet, so rekli in tako je ostalo še danes. Imava dva odrasla otroka, en je še doma, drugi se je odselil. Ker smo v isti hiši kot starši in njegovi, sem postala živčna razvalina, pijem in samo jočem. Nič ni prav, kar naredim, dušim se. Odšla bi daleč stran, pa nimam kam, čeprav imam svojo službo. On ne bo svojim nikoli rekel nič, tudi za svoje otroke se ne zna postaviti. Postala sem živčna razvalina in samo čakam, da grem v službo. Kaj naj storim? Hvala in lep pozdrav!
'Partner se je v zadnjih 2 letih povsem zanemaril. Kaj naj naredim?'
Pozdravljen, Brane. Srečujem se z težavo in bi bila vesela nasveta. S partnerjem sva 8 let skupaj, imava tudi otroka in načrte za prihodnost (hiša). Partner si želi še enega otroka, vendar včasih dvomim, da je to tudi moja želja. Moj partner je enkraten očka in življenjski sopotnik. Pomaga v gospodinjstvu, če je treba, igra se in skrbi za najinega otroka, posluša me in upošteva. Lahko bi rekli, da je 'popoln paket'. Sem pa opazila, da se je v zadnjih 2 letih zelo zanemaril. Da ne bo pomote, čist je in skrbi za higieno, vendar je nehal skrbeti za svoj videz. Frizuro si uredi, ostalih stvari pa ne – ne brade, zredil se je, oblačenje, obiskovanje zobozdravnika ipd. Ne mara nobenih aktivnosti. Zato sva padla tudi v neko dolgočasno rutino. Za novo leto nikoli nisva bila zunaj. Nasploh se nič ne dogaja v najinih življenjih. Večkrat mu lepo omenim, kako bi bilo lepo, če bi šli malo na sprehod, kako "destinacijo" pogledat, ali če bi se s fanti malo dobil, pa bi kako rundo nogometa odigrali in se družili, ali pa da bi midva imela kakšen skupen hobi ... Vendar je proti vsemu. Jaz pa imam veliko željo po skupnih doživetjih. Po dogajanju, od sprehodov, pohodov, karkoli. Posledično mi je partner manj privlačen. Tudi želje po skupnih posteljnih dogodivščinah nimam več, želim se jim izogniti. Zato tudi ne vem, ali bi želela imeti še enega otroka, saj nisem več prepričana, ali bova dolgo skupaj. Kaj naj naredim, prosim za nasvet. Imam ga zelo rada in imava lepo skupno zgodbo. Vendar mi je razmerje postalo brezvezno, hkrati pa se je partner zanemaril. Hvala za pomoč že vnaprej.
Bralka potožila: 'Ves čas mi kupuje draga darila, jaz pa si želim samo ...'
Pozdravljeni g. Brane! Sem v razmerju s osebo, ki jo ljubim neskončno. Prav tako sem prepričana, da on mene. Največji problem je, da mu ne morem dopovedati, da ljubezen oz. izkazovanje ljubezni ni le v materialu. Kar naprej dobivam darila, vredna po več tisoč evrov (pomeranec za 4 tisoč, avto za 8 tisoč, avto za 17 tisoč ...) in tudi "manjše" vsote, kot je ura za 500 evrov. Ne me narobe razumeti, hvaležna sem za čisto vsako stvar, ampak vedno, ko mu rečem, da bi namesto dragih stvari raje videla, da si vzame en dan zame in samo zame, da greva recimo na izlet ali vsaj na večerjo ali na kavo, dobim odgovor "utrujen sem, ni mi danes" ali pa vzame koga od prijateljev zraven. Ko se slučajno skregava, kar je zelo redko, in mu omenim te stvari, dobim odgovor "dober sem samo, ko kaj rabiš" ... Ne razumem, zakaj dobim tak odgovor glede na to, da vedno, ko kaj dobim ali mi reče, da mi želi kaj kupiti, povem, da ne rabim in da nočem, da vedno zapravlja zame ... Moj problem je v glavnem, da ne morem človeku dopovedati, da bi včasih oziroma večino časa raje imela njegov čas in njegovo naklonjenost kot velika darila. In kljub temu, da mu vedno to povem, ob vsakem prepiru dobim odgovor "dober sem samo, ko nekaj kupim ali ko nekaj rabiš". Lep pozdrav
Razlog, zakaj jo je prevaral, jo je pustil brez besed
Živjo, Brane. Imam problem z možem in sama s seboj. Stara sem 37 let. Mož, s katerim sva poročena šest let, mi je priznal, da mi je bil pred kratkim nezvest. Zatrjuje mi, da s to poročeno žensko – njegovo sodelavko, ki jo navidez poznam – nista niti enkrat občevala. Zatrjuje mi tudi, da je bila kriva reklama, ki jo je eden od sodelavcev delal njenemu fa****u. Dobesedno tako je rekel. Zatrjuje mi tudi, da je še vedno zaljubljen vame, da me ni nikoli prej prevaral in da ne ve, kaj mu je bilo tistih približno štirinajst dni, ko se je dobival z njo. Večinoma v našem avtu. Mimogrede, ta ženska ni nič posebnega, če mene vprašaš, je pa res, da ima velike joške medtem ko imam jaz bolj mičkene in da sem ga velikokrat zalotila pogledovati za ženskami z velikimi joški. A, pustiva to. Reciva, da mu verjamem, da ni občeval z njo, in da sem mu odpustila, kar se je zgodilo. Problem, zaradi katerega ti pišem, je to, da sva od takrat, ko sem po dveh tednih kuhanja mule pristala na seks, seksala trikrat. In trikrat ni doživel orgazma, čeprav mu je lepo stal. Ni doživel orgazma, kar me je prizadelo kot ženo in kot žensko. Zakaj se to dogaja? Je to psihološkega izvora? Misliš, da se še vedno dobiva z njo? Meni govori, da ne ve, zakaj mu ne pride, pravi pa, da nisem kriva jaz. Namignil je sicer, da bi morda pomagalo, če bi mu ga posesala, kar me je samo razkurilo, ker me je spomnilo na to joškačo in fa***a v našem avtu. Zelo jasno sem mu povedala, da bo na felacijo, ki ni nekaj, kar ne vem kako rada počnem, vsaj z moje strani moral počakati. Rada bi premagala ta problem, ker je bil do tega spodrsljaja, kar je njegova ocena te prevare, vedno super mož, pa tudi oče najinih dveh deklic. Vnaprej hvala za nasvet. Brižitka.
'Za ta sporočila sem izvedela, ko sem mu brskala po telefonu.'
Pozdravljen Brane! Po branju tvoje rubrike sodeč, se nate obračam s precej manjšo težavo od tistih, ki jih vsakodnevno obravnavaš, ki pa meni že nekaj časa, sicer v vedno manjši obliki, pa vendar, povzroča nelagodje. S prvim fantom, ki je osem let starejši, sva skupaj že 3 leta in pol, tik pred začetkom najine zveze in v samem začetku, si je pisal z drugimi dekleti, tudi sporočila, kjer jih sprašuje, če bi bila skupaj itd. Sam je s tovrstnim dopisovanjem dokončno prenehal v prvem mesecu zveze, sama pa sem za ta sporočila izvedela, ko sem mu brskala po telefonu (priznam, precej neumno, a recimo temu začetniške napake, saj je zame to bila prva resna zveza). Skratka, težava se pojavi, ko ta dekleta srečam danes, saj živimo v zelo majhnem mestu. Ponavljam si, da fant z njimi ni imel več nikakršnega kontakta, ker se je sam odločil za to in se mi je v zvezi v popolnosti posvetil, nikoli nobenih sporočil, ni dajal razlogov za ljubosumje itd. Problem imam jaz z videvanjem teh deklet, saj se počutim kot neka tolažilna nagrada v njihovih očeh, čeprav sam z mano nikoli ni ravnal tako, a je teh deklet kar nekaj in njih vseh vrst, če veš kaj mislim. Potrebujem nasvet, da prebrodim to nelagodje.
Ko je spoznala mlajšega, je razmerje s poročenim prekinila, zdaj pa ...
Pozdravljen. Obtičala sem na točki, s katere se ne znam premakniti. Sem namreč uradno samska z 10-letnim sinom, z njegovim očetom sva se razšla pred 7 leti. Imela sem razmerje s poročenim moškim, ki pravi, da me ima rad. A ne dovolj, da bi se ločil. Vmes sem spoznala mlajšega moškega, ki si želi resne zveze s starejšo žensko. Če bi šlo, bi se preselil k meni čim prej. Tudi poročil bi se. Edina ovira, ki seveda meni zelo ustreza, je njegova 5-letna hči. Želi me spoznati z domačimi, medtem ko je meni to prehitro. Zakaj namreč vse takoj in hitro? In zakaj na vsak način s starejšo žensko? Ob spoznavanju mlajšega sem razmerje s poročenim prekinila. Me pa vsiljivost mlajšega zelo moti. Ker se veliko pogovarjava, izvem, da je finančno precej na psu, sama pa teh problemov nimam. Pa tudi, ko pride na obisk k meni, se obnaša kot doma, mi izprazni hladilnik, pri čemer za to, da je poln, ne poskrbi. In ker je vedno bolj vsiljiv, se umaknem. Zdrami me klic poročenega, da ne more živeti brez mene, da je med nama enostavno preveč, da bi se končalo. Zamaje mi tla pod nogami. Z mlajšim sem prekinila, ker me je enostavno preveč zasuval, pa tudi občutij z moje strani ni bilo pravih. Razmišljam pa o vrnitvi k prejšnjemu, pod pogojem, da se loči. Sem ravnala prav? Hvala za odgovor.
Izpoved bralca: en mesec pred poroko sanja o ženski izpred 15 let
Dragi Brane, star sem 32 let, velik karierist in ciljno usmerjen perfekcionist. Trenutno sem zaročen, poročil se bom čez natanko en mesec. V mladosti so mi govorili, naj se ne obremenjujem s svojo prihodnostjo, kajti sekirati se je tako učinkovito, kot da bi igral tenis z loparjem za muhe. Pa vendar so se tiste prave težave v mojem življenju začele pojavljati takrat, ko sem čez ramo gledal nazaj na svojo preteklost in na vse tisto, kar je v njej ostalo kot neizpolnjeni cilj. Prvič sem jo zagledal pred 15 leti. Ona je razlog, da verjamem v ljubezen na prvi pogled. Bila je vse tisto, kar si lahko človek v ženski želi. Ženske so hotele biti ona, moški so naredili vse, da bi bili z njo. »Prom queen«, kot bi rekli pri vas. Dolgi črni lasje, popolna ženstvena postava in avra, ki daje vsem okoli nje vedeti, da se v svoji koži počuti odlično. Njene oči bi lahko prekosile največje težave tega sveta do mere, ko sem si tisti prvikrat rekel: »Ta bo moja«. Od takrat naprej se mi je čas ustavil vsakič, ko sem jo zagledal. Četudi samo za sekundo ali dve. Dekle, ki sem jo v zgornjem odstavku opisal, ni moja zaročenka. Je tisto dekle iz preteklosti, s katero sem primerjal vsa dekleta do sedaj. Verjetno se sprašuješ, zakaj neki nisem nikoli pristopil do nje. Verjetno se nisem nikoli počutil dovolj dorasel zanjo ali pa enostavno nisem hotel zavoziti svoje priložnosti. Z njo danes nimam nikakršnih stikov in odkar sem jo nazadnje videl, so minila že vsaj 3 leta. Danes je v meni ostala samo še neke vrste iluzija. Tisto dekle, ki jo Oto Pestner opeva v skladbi »Trideset let«. Dejstvo, da se bom kmalu poročil, me po eni strani veseli, ker svoje dekle ljubim, po drugi strani bo pa moj tako rekoč najlepši dan v življenju tudi dan, ko se bom dokončno odrekel svojim mladostniškim sanjam. Brane, prosim za nasvet.
'Stara sem 27 let in še nisem imela resne zveze. Počutim se osamljeno in ničvredno'
Pozdravljeni! Zelo bi si želela odgovora na moj problem. Stara sem 27 let in moram povedati, da še nikoli nisem imela obojestranskega vzajemnega razmerja. To me zelo mori. Počutim se osamljeno in ničvredno. Imela sem sicer veliko avantur, spoznala sem veliko moških, tudi takšnih, ki so pokazali naklonjenost do mene, ampak kljub druženju do teh moških nisem mogla nikoli ničesar čutiti. Preprosto me ne zanimajo. Ker mi enostavno niso zanimivi. Zaljubim se pa vedno v moške, ki so za mene nedosegljivi oziroma mi ponudijo samo košček tako rečene ljubezni. Po druženju z njimi se počutim še bolj osamljeno. Zelo si želim ljubezni od takšnih moških, čeprav vem, da je ne bom dobila. Nenormalno veliko sanjarim in fantaziram o stvareh, ki se ne bodo nikoli zgodile. Očitno me privlači nedosegljivo in ne razumem, zakaj. Zakaj imam zakoreninjene ene in iste vzorce, ki jih ne znam spremeniti? Ena in ista zgodba. Nisem razvajena, samo želela bi si spoznati nekoga, ki bi imel iste občutke kot jaz do njega. Pravo ljubezen. A je to tako težko? V preteklosti sem jemala antidepresive zaradi anksioznosti in paničnih napadov, ki so v veliki meri bili posledica moje pasivne in neodločne osebnosti. Danes se dobro počutim. Moram povedati, da sem sicer imela srečno otroštvo, nikoli mi ni nič manjkalo. Samo oče je bil nekoliko čustveno odsoten, kar je še zdaj. Mogoče bi lahko to bil razlog. Sicer imam dobro službo in sem atraktivnega videza.
'Ne vem, kaj si predstavljajo tisti, ki so v zvezah in ki zviška in z aroganco gledajo na samske kot egoistične karieriste'
Dragi Brane, rad napišeš, da imejmo takšna razmerja, kot si jih želimo. Sliši se enostavno in logično. A ni ravno tako. Živimo v majhnem okolju, ki je za nekatere še manjše. Tudi zame. Ja, bolje kot biti z nekom, ki mu ni zaupati, ki te zanemarja ali zlorablja in te s tem čustveno in telesno uničuje, je ponovno se vreči na trg. Odnosi pa niso ali črni ali beli, da bi lahko enostavno rekel: ta je dober in ta je slab. Vedno moramo pogledati celoto, kajti popolnosti pač ni in je noben realen človek ne pričakuje. Če bi bilo tako, bi bili vsi kar naprej sami. Sama sem imela dve zvezi, prvo 9 let in drugo 5 let. V njih nisem več vztrajala ravno zaradi zgornjega pravila, ki ga rad deliš in se strinjam z njim. Če je tako hudo, da pogosto jočeš in noben pogovor, predlog ali kompromis ne pomaga, si na koncu slepe ulice. Trpljenje je hudo in si v neki točki rečeš, mora obstajati nekdo, s komer ne bom doživljal takih bolečin, ki je dostojen, zaupanja vreden in me privlači. Hja, to je nujna objektivna predpostavka ob tej subjektivni, da smo sami gospodar svojih razmerij. Dvakrat sem predolgo reševala razmerje, ker v nasprotju s prepričanjem starejših generacij, vsi ne menjujemo partnerjev kot spodnjih gat in se zavedamo tega, da je za dobro zvezo potreben trud. Ob tem sem se psihično izčrpala, tako da sem se še dolgo po koncu zveze sestavljala. Take stvari niso tako enostavne, kot morda včasih zveni iz tvojih člankov, mogoče tudi zaradi moškega principa, ki je bolj racionalen. Tudi ženske nismo vse enake, jaz zagotovo sodim med bolj čustvene, čuteče, ker vse to doživljam zelo intenzivno. Priti je moralo do skrajnosti, da sem lahko sprejela odločitev, da je poskusiti znova manj slabo kot vztrajati v obstoječem. Pri čemer obstoječe ni bilo samo slabo, logično, saj so bile dobre stvari, ki so me v odnosu toliko let držale. In potem pridemo do tehtanja črnih in belih lastnosti odnosa, pri čemer moraš pri odločitvi vzeti v obzir tudi objektivna dejstva – kdo sploh je še tam zunaj, koliko si že star, ali boš do naslednje zveze še sposoben imeti otroke ... Madona, ni tako lahko in tisti, ki cincajo v zvezah, kjer se ne počutijo čudovito, niso sami mazohisti, ki ne želijo ali znajo poskrbeti za svojo dobrobit! Lahko je reči pusti ga/jo in si najdi koga bolj primernega. Iti v iskanje koga bolj primernega v našem miniaturnem bazenčku pomeni veliko tveganje, da boš našel le še koga manj primernega ali pa koga primernega, ki ti ni mentalno in seksualno privlačen! Tega ne srečam, ne najdem že nekaj let! Terja veliiiko poguma, da izpustiš, kar imaš, ne glede na to, da ob tem trpiš. In potem se začne zgodba stereotipov o samskih. Ne vem, kaj si predstavljajo tisti, ki so v zvezah in ki zviška in z aroganco gledajo na samske kot egoistične karieriste, ki si ne želijo otrok, ali ti postrežejo z modrostmi, da si mogoče preveč izbirčen, nepripravljen reševati odnose in podobno. Povej mi, Brane, kako naj v tem svetu človek živi po načelu "imejmo takšne odnose, kot si jih želimo“?
56-letna bralka: Moža imam sicer na nek način rada, vendar mi je vse bolj fizično odvraten.
Pozdravljen, Brane! Kratka bom. 56 let imam, poročena sem že skoraj 30 let. Oba najina otroka sta že odrasla in odseljena od doma. Starejša sem, bolj mi je žal, da sva ostala skupaj. Saj ne vem, kako naj vam to napišem. Moža imam sicer na nek način rada, vendar mi je vse bolj fizično odvraten. Vseeno mu je kako izgleda, jaz pa se po drugi strani trudim biti vitka in še vedno čvrsta in privlačna. Najhuje od vsega pa je to, da je, to bom kar direkt napisala, zanič v postelji. Od nekdaj me je seks z njim dolgočasil. Nikoli ga ni zanimala predigra. Vedno sem mu dopovedovala, da je zame pomembna, pa je šlo v eno uho noter in iz drugega ven, ne da bi kar koli ostalo vmes. Ne mislim ga po vseh teh letih prizadeti in mu povedati, da je zanič v postelji in da je bilo vedno tako, vendar me mineva veselja do vsega, celo do samozadovoljevanja, v katerem sem vedno našla uteho. Kaj lahko naredim, da bi se stanje v najini postelji popravilo? Ne svetujte mi zakonske posvetovalnice, ker moj mož nikoli ne bi pristal na to. Razmišljam celo o ločitvi, pa ne vem ali ima to sploh kakšen smisel pri mojih letih. Zelo nesrečna Nina.
Zaradi tega se veliko žensk bori z odvečnimi kilogrami
"Prekomerno prehranjevanje je velikokrat posledica kroničnega stresa in preobremenjenosti," pojasnjuje integrativna psihoterapevtka Alja Fabjan. Podatki kažejo, da je na splošno med populacijo kar četrtina takih, ki ima težave s čustvenim prehranjevanjem. Večina teh je žensk. Težava je, da je hrana lahko kot droga, s to razliko, da je hrana povsod in da gre za 'drogo', ki je dovoljena. Če jeste, ko dejansko niste lačni, je to zato, ker imate dva želodca – enega resničnega, ki vam sporoča, da so v telesu nastale biološke potrebe po vnosu hrane, in drugega, navideznega, ki vam povzroča težave. Ta daje znake lakote, ko imamo nerešene čustvene težave.
'Med seksom nikoli ne doživim orgazma'
Pozdravljeni! Imam težavo, in sicer med seksom nikoli ne doživim orgazma (izjema oralno), če se samozadovoljujem, pa ga doživim hitro. Tudi če med seksom izvajam enako kot med samozadovoljevanjem, ne pomaga. Enako se je dogajalo z vsemi tremi partnerji. Partner naredi res vse, a brez uspeha. Da dodam, s partnerjem sva noro zaljubljena, strastna, vendar očitno ne dovolj, da bi me to popeljalo do vrhunca. Kakšen nasvet? Hvala in lp!
Izpoved bralke: Imel je ženo in ona fanta, a ju to ni ustavilo
Živjo, Brane. Imam težavo, oziroma dve ali pa kar tri. S fantom sem v zvezi že 4 leta in od tega skupaj živiva že tri. Do sedaj je bilo vse lepo in prav. Iskrice, metuljčki, saj veš, ljubezen. Moram pa še omeniti, da je to moj prvi resen fant. Sicer je starejši za 8 let, kar me pa nikoli ni motilo. Ampak sem se vedno spraševala, kako bi bilo, če bi bila še z drugimi fanti, saj je on, kot sem rekla, prvi. Dokler mi ni glave popolnoma zmešal nov sodelavec v službi. Totalno postaven in seksi. Ja, priznam, bil mi je noro všeč. Ampak imel je ženo in jaz fanta. Vendar sva se iz dneva v dan bolj razumela, hodila na kavo in se smejala raznim šalam. Enkrat pa sem dobila sporočilo od njega. Naj se oglasim v njegovi pisarni, ko bodo vsi odšli. In se tudi sem. Tisti večer je sledil poljub in kasneje še veliko več. V njegovi pisarni, avtu, kjerkoli. To se nadaljuje še danes, vendar bolj poredko. Traja pa vse skupaj že pol leta. Iskrica doma je izginila, ja vem, lahko bi ga zapustila, vendar ne morem. Kasneje se tu pojavi še en fant super postaven policist in zgodi se ista zgodba. Čeprav je fant zanj izvedel, sva še vedno skupaj. Ker sem si rekla, da tega ne bom ponovila več. Vendar sem pred kratkim spoznala še enega fanta, s katerim se super ujameva, vendar sem mu povedala, da imam fanta. Ne vem, kaj naj naredim. Vedno razmišljam, kako bi bilo, če bi bila samska, ali s kom drugim v zvezi. Sem sploh tega zmožna, biti s samo enim moškim? Po eni strani si želim družine, po drugi pa samskega svobodnega življenja. Upam, da bi boš znal svetovati. Lp, neodločena.
'Vedela sem, da ima ogromno žensk v vsakem kraju po Sloveniji.'
Imela sem vezo slabe tri leta. Po treh mesecih se je partner ločil od prve žene, saj je bilo samo vprašanje časa. Rekel ji je je, da se je odločil zame in ona je takoj sprožila ločitveni postopek in odšla z dvema otrokoma. Tako je bilo stanovanje njegovo, seveda, izplačati jo je moral. Jaz sem se delno preselila k njemu in na začetku je bilo kar v redu. Ker še nisem bila ločena in imam sina, sem vsake dva do tri dni odšla k njima, čeprav do partnerja, s katerim sva vložila za ločitev šele po končanem razmerju z ljubimcem. Kaj se je dogajalo? Vedela sem, da ima ogromno žensk, v vsakem kraju po Sloveniji, saj je imel oziroma še ima, takšno delo. Vsako žensko, ki mu je bila malo simpatična, je tako znal z govorjenjem in nasmehom pripeljeti do postelje. On je seksualni maniak. Seksati mora vsak dan, občasno večkrat na dan. Kadar sem ga klicala, je bila vedno prisotna v ozadju ženska ali punca. Tudi, ko je šel na zdravljenje, je tisto noč prebedel, si vse zelo precizno pripravil in še enkrat zlikal. Dogovoril se je z okoliškimi priležnicami, kdaj pride in do kdaj bo tam, da so se zvrstile. Tam sem ga dobila ob treh zjutraj, popolnoma budnega in po osmih klicih v sobo je rekel, no, zdaj pa pojdi. Pomagal mi je receptor. Znorela sem, da me je zopet prevaral. Ko je šel na Primorsko, isto. Vedno si je poiskal svoje radodajke, in kot mi je namignil lastnik sob na Koroškem, se nad njimi izživljal. Sama sem ga imela blazno rada. Šestkrat sem se vrnila nazaj k njemu. Če vam opisujem vsak dogodek varanja posebej, ne bom danes končala. Nikoli ni priznal, da je imel druge ženske v času, ko je bil z mano in sva bila najbolj zaljubljena. Tudi takrat, ko ne bi v sanjah pomislila, je hodil k drugim ženskam. Navzven je deloval prijazno, vendar hladno. Ima kronično bolezen na črevesju, kar je zanj bilo verjetno moteče, saj je moral pogosto hoditi na wc, večinoma z drisko. Ampak to zanj ni bila ovira. Je manjše rasti, suh, plešast in ko sva se poznala, se je oblačil v zelo oprijete srajce in hlače. Meni to nikakor ni sedlo, zato sem mu nakupila ogromno oblačil. V obdobju, ko sva bila najbolj zaljubljena, je dobil spolno bolezen, jaz pa ne. Od kod? Jaz sem bila ves čas samo z njim, ker mi je to dovolj, normalno. In ljubila sem ga kot še nikogar do sedaj. V službi in tudi privat je dajal vtis, da ima samo mene in nikogar drugega. Še med službo si je vzel urico ali dve, da je šel seksat s katero od svojih. Problem je nastal, ko je lagal meni, tem ženskam, (ne vem, zakaj) prijateljem in to ga je zmedlo, ker toliko različnih laži si človek ne zapomni. Kadar sem mu omenila, da vem za druge in da me vseskozi vara in to zelo veliko, z različnimi ženskami ... takrat je vedno znorel, ko sem povedala, da vse to vem. Čisto vse privat sobe in bolj razpadajoče hotele je poznal in jih tja vozil. Zopet je dobil spolno bolezen in se zdravil mesec in pol. Jaz sem šla na pregled in dala kri, vodo, vse je bilo bp. Vedno je seksal brez kondoma. Ni se znal niti za minuto brzdati. Najela sem gospoda, ki je včasih bil privat detektiv. Nekako sem ga naprosila, naj mi pomaga in sem uspela. Ampak kaj, ko je odkril najhujšo stvar, ki me je dokončno sesula. Čeprav je bil 10 let starejši od mene, je imel pogoje za penzijo pri 54 letih (bonificiran staž). Mislim, da prav te dni gre v pokoj. Skratka, njegov prijatelj, ki se je ukvarjal z istimi hobiji, le da je bil tretiran višje v pesniški izdaji v Ljubljani. Franci, bom imenovala detektiva, je odkril, da sta geja in to zelo strastna. Ja tako je bilo, kar sem v majhnem delu videla tudi sama. Meni je na sveto tajil popolnoma vse. Vedno je vse zanikal, vedno. Lagal je, tako,da sem ga označila kot patološkega lažnivca. Mislil je, da bo to lahko celo življenje skrival, a našel je mene z namenom, da ga razgalim pred javnostjo, kaj njihov šef počne, ampak nisem nikomur v njegovem podjetju tega povedala. Kaj je natvezil ljudem, to ne vem, saj me je ena, s katero sva se dobro razumeli, blokirala na vseh omrežjih. Verjetno poznate značilnosti škorpijona, pa vam bo vse jasno. No, tako se je igral z mano ves ta čas. Sem iz premožne družine, znam se dobro obleči, dobro izgledam, vozim dober avto in ta norc namesto da bi mi bil zvest in bi imel veliko od tega ... Ko sem ga nazadnje videla pred dvema mescema, je rekel, da se čisti. Dragi Brane, res sem od žalosti, neiskrenosti obležala v postelji z depresijo. Najbolj noro je pa to, da ga imam še vedno rada in upam, da bo sprevidel, kaj je počel. Jaz sem mu vse odpustila. Ljubezen pri meni ni kar tako. Prosim za nasvet, kajti sedaj ne govoriva, ne pokliče, jaz enkrat sem pa ni bilo odgovora na napisano.
Bili so navadna slovenska družina. Srečna in polna ljubezni. Dokler ni dobila nove službe
Pozdravljeni, večkrat vas berem in skoraj vedno sva enakih misli. A tokrat se je zgodilo, da svojih misli ne razumem več. A tako je, pravijo, ko se sam znajdeš v težavah. S partnerjem sva skupaj dobrih sedem let in imava prekrasno punčko, staro štiri leta. Naše življenje je potekalo predvsem normalno, brez večjih težav. Navadna slovenska družinica. Srečna in polna ljubezni. Problem se je začel, ko sem končno po nekaj letih trdega truda dobila službo v svoji stroki, ki sem si jo želela, odkar pomnim zase. Staro službo sem pustila in tako začela novo karierno pot. Moj partner dela v isti stroki, a najini delovni mesti sta precej daleč narazen. Naj omenim, da je moje delovno mesto po hierarhiji višje od njegovega in delava popolnoma druge stvari. Na poti k njegovi karieri sem mu sama ogromno pomagala, ga spodbujala in podpirala. Kako mu le ne bi? Želim mu najboljše. A očitno nisva enakega mnenja. Na dan, ko so me obvestili, da sem dobila službo, sem bila presrečna. Tako kot tudi vsi drugi okoli mene, saj so vedeli, kako močno sem si to želela. Torej vsi, razen mojega partnerja. On o tem ni želel govoriti in o tem se nisva pogovarjala. Z vsemi sem delila svojo srečo, a s tistim, ki sem jo želela najbolj, je nisem mogla. Vse, kar sem želela, je, da je ponosen name. In vesel zame. A ni bil. Z mano o tem dejstvu, da čez nekaj mesecev začnem hoditi novo službo, ni spregovoril niti besede in preden sem nastopila z novo službo, se o tem sploh nisva pogovarjala, kot da se to ne bo nikoli zgodilo. Ko sem pričela delati, sva se začela veliko prepirati. Če sem samo omenila, kako sem preživela dan v službi, je bilo vse narobe. Začelo se je poniževanje, da nimamo jaz in meni enaki pojma, da smo nesposobni, da oni delajo namesto nas ipd. Če me je v družbi kdo vprašal, kako je v novi službi, me je velikokrat prekinil in začel govoriti v mojem imenu, ter nasprotoval vsemu, kar sem rekla. Počutila sem se neprijetno in bilo mi je nerodno. Veliko sem se prilagajala in takrat popuščala, saj sem upala, da je samo obdobje in da bo minilo. Želela sem, da živimo mirno in srečno. Kar hitro sem napredovala in moram reči, da sem pri svojem delu precej uspešna. In ko se je to zgodilo, je doma spet padla bomba. Da sem dojela, da ne pretiravam in si ne domišljam stvari, je bilo takrat, ko mi je naravnost povedal, da jaz tam ne morem delati, ker nimam pojma in sem še premalo časa v tem poslu in mi dal pogoj: on ali moja služba. Kot razlog je ves čas podajal dejstvo, da bo sedaj moral on malo bolj prevzeti skrb za hčerko, s tem mislim iti po njo v vrtec, kljub temu, da sem uro za tem že tudi sama doma in imamo skupaj še nekaj ur do večera. Tudi vse vikende sem doma. Ves svoj prosti čas namenjam izključno svoji družini. Večkrat sva se o tem že pogovorila, saj sem resnično upala, da se bo stanje spremenilo. A vsako nestrinjanje se konča s prepirom in mojo službo. Hudo mi je, ko je vse, kar si želim, da je srečen zame. Pa ni. Začelo se je odražati na najinem odnosu in spolnosti. Ne vem več, kaj naj naredim?
Težave s spanjem so povezane s hormonom kortizolom
Več kot 40 % sodobnega in odraslega prebivalstva ima težave s spanjem, kamor uvrščamo težave z zaspanostjo, nočno zbujanje in jutranjo zaspanost. Vse te težave pa so pogosto povezane s previsokim ali prenizkim stresnim hormonom kortizolom, ki izčrpava potrebna hranila, vitamine, minerale, encime, pa tudi hormone in preprečuje njihovo nastajanje. Več, kot imate kortizola, manj imate srečnega hormona serotonina in posledično spalnega hormona melatonina.
Mislila je, da mu lahko zaupa, dokler ji ni pokazal svojega pravega obraza
Brane, moja zgodba ne bo o tem, kako mi je hudo zaradi fanta, bo pa o tem, koliko sem prejokala in pretrpela. Sedaj je hvala bogu že vse mimo, zahvaljujoč prijateljem, ki so mi pomagali. Torej, spoznala sem fanta, za katerega sem bila prepričana, da je nekaj posebnega. Da mu lahko zaupam, da se lahko z njim pogovarjam. Zaupala sem mu. Zaupala sem mu svoje strahove, svoje želje, svojo preteklost. In bila sem mnenja, da me razume, da razume, kaj mu govorim, da je odrasel. Tako sva se pogovarjala cele dneve, dan za dnem, včasih tudi ponoči. Večkrat sva se videvala in bilo je resnično lepo. Nato sem šla na dopust in ponudil se je, da pride k meni za kakšen dan. Večer pred tem, ko naj bi prišel, mi je pisal, da me bo razveselil, saj me bo naslednji dan obiskal. Prišel je naslednji dan in sva si spet pisala. Bilo je kot vsak dan. Samo, da ni prišel k meni, ni pa se tudi opravičil oz. povedal, da ga ne bo. Prišel pa je na območje, kjer sem bila jaz (v kraj zraven mene). Naslednji dan sem ga vprašala, kako to, da ga ni bilo. Dobila sem tudi tisti čuden občutek v trebuhu, ko veš, da je nekaj narobe. Omenila sem, da imam občutek, da je mislil na bivšo punco, saj sta živela skupaj v kraju, kamor je prišel na obisk (naj omenim, da sta končala 7 let nazaj in da je to bila še srednješolska ljubezen, ki je potem trajala še prva leta na fakulteti). Nato mi je povedal, da ni samo mislil nanjo, ampak, da sta se celo dobila na pijači. In v tistih 15 minutah, ko sta se videla, je začutil stvari, ki jih je čutil pred 9 leti. Nato sem šla naslednji dan nazaj domov in sva se zvečer dobila, da se osebno pogovoriva. Zaupal mi je, da očitno ni nikoli pozabil nanjo, ampak je samo potlačil čustva, ko sta šla narazen. In ker je začel nekaj čutiti do mene, so nato ta čustva privrela nazaj na plan, ko jo je videl. Zagotovil mi je, da naj bi mu jaz nekaj pomenila, ampak, da je očitno še vedno zaljubljen vanjo, ter da naj si dava čas, da njo končno preboli. Bil je tudi prepričan in tako je zagotovil tudi meni, da je bivša samska. Nato so minevali tedni, ko sva se še vedno družila in pogovarjala. Bil je prijazen do mene, bilo je kot pred tem, ko je videl bivšo. Nakar je kar naenkrat izginil. Od njega ni bilo več odgovora, ni bilo nobene razlage. Sama sem mu še vedno pisala in upala, da mi bo razložil. Dobila sem sporočilo z grdimi besedami, da kaj je spet narobe v pi*** m*** in spet ni bilo od njega glasu. Nato mi je po dolgem času napisal, da je potreboval mir, da je bil slabe volje in da mu miru nisem dala. Dejstvo pa je bilo, da nisem vedela, da je sploh kaj narobe. Nato sem ugotovila, da ima bivša že par let resnega partnerja in sklepala, da očitno je to ugotovil tudi on. Nato je name obrnil, da sem jaz vse naredila narobe, da mu nisem dala miru, ko ga je rabil, da mi je vedno vse zaupal in razložil. Na vsako moje vprašanje sem dobila samo odgovore v smislu, da če ga ne poslušam, ko mi kaj pove, da se nima kaj pogovarjati. Sedaj še vedno všečka vse fotografije od bivše (ne spusti ene same fotografije) in vsako stran na Facebooku, ki jo bivša ustvari. Ali je to obsedenost z njo? Rekel mi je celo, da je ona sedaj njegova najboljša prijateljica. Nekoč mi je tudi rekel, da je šel k njej, samo zato, da bi jo videl. Ona pa mi je povedala, da se sploh nista videla, ker ona pač nima časa za ta druženja. Ko sem ji omenila njegovo ime, je najprej celo vprašala, kdo je to. Ne razumem njegovega obnašanja, niti tega, da ne želi končno pozabiti na njo in iti naprej. Ali ne bi bilo zanj najbolje, da bi jo nehal spremljati po vseh družbenih omrežjih? Zaveda se baje, da nikoli več ne bosta skupaj. To je moja zgodba. Zgodba o tem, kakšni ste (so) lahko moški in zgodba o (ne)zaupanju.