AvtorBrane Kastelic
Cvetka iskreno: 'Lahko bi seksala vsak dan, tudi večkrat na dan, pa ne ...'
Pozdravljen, Brane! Sedanjega partnerja sem spoznala lani med prvim zapiranjem države. Zelo na hitro, po nekaj tednih, sva se odločila, da bova zaživela skupaj, da bi bila čim več skupaj, ker itak nismo smeli nikamor. Tega ne obžalujem, saj nobena moja prejšnja zveza ni bila tako mirna, brez vzponov in padcev, brez kriz in dram, ki sem jih doživljala prej, po navadi zaradi ljubosumja, povezanega z mojim seks apetitom. Ta je, pošteno rečeno, velik. Lahko bi seksala vsak dan, tudi večkrat na dan, pa ne, zlasti s sedanjim partnerjem, ki je, kot sem ti že omenila, miren. Mirnost v zvezi mi je fajn, mirnost v postelji pa ne. Če bi bil bolj nemiren v postelji, bi se pri svojih 27-ih mirno odločila zanj, ki ima dobrih 33 let, za družino, otroke, psa, kure in tako naprej. Čeprav se poznava šele nekaj več kot leto dni. Prijazen je, obziren, ljubeč, priden vsepovsod, razen, najbrž veš, kaj bom napisala, pri seksu. Ko se loti zadeve, je kar odličnjak z dobro opremo, problem pa je v tem, da sem ugotovila, da seksava samo takrat, ko dam pobudo jaz. Na začetku zveze sva veliko seksala, ne sicer vsak dan, kot si želim jaz, ampak vseeno čisto dovolj za moj apetit. Nisem bila lačna seksa. Zadnje mesece pa sem ga. Saj ne vem, kdaj, sem pa ugotovila, da vedno seksava na mojo pobudo. To sem preverila. Več kot dva tedna je nisem dala in več kot dva tedna sem bila brez seksa. To sem tudi povedala in ga vprašala, kaj misli, kako se zato počutim. Nezaželena, ne dovolj seksi ali seksualno privlačna in tako naprej, pa je gledal kot čuk. Kmalu sva imela enega od najboljših seksov. Sem mislila, da sem rešila problem, pa sem spet morala dati pobudo jaz, po novem pogovoru o tem, zakaj ne da on pobude. Prej je filozofiral o tem, da je bil v prejšnjih zvezah pogosto zavrnjen, ko je hotel seksati, in da se je navadil počakati. To mi ni bilo všeč. V glavi imam zmešnjavo. Zakaj te primerjave s prejšnjimi, saj jaz rada seksam kadarkoli in kjerkoli. Očitala sem mu, da mu ni mar za moje potrebe, pa me je spet gledal kot čuk. Čeprav ga imam zelo rada, sem že začela razmišljati o tem, da bi ga zapustila. Saj veš, tudi ti si že velikokrat napisal, da se problemi v zvezah lahko samo poslabšajo. Mi lahko pomagaš, prosim, ker ga ne bi rada zapustila. Hvala za odgovor, pa tudi to rubriko, ki jo zelo rada berem. Cvetka.
'Spustila sem se v razmerje z moškim, ki me je psihično maltretiral'
Brane, pozdravljen! Stara sem 50 let. Z možem nisva imela intimnega življenja več let, zaradi pijače in prepirov, potem je pa prišla še njegova bolezen. Po toliko letih sem si tako močno zaželela človeka, da bi me objel, da bi me spoštoval, ker tega nisem imela pri možu. Spustila sem se v razmerje z moškim, ki moje prevare ni odobraval in me je psihično maltretiral in se pri seksu izživljal nad mano. Toda vseeno sem vztrajala in bila preveč posesivna, ker je bila moja želja biti z njim prevelika. Počasi mi je dajal več, recimo nedelje skupaj, potem, da sva kam šla, nikoli pa ni dovolil, da pridem k njemu domov. To me je tako jezilo, da je tako počel z mano, da sem mu vedno vse povedala, kaj si mislim po sms-ih in sem ga seveda jezila s tem. Najino poznanstvo je trajalo 12 let, vmes se nisva dobivala, a vedno znova sem se vračala k njemu. Vsak dan sem mislila na njega, a nikoli se nisem prav izpovedala, kaj mislim in kaj bi rada. V prvih letih, ko sva se spoznala, sem se ločila, moja želja biti z njim, je bila tako močna. On pa je že takoj na začetku omenil, da ima tri hiše, meni sploh ni bilo jasno, kaj s tem misli, saj se mi nikoli ni šlo za premoženje. V bistvu je zelo grdo delal z mano, poniževal me je, pa nikakor nisem hotela zapustiti tega odnosa, oklepala sem se ga. Pred časom pa je spoznal mojo znanko po čudnem naključju in začel hoditi z njo. Brane, od tebe bi rada odgovor, če je to lahko glavni razlog pri moškem za razhod, da sem bila tista, ki je po nekajkratnem poskusu, če grem z njim v posteljo, se naslednjič sama odločila, da bi šla. Zanima me, če je to res, da če prezgodaj začneš, da moraš začeti zgoraj, da taka veza ni možna. Brane, prosim za odgovor.
Obupana bralka: Zakaj privlačim moške, ki hočejo samo seks?
Pozdravljen, Brane! Upam, da mi boš lahko svetoval pri moji težavi. Stara sem 30 let in zdaj že kar nekaj časa samska. Zelo si želim spoznati moškega, s katerim bi se ustalila in si sčasoma ustvarila družino. Ne gre za to, da bi me skrbelo, kdaj ga bom spoznala, ne grabi me še panika. Bolj me skrbi, če zame sploh obstaja tak moški. Pri meni je po navadi tako, da moške zanimam samo za seks. V glavnem je tako: Nekoga spoznam, se začneva pogovarjati. Včasih se že zelo hitro pokaže, da hoče samo seks, tako da takega kar odslovim. Včasih pa se s kom res ujamem, se nekaj časa spoznavava in takrat pomislim, no, mogoče se pa še najde kakšen moški, ki ga zanima še kaj drugega kot seks. Takšen po navadi doseže, da mu malo bolj zaupam, potem se pa prav tako izkaže, da hoče samo seks. In ko ga zavrnem, seveda izgine kot kafra, nobenega glasu več od njega. Če sem s kakšnim od njih že spala, sploh če sem se z njim počutila nekako povezana in mi je bil všeč, pa je prav tako izginil. Včasih pa sploh ne gre za seks, spoznam pač nekoga, se občasno dobiva za kakšno pijačo ali sprehod. Potem tak moški začne kazati zanimanje zame, se pogovarjava, da bi kam šla skupaj, na primer na morje. Potem pa kar na lepem izgine, brez da bi mi kaj povedal, zakaj. Skratka, hočem reči, da razumem, obstajajo moški, ki to počnejo. Ampak mene skrbi, zakaj jih jaz privlačim kot magnet, zakaj spoznavam tako rekoč same take? Nikoli nisem bila zatežena, pritiskala na moške, ker tudi sama ne maram hiteti v razmerje, raje se nekaj časa spoznavam. Ampak ravno, ko pri nekom pomislim, no, ta je pa bolj trden karakter, tega si pa želim še bolje spoznati, ravno, ko se mi zazdi, da bi pa lahko razvila nek odnos, pa četudi prijateljski, nič hudega, skratka, takrat izgine. Res ne vem, kaj delam narobe. Imam eno prijateljico, ki je pogosto slabe volje, večkrat tudi nadira partnerja, pa ji ni bilo nikoli težko kakšnega dobiti. Res bom hvaležna za pogled z moške perspektive.
Bralka iskreno: 'Z najino kemijo bi se rjuhe vžgale in od tega me razganja'
Brane, pomagaj! Pred sedmimi leti sem spoznala tipa, ki mi je zmešal glavo. Najini pogledi so se na XY javni lokaciji od daleč večkrat ujeli, nato pa je pristopil do mene in me prosil za številko. Že to mi je bilo vau, ker danes se to pač ne dogaja več ... Nato se več mesecev ni oglasil, jaz pa nisem imela njegove številke in sem bila malo razočarana. V tem času sem bila malo z drugim. Nato se je oglasil in seveda sem pristala na pijačo. Namignil je, da prej ni bil primeren čas, sklepam, da je bil v zvezi. Noro mi je bil všeč in med nama je bila prisotna tista električna energija, ki ti zamegli um, a me je razočaral, ko mi je med vročim poljubljanjem nakazal, da me še isti večer želi odpeljati k sebi domov. Všeč mi je bil, želela sem ga bolje spoznati, ne le skočiti z njim med rjuhe. Kmalu se mi je oglasil, kako fino se je imel, jaz pa mu nisem odgovorila, saj sem bila pri tipu, s katerim sem se vmes zapletla. Res nisem upala odgovoriti, bog ne daj, da bi kaj videl, sem se ga kar malo bala. Nato je sledilo še razočarano sporočilo, da ne odgovorim in so šle stvari po gobe. Nisva izbrisala številk in čez kakšno leto se je spet oglasil, jaz pa sem bila takrat že več mesecev v razmerju z drugim. Nisem si mogla pomagati in kljub temu sva znova šla na pijačo. Med nama je bila res taka kemija, od katere si zadet in hočeš še. Poljubljala sva se in takoj bi šla z njim do konca, a tega fantu vseeno nisem mogla narediti. Čez nekaj mesecev sem bila končno sama in nameravala sem nekaj časa tudi ostati, ker sem v redu moške prevečkrat prizadela. In takrat bi se lahko zdivjala z njim za vse nazaj in naprej, pa je, bog ve kaj, njega takrat morilo (ni želel povedati) in spet ni bilo nič. Nato sem spoznala bodočega moža, ki je oh in sploh. Boljšega partnerja za življenje si ne morem zamisliti. Pa sem tistega tipa še naključno srečala (živela sva v istem kraju) in mi je po letu in pol "na hladnem" spet pisal, kako sem ga znova zmešala, že samo, da me je na hitro videl ... Pa sem mu odgovorila, da sem vesela, da mu nisem dala, ker je očitno želel le to ... Brane, tukaj potrebujem tvojo pomoč! Kako naj ga pozabim?! Vem, da je privlačnost popolnoma iracionalna in čisto na telesni/energetski ravni ... A misel na to, kako bi bilo z njim med rjuhami, mi ne da miru. Z najino kemijo bi se rjuhe vžgale in od tega me razganja. Partnerja nikoli ne bi prevarala, ljubim ga, a vseeno me grize ta neizživeta fantazija. Kako naj ga pozabim?
Obupan bralec: 'Ženo je najin nov denar čisto spremenil'
Sem lastnik manjšega podjetja in pred kratkim sem, po več letih trdega dela, dosegel lep finančni uspeh. Zaradi tega se je pojavil problem v mojem zakonu, saj je mojo ženo najin nov denar čisto spremenil. Že prej je imela vedno rada lepe stvari, vendar je bilo prej vse v mejah normale. Začela je kupovati torbice dragih znamk, po več tisoč evrov, pa čevlje najdražjih svetovnih znamk (več kot tisoč evrov na par) in draga oblačila. Po novem pričakuje, da redno obedujeva v najboljših (dragih) restavracijah, pa da greva vsako leto na drag dopust (npr. Maldivi). Za najino stanovanjsko hišo zahteva, da ji zgradim bazen.
66-letna bralka: Še 2 leti nazaj sva imela fantastičen seks, zdaj pa ...
Imam jih 66, moj mož je malce starejši. Do pred dvema letoma sva imela fantastičen seks, kar pa se je nenadoma spremenilo. Sem dvojček, polna energije, radovedna, radoživa kljub letom in precej odprta za vsak pogovor. Partner je vodnar, zadržan, poln idej, ki so že zdavnaj realizirane in precej konzervativen, žal. Tega v 46-letih zakona prej nisem videla, niti doživela. Osebno bi me bilo polno povsod, kjer je gužva, kjer se nekaj dogaja, najraje pa na zabavi, kjer se pleše. Partner je zapečkar in ga nič od tega ne zanima. Sva pa, tudi pozneje s hčerkami, ogromno preplesala in se zabavala. Zaradi tega imata obe znanje plesa in lepe spomine na mladost. Moj problem: osvajata me 10 let mlajši in poročen moški in skoraj 20 let starejši vdovec. Mladi ima doma, za moje pojme, čudovito ženo, vendar pravi, da si me želi odkar me je pred 40 leti spoznal, čeprav jaz njega nisem. Mi je pa po karakterju in odprtosti zelo všeč. Očitno bi bil zanj to skok čez plot kot neke vrste hobi, pri starejšem pa so čustva do mene izredno močna in si me želi. Osebno še nisem nikoli razmišljala o skoku čez plot, ker mi je bilo doma fantastično in dovolj, zdaj, ko tega ni, pa sem vedno bolj v dilemi. Bi, ne bi, koga bi? Dragi Brane, prosim za nasvet in prisrčen pozdrav. Vedno si mi bil všečna faca, ostani tak še naprej.
'Pred enim letom se je zapletel s 33 let mlajšo punco'
Pozdravljeni! S partnerjem živiva skupaj osem let in vedno sem bila do njega zelo poštena in iskrena ter ga močno ljubila. Pred enim letom pa se je zapletel s 33 let mlajšo punco, ki je bila komaj polnoletna. Afera je trajala par mesecev, preden sem to odkrila. To me je uničilo, s tem, da sem mu v času, ko je imel afero, za katero nisem vedela, finančno pomagala. Od tega je sedaj že eno leto, punca pa še vedno ne da miru. Zame je vsak dan težji. Prosila sem ga, naj ji pove, oziroma naj jo utiša, vendar samo odlaša. Ne vem, kako naj še naprej živim pri njem. Vse prihranke sem dala njemu. Pravi, da me ima rad in da mu je žal. A jaz mislim, da če bi bilo to res, bi z njo prekinil stike. Jaz sem iz dneva v dan bolj krhka. Tudi zbolela sem. Ne vem več, ali mu lahko verjamem.
Obupana bralka: Ne izgine mi slika izpred oči, kako je on z njo ...
Prosim za nasvet. Stara sem 40+, z možem v vezi že več kot 20 let. Imava dva odrasla otroka. Vse do jeseni sem mislila, da se imava zelo rada, da je samo moj in da me ima resnično rad. Nato sem odkrila sms ljubice, kako mu piše ... Seveda mi je naložil, da nima nič z njo, da ona je pač taka, da piše več moškim. Seveda sem mu verjela oziroma vsaj želela sem si, da nima nič z njo in da je res samo moj. Do mene je postal še bolj pozoren, me ves čas objemal in poljubljal, seksa je bilo na pretek, celo več, kot prej celo leto. Prvega januarja sem spet našla sms in potem sem postala še bolj pozorna in preko sledenja odkrila, da me vara. Spet sva se skregala, ampak seveda on ne prizna in trdi, da z njo nima nič, da ljubi samo mene ... Dnevi minevajo, mene to grize in žre, ne izgine mi slika izpred oči, kako je on z njo. Ali naj mu verjamem, da ni nič, ali ne? Najbolj grozno je to, da ga imam še vedno zelo rada in da ga nočem izgubiti, ampak zaupanja ni več. Kaj mi je storiti? Hvala za nasvet.
'Moža sem stregla od glave do pet, poskušala biti najboljša kuharica, prijateljica in ljubimka.'
Brane, živijo! Že dolgo berem zgodbe, ki jih komentiraš, odgovarjaš na vprašanja ... Tudi jaz se sprašujem mnogo stvari in ne vem, kje bi dobila odgovor. Mogoče mi pa ti lahko pomagaš. Preko 25 let sem bila poročena, v zakonu so se rodili trije otroci. Poročila sva se mlada, brez premoženja, vendar veliko volje. Tako smo iz nič ustvarili veliko, si ustvarili ugled in finančno stabilnost. Več ciljev, ko smo dosegli, bolj sva se z možem odtujevala. Na koncu mi je bilo jasno, da čakam samo še mlajšega otroka, da dopolni 20 let, to mi je bila meja, da se ne uniči otrok, ko razpade družina. Od nekdaj sem se trudila biti najboljša mama in žena. Moža sem stregla od glave do pet, poskušala biti najboljša kuharica, prijateljica in ljubimka. Postala sem uspešna in imela sem nešteto ponudb, vendar sem ostala na trdnih tleh, realna in predana družini. V sebi sem vedela, da to ni to, vendar si nisem upala prevzeti odgovornosti za razpad imperija, ki smo ga zgradili (tako v družinskem smislu kot v materialnem). Zato sem se trudila dalje ... Da si lažje predstavljaš: mož je vsakič dobil postreženo kosilo/večerjo ob prihodu domov, vsak dan je dobil pripravljeno kombinacijo oblek, preden je šel zdoma, vsa oblačila, parfume, kozmetiko sem mu kupovala sama, mu plačala dopust (on je samo izbral enega iz predlogov, ki sem mu jih prijazno ponudila). Bila sem pozorna. Ga crkljala. In tako vsa leta. Za dom in otroke sem skrbela sama. Pri tem sem mu pomagala pri moških delih, ker je on vsa leta delal po službi. Seveda, tukaj se zaplete. Vsi smo mislili, da dela, pomagali so mu starši, spoštovali smo ga vsi, ga kovali v zvezde, kako je priden. Dokler ga nisem našla na enem od portalov. Slučajno sem videla na njegovem telefonu sporočilo, poklicala ... Bila je znanka s portala. Potem se je začel klobčič razpletati. Čez pol leta sva se ločila, brez pompa, razdelila premoženje. Vse ok. Mene pa razžira, zakaj. Kje sem zgrešila? Pomagala sem, bila predana. Trudila sem se biti najboljša v postelji, za štedilnikom, trudila sem se veliko zaslužiti. Še na moje vprašanje ob ločitvi, če so bile boljše kot jaz, je rekel ne. Seveda se ločiti ni hotel, jasno. Meni ob ločitvi ni bilo hudo, mi je samo odleglo. Spoznala sem pohodnika, ki je ujel moj korak. Srečna sva skupaj, prelepo nama je. Vse gre dalje, vse je skoraj prelepo, da bi bilo res. Samo ena stvar mi manjka – odgovor na vprašanje, zakaj? Imeli smo popolno družino, nič nam ni manjkalo, premoženje, ugled, še psa? V čem je stvar? Z belega kruha se je norčeval. Zakaj? Res mi ni jasno. Zdaj vem, da ima več partnerk z juga, čeprav je vedno očitno preziral vse, kar je bilo nižje od Kolpe. Spi v kletni sobi svojih staršev brez oken, ker je nepremičnina, ki jo je izbral ob ločitvi, preveč oddaljena od delovnega mesta. Resno ne razumem ... Mi lahko pomagaš razumeti? Če je bežal od mene, potem ni prenesel niti otrok? Meni so bili otroci vedno super družba, saj veš, vsaka leta prinesejo nekaj novega. Menda naj bi starši uživali v družbi otrok? Dragi Brane, nič mi ni jasno. Če je tebi kaj bolj, prosim za pojasnilo. Hvala!
Skupaj sta dobrih 5 let, a nista seksala že 4 leta
Dragi, Brane, s partnerjem sva skupaj dobrih 5 let. Izredno rada preživljava čas skupaj, praviva si, da sva asocialna, saj nama ni do družbe drugih ljudi. Večji del dneva sva skupaj, obenem si znava dati prostor, tako da si nikoli nisva v napoto, ko pa grem k družini na drug konec Slovenije za en dan, sva vsakih nekaj ur na video klicu. Praktično en brez drugega ne moreva, preko dneva si izkazujeva naklonjenost z objemi in poljubi, a prave intime oziroma seksa, nisva imela že 4 leta. Na začetku sem mislila, da mu pač ni več do tega, oziroma sem čakala, da bo sam znova nakazal pobudo, a se so danes to še vedno ni zgodilo. Te teme pogovora nikakor ne znam začeti, oziroma mi je po vsem tem času izjemno nelagodno začetku tak pogovor. Ne vem, kaj naj naredim, saj pri svojih 40ih še vedno dobro izgledam - sodeč po naklonjenosti drugih, ki pa je nikoli nisem izkoristila – imam pa tudi svoje potrebe, ki sem se jih silom prilike naučila tešiti sama, a želim si moškega prijema in telesne bližine. Vsak predlog bo dobrodošel.
Iskreno pismo Slovenke: 'Hvala bivšemu, ki me je pol leta varal z najboljšo prijateljico'
Redno berem tvojo rubriko in je res super. Moja zgodba se bo malo razlikovala o drugih. Stara sem 31 let in imam za sabo skoraj osemletno razmerje, ki se je končala zelo grdo! Bila sem prevarana in izdana. Grdo, a ne? No, moj bivši me je pol leta varal z mojo bivšo najboljšo prijateljico. Bilo mi je zelo hudo, razmišljala sem o samomoru, jokala dan in noč. Po skoraj enem letu sem jima hvaležna, da sta to naredila. V tem času sem se naučila imeti rada, v službi sem napredovala (o napredovanju v času razmerja nisem razmišljala, ker sem mislila, da bom šla na porodniško), v roku pol leta imam namen končno magistrirati, obiskala sem glavna evropska mesta…. Res zelo uživam. Spoznavam zelo veliko fantov in tudi hodim na veliko zmenkov. V vsakem moškem vidim, da me bo razočaral in seveda tudi prevaral. To opazijo tudi fantje. No, tukaj potrebujem tvojo pomoč. Kako naj zaupam ponovno fantom? V letu 2017 sem si »zadala«, da bom spoznala fanta, s katerim si bom čez čas ustvarila družino. Hvala za odgovor in se oglasim o rezultatu čez eno leto. Bodi lepo :D
Slovenka: '2 meseca sem se dobivala s Turkom, potem pa je nenadoma počilo'
Živijo, Brane. Pred nedavnim sem spoznala fanta, ki že osem let živi v Sloveniji, sicer pa prihaja iz Turčije. To je bila moja druga "zveza" s Turkom. Bil je liberalen, zelo razgledan, ambiciozen in – kar me je najbolj privlačilo in kar včasih pogrešam pri "naših" – bil je nežen, ljubeč in zelo pozoren. Bil je vse, kar iščem pri moškem, kar pričakujem in potrebujem, saj sem zelo čustvena (rakica). Zelo hitro sva se ujela, in to na globlji ravni. Z njim sem se lahko pogovarjala cele dneve, veliko sva se dobivala ... To je trajalo dva meseca. Sliši se kot relativno kratko obdobje, vem, ampak izredno sva se navezala in povezala, pogovarjala sva se o prihodnjih načrtih, si izkazovala čustva, skratka "ni da ni". Kot da bi bila skupaj že eno leto. Njegova čustva so bila morda še močnejša kot moja, čeprav je bil tudi meni vsak teden bolj všeč in "domač". Tudi seksualno sem ga zelo privlačila, rekel je, da je včasih živčen, ker se mu zdim tako zelo lepa ... Kakor koli, v ponedeljek in torek sva se še dobila. Vse popolno, nalepljen je bil name in mi govoril, da bova šla skupaj na potovanja, pa k njegovim, pa da ne more verjeti, kako me ima rad po dveh mescih, da sva se tako hitro zbližala itd. Same luštne stvari. Priznam, da sem se dve minuti kujala, ko je šel sostanovalcu odpret vrata, pa sem se trikrat ponudila, da grem zraven, da bi bila vljudna, pa je rekel, da ni treba. Očitala sem mu, da me skriva, in vprašal je, kaj je z mano narobe. Trdul je, da mi je samo hotel olajšati zadeve, ker je bil takoj nazaj, in da se greva lahko takoj skupaj tja pogovarjat, če to mislim. Pa sva se objela in sledil je lep večer. Potem pa na poti domov pove zame neprimeren hec o razhodu. Vedela sem, da je hec, ampak mi enostavno ni bil smešen. Pa reče: Saj veš, da se hecam in te imam zelo rad." In jaz v afektu: "Ne, ne vem." Takrat je bilo pa usodno. Ni se mi javil. Naslednji dan hladen kot led napiše SMS, da noče biti več z mano, da se ne znam hecati, da sem takoj jezna, da jočem za vsako stvar in govorim nesmiselne stvari. Ko sem prišla v živo po stvari, je rekel, da sem ga zelo prizadela, da se je dva meseca trudil zame, jaz pa mu rečem, da "ne vem, ali me ima rad". Bolj ko sem razlagala, da sem to rekla v afektu in da seveda vem, da me ima, bolj me je prepričeval, da imam probleme iz preteklosti in da mu ne zaupam. Da bo zdaj vse skupaj "fake", če nadaljujeva, saj mora on ves čas paziti, kaj govori, in se mi "dokazovati". Na koncu sem se počutila kot norica. Priznam, da sem včasih malenkostna in preveč čustvena ter da si stvari preveč ženem k srcu. Ampak nisva imela konfliktov, niti ni vedno zares iskreno rekel, da ga to zelo moti. Verjetno bi se tudi opazilo v njegovem obnašanju ... Ampak se ni. Zdaj mi je po usodnem dogodku vse to očital, kot da je z mano trpel ... Zmedena sem, da se je še isti dan obnašal do mene tako lepo, tako zaljubljeno, potem pa ta nenaden preobrat, ki si ga ne znam razložiti, saj je kot druga oseba. Ne vem, od kod ta jeza, saj mu nisem nič naredila. Seveda me je tudi odstranil z vseh omrežij ... Ne razumem, res. Kako se lahko človek spremeni? Da o tem, da ne morem niti komunicirati in razčistiti situacije, sploh ne govorim. Iskrena hvala za tvoj odgovor!
Obupana bralka: 'Kako naj jim dopovem, da podpirajo zlaganega človeka, ki uživa v mojih solzah in strahu?'
Zdravo Brane! Imam samo en veliki problem in to je bivši mož. Ločena sem malo manj kot dvajset let, občutek pa imam kot, da sem se pred kratkim, saj ima totalno kontrolo nad mojim življenjem. Tudi svojo bivšo ljubico je nadzoroval in ga je prav zaradi tega zapustila. Odkar je šel z njo narazen, je postal obseden z mano in zgodba se spet ponavlja, le v hujši obliki. Hoče vedeti za vsak moj korak, kam grem in s kom se družim. Moja družina mi je zaradi njegovih laži obrnila hrbet, čeprav sem jih večkrat prosila, da naj prekinejo vse stike z njim, ker je pokvarjen, zahrbten in mojster v manipuliranju. Zraven tega se ga tudi bojim .... Ko so njemu odprli vrata mojega doma, so jih s tem zaprli meni. Vem, da finančno pomaga bratu in moji sestri, in si na ta način kupuje njuno podporo, jaz pa vedno bolj trpim. Kako naj jim dopovem, da podpirajo zlaganega človeka, ki uživa v mojih solzah, v mojem strahu in žalosti? Postajajo mi vedno večji tujci, čeprav se po naših žilah pretaka ista kri ... Naj jih izključimo iz mojega življenja? Prosim, svetujte mi! Lep pozdrav.
'Vse se spremeni, ko pregloboko pogleda v kozarec'
Dober dan. S partnerjem že dolgo živiva v skupnem gospodinjstvu, sva dobro situirana, imava enake interese, seks je odličen, čeprav sva že v srednjih letih. Lahko rečem, da se imava lepo, veliko prijateljev imava in vsak dan si nameniva vsaj en objem. Vse pa se spremeni, ko pregloboko pogleda v kozarec. To se zgodi na vseh zabavah. Ko ostaneva sama, je do mene grob, vpije name in mi kljubuje za vsako, še tako nepomembno malenkost. Po streznitvi pravi, da se ničesar ne spominja in da ne ve, zakaj se to dogaja. A dogaja se vse pogosteje in počasi "megli" najino sožitje. Gospod Brane, hvala vam, ker se trudite z nami. Vse dobro vam želim.
29-letna bralka: Že 4 leta imam afero s partnerjevim bratom
Pozdravljeni! Stara sem 29 let. S partnerjem sva skupaj 8 let in imava sina. V zgodnjih odraslih letih sem bila 'žleht'. Predajala sem se spolnim užitkom z različnimi moškimi, ne toliko iz potrebe po spolnosti, ampak bolj iz potrebe po občutku zaželenosti (materinske in očetovske ljubezni nisem bila deležna (alkohol v družini), v šoli so me zasmehovali, ker sem bila debela, morda so to izgovori, ampak drugače ne znam pojasniti). Zaščita je bila vedno prisotna. Potem sem spoznala njega, partnerja. Včasih me je vprašal po bivših in sem mu večinoma povedala delno resnico. Ne ravno laž, nekatere stvari in ljudi sem zamolčala. Njega je življenje (beri: bivša) naredilo zelo ljubosumnega. Po desetih letih skupnega življenja ga je prevarala z njegovim sodelavcem. No, in te posledice trpim tudi jaz. Zdaj pa najtežji del ... Zaradi teh izpadov njegovega ljubosumja sem se začela veliko pogovarjati z njegovim bratom. Na začetku sem iskala samo nasvet in tolažbo. Marsikdo bi lahko pomislil, zakaj ravno njegov brat? Zakaj ne kakšna prijateljica? Odgovor je preprost. Ker sem jih izgubila, ko sem postala resna s partnerjem. Ker nisem smela več z njimi na kavo, ker mi ni zaupal. Preden sem začela to službo, še v trgovino nisem smela sama. Če sem si že drznila iti, je bil potem ves teden cirkus in očitki, s kom sem bila, kje sem bila ... Torej začela sem se družiti z njegovim bratom. Moj je delal, brat je bil zaradi bolezni doma. Skupaj sva delala praktično vse. Vse, kar je treba na kmetiji. Sčasoma sem začela do njega gojiti čustva, strašno neprimerna v teh okoliščinah. Ljubim ga. Bilo me je strah, da bi to opazil. Strah, da bi moj to opazil, ali tašča ali celo bratova žena. Nekega dne sva bila sama. Bila sem vesela, da sva. Da ga bom imela samo zase ... Čeprav ga ne morem imeti ... In tistega dne ne bom pozabila nikoli v življenju. Videla sem misli, ki so divjale po njegovi glavi, in čustva, ki so divjala po njegovem srcu. Ampak je klonil pod težo srca in mi priznal, da me ima rad. Ljubi bratovo punco. Brane, bila sem v sedmih nebesih. Naj omenim, da je z ženo 20 let. Veliko se prepirata, on se je podal v alkohol ... Razen kadar ve, da bova skupaj, je trezen. Jaz sem še vedno s partnerjem, on s svojo ženo. Najino razmerje traja že četrto leto ... Kaj naj storim? Pustim oba, vzamem sina in izginem? Ali naj vztrajam pri ničemer?
Pismo bralca: Star sem 48 let in že nekaj časa varam ženo ...
Zdravo, Brane! Star sem 48 let in že nekaj časa varam ženo, ki je podobnih let, in sicer s svojo dolgoletno samsko prijateljico, ki ima dve osnovnošolski hčerki. Seksu in kakršni koli intimi se žena že leta izogiba in kljub mnogim pogovorom nisva mogla spremeniti ničesar. Je sicer zelo družabna in pogosto v družbi, na zabavah, a v odnosu do mene je že leta povsem hladna. Menim, da sem za svoja leta kar ok, torej je najbrž vzrok drugje. Sama pravi, da ji preprosto ni več, česar pa ji ne verjamem, saj je bila včasih v postelji še kako živahna ... Žena najbrž kaj sumi, vendar ji zaradi njene hladnosti takšna situacija (vedno bolj se mi zdi) kar ustreza. Smo kar dobro stoječa družina z dvema odraslima otrokoma, ki pa še oba živita doma. Če bi se razšla, bi izgubila finančno stabilnost, okolica bi vedela ... Sam pa ne vem več, kaj naj storim. Tudi sam sem tradicionalist, družina mi pomeni ogromno, vendar pa takšno življenje ne pelje nikamor. Prijateljica je razumljivo nestrpna, saj si želi, da bi zaživela skupaj ... Ona je vse, kar si lahko človek želi, dobra, srčna, predvsem pa me ima rada in jaz imam rad njo.
Našla je sporočila in odkrila, da je imel njen mož pred 8 leti afero
Brane, pozdravljen! Nujno potrebujem nasvet glede vzpostavitve novega odnosa ... Pred kratkim sem izvedela, da me je partner varal s sodelavko, to je bilo pred 8 leti. To sem odkrila, ko sem naključno prebrala nekaj njunih sporočil, ki so bila vse prej kot samo pogovor med sodelavcama. Ko sem ga soočila s tem, mi je priznal, da sta imela afero, ampak pred 8 leti in da jo je končal on, saj se je odločil zame. Dve leti po tem sva dobila prvega otroka. V času afere sva res imela težave, v resnici sem jih imela jaz, saj sem bila takrat tako na dnu, da sem poskusila takrat tudi s samomorom in ne samo enkrat ... Seveda sem se spravila s pomočjo zdravil in prijatelja k sebi. Sem mu pa to, da ga takrat ni bilo ob meni, zelo zamerila, ampak sem nekako šla čez to. No sedaj sem izvedela, kaj je dejansko takrat počel in sem se ponovno zlomila. Najin odnos je sicer bil po tej krizi malo boljši, ampak vseeno ne to kar sem si želela. Vseeno pa sem ga imela rada in vztrajala in upala da bo nekoč boljše. Afera je bila čustvena in seksualna tako, da me to še bolj boli ... Ne vem, kako naj na to pozabim oz. mu oprostim, ker se ves čas primerjam z njo ... Seks je sicer postal vrhunski, ampak v resnici mislim, da zato, ker mu želim samo pokazati, kaj bi lahko imel, ampak ne bo ... Prosim za nasvet, kako naprej!
45-letna Slovenka iskreno o zvezi s 13 let mlajšim: 'Seks je fenomenalen'
Brane pozdravljen, zanima me tvoje mnenje glede razmerij, v katerem je ženska starejša od moškega. V mojem primeru gre za starostno razliko 13 let. Jaz jih imam 45, on jih ima 32. Oba sva ločena in imava vsak svoje otroke. Seks je fenomenalen, komunikacija tudi in v bistvu se še spoznavava in nama je lepo. Vem, da danes to ni nič posebnega, ampak si nikoli nisem mislila, da me bo zanimal nekdo toliko mlajši. Hvala za odgovor!
'Bila sem v šoku, ker mi je mož priznal, da ima že 5 let afero'
Pozdravljen, Brane. Dvomim, da se je še kakšni ženski zgodilo to, kar se je pred časom zgodilo meni. Bila sem v šoku sem, ker mi je mož priznal, da ima že pet let afero z drugo žensko. Odkrila sem jo, ker je doma pozabil svoj pametni telefon, jaz pa seveda pobrskala po njem. Mislim celo, da ga je pustil namerno. Da bi samo odkrila to veliko prevaro. Najbolj me je prizadelo, da je ta ženska, s katero je imel petletno afero, njegova bivša žena, ki ga je zapustila pred skoraj desetimi leti, ko naj bi ugotovila, da je lezbijka. Zapustila je tudi njuni takrat še majhni hčerki, za kateri sem odkar sva se poročila bolj skrbela jaz kot on ali njuna mati. Medtem ko je ona živela z žensko, v katero naj bi se zaljubila. Mož trdi, da je prekinil afero, da jo obžaluje, in da se ne bo zgodilo nikoli več, ne z njo ne s kakšno drugo žensko. Jaz pa sem hudo prizadeta, zmedena, nezaupljiva. To traja že skoraj pol leta. Naj mu verjamem, naj mu odpustim. Kaj naj naredim? Naj se pri dobrih štiridesetih odločim za novo poglavje v svojem življenju brez njega? Najlepša hvala za odgovor..
'34 let imam, pa med spolnim odnosom še nisem doživela orgazma'
Živijo, Brane! 34 let imam, pa mi še nikoli ni prišlo med spolnim odnosom (s penetracijskim seksom). Da ne bo pomote, seks imam rada, imela sem kar nekaj partnerjev in z nekaterimi sem bila v dolgotrajnih zvezah. Orgazem brez problema doživim samo oralno ali ročno (s prsti). Je to sploh normalno? V daljših zvezah sem čez čas povedala, kaj potrebujem, da mi pride. Odzivi so bili različni. Nekateri moški težko razumejo, da mi ne pride med seksom. Eden mi je celo rekel, da je z menoj nekaj narobe. V novih, krajših pa mi je to nerodno razlagati, nerada pa hlinim orgazem, a to počnem. Nasvet, prosim.
Osamljena Slovenka: 'Seksala nisem že najmanj 9 let.'
Pozdravljen, Brane! Razlog za to, da ti pišem je moje nezanimanje oziroma majhno zanimanje za seks. Sem mati samohranilka s šestnajstletno hčerko. Z njenim očetom, v katerega mislim, da nisem bila nikoli zaljubljena, sva se ločila pred osmimi leti. Seksala nisem že najmanj devet let. Seks je postal oddaljen spomin in ga ne pogrešam, pogrešam pa partnerstvo, nekoga, s komer bi šla skupaj ven na večerjo, ali v kino, ali na počitnice. Samozadovoljujem se verjetno enkrat na mesec, ponavadi med kopeljo. Ponavadi mi pride. Misliš, da sem aseksualna? Včasih pomislim, da mi morda ni samo do seksa samo z moškimi, saj se zalotim, ko tu in tam pogledam za lepimi ženskami, vendar pri tem ne čutim neke seksualne privlačnosti. Vsaj mislim, da ne. Ne vem, kako naj to preverim, vem pa, da si ne želim več biti sama. Dneve preživljam v službi in doma, kjer sem vse bolj sama. Tudi zato, ker sva s hčerko, ki je bila v središču moje pozornosti vse od ločitve, vse manj skupaj. Letos mi tudi napoveduje, da ne bo šla na morje z menoj, ampak s prijateljicami. Pomagaj, prosim. Osamljena!
Obupana Slovenka: Na njegovem telefonu je našla slike gole ženske v njunem stanovanju
Brane, ne vem več, na koga se naj obrnem. S fantom sem skoraj sedem let. Vse je bilo super, razen v zadnjem letu, ko sva se začela prepirati za malenkosti. Motilo me je njegovo vikend druženje s prijatelji, ljubosumje. Nakar sem videla, da si dopisuje z drugo. Priznal mi je, da sta bila prijateljsko na kavi. Obljubila sva si, da bova zvezo popravila in vse je bilo v redu, dokler nisem našla slik od iste ženske na njegovem telefonu. Na slikah je v najinem stanovanju, z golo ritjo na moji postelji. Zjokal se je in rekel, da so bili tukaj kolegica, ona in njegov prijatelj, da me nikoli ni prevaral, vendar je iskal uteho, ker sem ga odbijala in je imel dovolj prepirov. Da ji je rekel, da nič noče imeti z njo, da ima mene rad, zato naj bi ga ona tudi blokirala povsod. Rekel je, da je zafrknil že drugič in da si samo želi, da mu neham "srat". Najraje ga imam na svetu, vendar mu ne morem verjeti, ker mi je prvič isto govoril in ponovil se hujšo napako. Ne vem, kako je lahko prihajal mirne vesti domov in mi govoril, da me ima rad, če pa počne te stvari. Sama vem, da sem pretiravala in ga odbijala, ampak nič slabega nisem hotela. Želim si biti z njim še naprej, ampak ne želim. Izgubljena sem in prosim za nasvet. Lep pozdrav.
Nezadovolj(e)na žena: 'Je super mož, a že od nekdaj slab ljubimec.'
Dragi, Brane. Tudi jaz potrebujem, prosim za tvojo pomoč oziroma nasvet ... Z možem sva skupaj 15 let, oba sva stara blizu 50 let. Je super mož, a že od nekdaj slab ljubimec, otrok (na lastno željo) nimava. Saj ne, da sem jaz ekspert v spolnosti, ampak nekako zadnja leta vidim in čutim, da nama ne gre ... Prvo leto, ko sva se spoznala, sva seksala 'kot zajca' – dobesedno, skoraj vsak večer, ko se je vrnil s športa, brez predigre. Ker sem takrat bila še zelo nesamozavestna, sem to tolerirala ... Dokler mi ni bilo dovolj, dokler se nisem počutila kot predmet, na katerem se sprazni, ne pa oseba, ki si je želi. Seveda je njemu to bil šok, zakaj pa ga sedaj odrivam, ampak s pogovorom nisva ničesar rešila, le skregala sva se in imela 'tihe maše'. On (še danes?!) namreč trdi, da je kvaliteta seksa pogojena s kvantiteto. Ko večkrat seksaš, se tudi kvaliteta izboljša. Ne sprašuj, kako, ker ne vem. In ni tiste vrste moški, ki bi mu predigra bila (preveč) smiselna ali potrebna, prav tako mu ni (nujno) pomembno, ali ženska doživi orgazem med/po/pred seksom ali ne ... Njemu, po drugi strani, pa ni seksa brez orgazma. Pogovore o (slabem) seksu načenjam jaz, in seveda me to sedaj že v osnovi razburi, ker, čeprav imava sedaj zeeelo šibko spolno življenje (1–2 na mesec), on na to temo ne reče ničesar, tako da, jasno, končava s kreganjem in obtoževanjem in potem 'tiho mašo'. In tako ne vem, ali mu je vseeno, ali ga skrbi, ali kaj razmišlja o tem. Nekako na koncu vse raje 'pomete pod preprogo' in upa, da bo problem izginil ... Vem pa, da (verjetno skoraj) vsak večer masturbira na porniče (ja, 'pornoholik'), v dnevni sobi pred TV. Vem, da imam tudi jaz 'issues' glede spolnosti, saj sem v mladosti prek nje iskala 'ljubezen', in na splošno težko zaupam ter se težko sprostim v spolnosti, sploh če zaznam nesamozavest na drugem koncu. Kljub vsemu sem sedaj že nekaj časa v fazi ('kriza' srednjih let?!), ko se mi seksa. Problem pa je, da me mož ne privlači (več) – predvsem zato, ker vidim in vem, kakšen seks mi 'nudi' (brez predigre ter brez zadovoljitve) ... Zato se zadnje čase tudi sama pogosteje samozadovoljujem v spalnici. Skrbi me, da bova postala kot njegovi starši, ki niso spolno aktivni (to mi je enkrat namignila tašča). Moja dva sta pa še kako aktivna, in to se mi zdi zelo lepo. Nisem tip, ki vara, tako da skok čez plot ni opcija (vem, da mi tega niti ne bi predlagal), me pa skrbi, kako bova to rešila oziroma ali bo najino nadaljnje spolno življenje omejeno na samozadovoljevanje. Verjamem, da lahko še kaj naredim (pri spolnem terapevtu sva pred leti že bila, pa je mož rekel, da je tja hodil zaradi mene, ne zaradi sebe, saj on nima problemov – terapevt je bil moj takratni ultimat, da ohraniva zvezo in sedaj vem, da ni bil smiseln – na silo se nič ne reši), zato te prosim za kakšen nasvet s tvojega, moškega, vidika (na žalost nimam moških prijateljev, da bi jih vprašala, kaj naj še naredim) ... Kaj mi predlagaš? Pa, prosim, ne predlagaj mi nekega orto seksi perila ali kakšnih 'igrač', saj me to spominja na porniče, do katerih imam zeeeelo odklonilen odnos, saj – za moje pojme – pornografija dehumanizira ženske in tudi smisel ter bistvo spolnosti kot takšne. In zaenkrat niti ne bi želela z njim pogledati porniča. Verjamem, da je spolnost lahko nekaj zeeelo lepega, čustvenega in globokega ter povezovalnega med dvema, ki se 'vidita in slišita'. Kako naj nama torej še pomagam? Nezadovolj(e)na žena
Slovenka neznancu poslala intimne fotografije, zdaj pa ...
Dragi Brane, v razmerju sem 30 let, moja leta pa hitijo proti 50. letom. Z vzponi in padci v vseh teh letih, a moram reči, da je najin odnos dokaj dober. Težava pa je v tem, da dela 130 km stran od doma, kar pomeni, da zjutraj gre, zvečer pride. Otroci so že veliki, meni pa manjka družba, pogovori, nežnosti ... Skratka, ubija me ta samota. Saj veš, vikend ne more nadoknaditi vsega. Posledično sem pred več kot 10 leti začela uporabljati spletno klepetalnico, kjer sem z nekom ustvarila nekakšen virtualen odnos. Vse sva se lahko pogovarjala, si pošiljala tudi intimne fotografije. Tega sem se počasi naveličala in prekinila stike. Zdaj po več letih pa me izsiljuje s temi fotografijami. Moram povedati še to, da se fizično med nama ni nič zgodilo, on pa je očitno sanjal drugače in si vse skupaj predstavljal po svoje. In zdaj sem v dilemi .... Naj možu to povem. Priznam, sram me je o tem govoriti z njim. Ali naj molčim in čakam kaj bo? Bojim se njegove reakcije. Saj vem, kar si si skuhala, to tudi pojej ...
40-letna Slovenka o spolnosti s 25 let starejšim: 'Kako dolgo moški sploh lahko seksa?'
Brane, zdravo. Danes me je ena tema spodbudila, da ti pišem še jaz. Kaj naj ti rečem, res si legenda. Naj preidem k bistvu. Po nekajletnem psihično in fizično uničujočem zakonu sem skočila čez plot s poročenim moškim. Ni bil samo skok. Razvila se je afera, dolga tri leta. Tri leta nepozabnega in noro dobrega seksa večkrat na dan. Tako predano, čuteče ... Ne znam opisati. Okej, o tem, kako in zakaj se je zaključilo, raje ne bom, ker to ni namen mojega pisanja. V bistvu me je ta oseba tako zelo razočarala, da sem se komaj in res s težavo pobrala. In nekako po naključju mi je podporo takrat nudil znanec, ki je precej starejši od mene. Res mi je pomagal. Rada na glas priznam, da me je potegnil iz groba. Po nekem času je naneslo je tako, da sva postala par. Da skupaj živiva. To, da na vasi, kjer vsi vedo vse in še več, živim z 25 let starejšim moškim, mi ne predstavlja več težave. To sem zanemarila, ker med nama vladata spoštovanje in pogovor brez žaljenja in vseh ostalih neumnosti. Se pravi, star je približno 65 let. Itak seksava, ja. In res mi je lepo z njim. Na vseh področjih. Skupaj živiva že tri leta, tako da ni kakšna tedenska avantura. Tu in tam se pa izgubim v svojih mislih ... Kako dolgo moški sploh lahko seksa? Do katerega leta? Bojim se dne, ko bom odgovorna zanj. Ko bo čas, da skrbim zanj ... Seveda bom, ampak se bojim. Včasih kar na skrivaj zajokam. Ko bi nama življenje dalo še vsaj 20 aktivnih in zdravih let. Toliko vsega si želiva še skupaj doživeti in videti, a se bojim, da bo on prej omagal. Trenutno nima nobenih zdravstvenih težav, je fit in zdrav. A vem, narava je narava ... In še nekaj: ne, nimam ga zaradi denarja, ampak zato, ker me sprejema z vsemi lepimi in manj lepimi lastnostmi. Ker ve, kaj pomeni spoštovanje. Ker sem ob njem jaz jaz. Ker ob njem rastem in se počutim varno. In ker prvič po mnogih letih čutim, da imam dom. Torej ... Hvala, ker si prebral. In z veseljem bom prebrala tvoje mnenje. Lep pozdrav, Mala.
'Prevara je globoko posegla v najin odnos in vem, da je edina rešitev ločitev.'
Osemnajst let skupnega življenja. V njem polno padcev in vzponov, lepih in tudi travmatičnih trenutkov (on ljubosumen). Po naravi človek, ki v težkih trenutkih vedno stoji ob strani. In mi prija. Kako ne. Zadnja leta sva se odtujila. Pravi, da nič ne naredim za odnos, ampak vse, kar on dobrega naredi, z jezikom pokvari. Me prizadene med kreganjem. Nato jaz obmolknem in dolgo nočem govoriti z njim. Enostavno mi zablokirajo vsa čustva. Pred enim letom sem ga zalotila, da me čustveno vara z več ženskami prek Facebooka. Z eno se je bolj povezal in predvidevam, da me je tudi fizično prevaral. Po nekajkratnih prerekanjih je tudi končno priznal. Moja reakcija je bila, da naj takoj spoka. On je še vedno pri meni in noče iti. Pravi, da me noče pustiti same, da me ima še vedno rad. Pravi, da brez njega ne bom mogla živeti. Pridejo trenutki, ko bi rada ostala z njim, in pridejo trenutki, ko premlevam, kako hudo boli prevara. Porušil je občutek spoštovanja in zaupanja. In prevara je globoko posegla v najin odnos. Sedaj me je strah moje prihodnosti. Vem, da je edina rešitev ločitev. Bojim se, kako bom vse to prenesla. Na koncu res ostanem sama, sama, sama. Pri 50 letih.
Bralka potožila: Bila sta prijatelja za seks, potem pa je ugotovila ...
Brane pozdravljen! Vedno znova uživam ob prebiranju Vaših odgovorov, ki so resnični, življenjski in brez olepševanja. Zato sem se odločila, da se k Vam obrnem po nasvet, da mi malo pomagate pri razjasnjevanju te moške narave. Sem 28 let stara punca, samostojna, s končanim študijem. Imam svoje hobije, v katerih neznansko uživam, nasploh imam rada življenje. Ampak imam problem: dve leti nazaj sem spoznala nekega fanta, s katerim sva se v pogovoru odlično ujela, zanimale so naju podobne stvari, drug od drugega sva se učila novih stvari ... Takrat sva soglasno sklenila, da postaneva prijatelja za seks. Kljub temu, da sva samo redno seksala, sva se veliko pogovarjala in si stala ob strani ... Seks je bil vrhunski. Znal je sprejeti moje želje in jih v postelji tudi izpolniti. Pred kratkim pa sem ugotovila, da me ta odnos ne osrečuje. Ker se že bližam tridesetim, sem ugotovila, da si želim nečesa globljega. To sem povedala tudi temu fantu, pa mi je potem večkrat rekel ''Mogoče pa bova skupaj" in pa "Všeč si mi". Čez čas se stvari niso nikamor premaknile, zato sem želela odnos zaključiti. Seznanila sem ga s svojim razmišljanjem in željami, pa mi je rekel, da že od samega začetka veva, da med nama ne bo drugega kot seks. Okej, to sem normalno sprejela, brez kakršnega koli dramatiziranja ... Nisem se pretirano navezala nanj, tako da mi ni bilo težko zaključiti tega odnosa. Začela sem živeti znova, se pogovarjati z drugimi fanti. Nekega dne pa se je spet oglasil on in me začel zmerjati, govoriti, da sem otročja, neodgovorna ... Na te provokacije se nisem odzvala, čez par dni pa mi je spet pisal, kot da sva najboljša prijatelja. Pisal mi je o stvareh, ki so se mu zgodile in potem spet izginil. Res me zanima, kaj se s temi fanti?! Ne želijo biti v zvezi s tabo, hkrati pa te ne želijo izpustiti. Res bi bila hvaležna za tvoj odgovor in moško razmišljanje, saj mislim, da bo meni in še marsikateri punci v prihodnosti prišel odgovor zelo prav, saj mislim, da je čedalje več takih fantov, ki "bi, pa ne bi"...
'Spoznala najlepšega moškega na svetu, ob katerem sem kar omedlela.'
Živijo, Brane! Imam en velik ljubezenski problem. Nekaj dni nazaj sem spoznala najlepšega moškega na svetu, ob katerem sem kar omedlela. Prevzela me je rdečica in vsakič ko sem pogledala v njegovo smer, sem bila vsa očarana. Bili smo na bazenu, ko je on prišel izza drugega dela zdravilišča, oblečen v najlepše zelene kopalke, belo majico (*z napisom REDAR) in kot običajno je nosil "papuče". Ves dan smo ga še opazovali in ta najina skupna energija je kar prekipevala, ko sem se mu približala. Večkrat sva si izmenjala poglede in zdelo se mi je, da je nekajkrat celo pomežiknil. Od kar smo odšli, še vedno mislim nanj in ponoči sanjam o njem, saj nisem imela možnosti, da bi ga vprašala za telefonsko oz. da bi izvedela, kako mu je ime. Živi na čisto drugem koncu kot jaz in me zanima, kaj naj naredim in kako naj pridem do njega, saj si res želim, da bi ga lahko povabila na kavo, čeprav ne vem, kako naj vse to izvedem? Zelo si ga želim spoznati in ga nočem izgubiti, saj čutim, da je pravi, ampak čutim, da se vedno bolj oddaljuje oz. da ga izgubljam, kar mi povzroča hude srčne bolečine. Hvala za pomoč in odgovor, res cenim vašo pomoč.
Izpoved bralca: 'Njena začetna zadržanost do seksa mi je prijala, potem pa ...'
Pozdravljen, Brane! Star sem 31 let in imam težave, ki menda pestijo 5 % moških – težave z zapoznelim izlivom ali, drugače povedano, ne pride mi. Problem je, ko se zapletem z nekim dekletom, potem pa se zadeve končajo zaradi moje nezmožnosti izliva. Ženske so razočarane in se počutijo nekoristne. Zapletel sem se z ženskami zelo različnih starosti, saj mi leta ne predstavljajo ovire. Trenutno sva na začetku zveze s krasno 19-letno punco. Njena začetna zadržanost do seksa mi je prijala, ker sva se bolje spoznavala in čustveno povezala. Sedaj pa je nastopil prvi "oralc" (po dveh mesecih) in prinesel razočaranje. Punci sem uničil samozavest, jaz pa se grozno počutim, ker vem, da ni nič kriva. In seveda kasneje seksa ni bilo. Obrnil sem se na psihoterapevtko, ker tako ne gre več. Težave niso mehanske narave. Pišem, ker se želim izpovedati, pišem, da ljudje vidijo to, še posebej ženske – da taki želimo povedati, da niso ženske krive in da seks ni vse, češ "ni mu prišlo, končala bom zvezo". Brane, kako lahko pomagaš? Gre predvsem za ohranitev zveze in nočem, da bi vrgla puško v koruzo, ker jo imam zelo rad. Pa mogoče kak nasvet tudi za druge pare, ki se soočajo s podobno zadevo. Hvala.
'Začela sem spoznavati 'sugar dadyje', ki imajo nekaj pod palcem'
Brane, pozdravljen! Sem dekle v dvaindvajsetih letih, glede na mojo generacijo so to prelomna leta: ali se ustaliti ali iti po svoje. Rada bi iztisnila čim več od življenja, vse in zdaj. Mogoče mi za zdaj še nekoliko uspeva, vendar se zavedam, da to dolgoročno ni izvedljivo. Namreč: imam partnerja, s katerim sva nekaj let prijateljevala, on pa je vedno hotel "nekaj več". Znašla sem se na razpotju, če ga želim obdržati v življenju, bova skupaj, ali pa prekineva stike, saj bi bilo njemu tako lažje. Sčasoma sem se prepričevala, da ga imam tudi jaz rada v tem smislu, saj je izreden človek, super se ujameva, ima vizije ... Skoraj si ne bi mogla želeti boljšega, res pa je, da v postelji z njim nimam nekega poželenja. Prevelik penis, slaba predigra, 5 minut in je konec. Po drugi strani sem začela spoznavati moške, v smislu "sugar daddy". Ne govorim o stereotipnih 50-letnikih, vendar do 40 let, ki imajo nekaj pod palcem. Nimam "daddy issues" in ne bi delala nekaj, kar bi me stalo dostojanstva. To si jemljem kot dodatni zaslužek oziroma nekaj, kar mi pripomore pri vsakodnevnem življenju ter praktičnih stvareh. Ne razumite me narobe, sem zelo samostojna, imam svojo službo, avto itd. Ta način življenja mi precej ustreza in rada bi tudi kdaj potovala na ta račun. Nočem, da na neki točki življenja obžalujem stvari, ki bi jih lahko v mladosti izkoristila. Spet pa je tukaj moj fant, ki bi rad vse počel z mano, mi nudil vse, njega pa preprosto ne morem izkoriščati, ker ga imam rada, ljubim ga pa preprosto ne. Ni tiste iskrice, pa sem poskušala, ampak na silo ne gre. Vem, da če bi ga ljubila, bi mi bilo žal, če bi ga prevarala oziroma niti pomislila ne bi na to. Zelo mi ga je žal, nočem ga prizadeti, ne vem pa, kaj naj mu rečem. Meni bo hudo, ker mi veliko pomeni, njega bo pa potolkla resnica. Zaradi mene bo dobil odpor do ljubezni in drugih žensk. Na kakršen koli način sem ga hotela pustiti, ni šlo, zmeraj je našel razlago/razumevanje. Ne vem, kakšen odgovor naj pričakujem, ampak se ti vseeno zahvaljujem!